Leto XXXVIII Št. 9 CENA 23 din Glavni urednik: ^mI^ ' JBm^^PjBL '^GJ^ Odgovorni urednik: Milan Baiželi Jože Košnjek KRANJ, petek, 1. 2.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob 35-fetnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Nova bančna poslovalnica RADOVLJICA - Danes ob 12. uri bodo v Cankarjevem naselju v Radovljici odprli novo ban-pno poslovalnico Ljubljanske banke. S tem bodo bančne storije približali ljudem v novem naciju. Bančno poslovalnico so uredili v novem poslopju, v kate-reni bo niz drugih poslovalnic in Prodajaln. Odkup krompirja in živine zaostal za nacrti Naravne okoliščine in za špekulacije ugodne razmere na trgu so pripomogle, da je odkup živine in krompirja zaostal za nacrti. Nekaj bo domaće opreme Jesenice — V jeseniški železarni e *ntenzivno pripravljajo na gradio nove elektrojeklarne. Ob koncu ^ecernbra lani so bili v Duisburgu, v ^vezni republiki Nemčiji razgovori Predstavnikov MDH, Rudisa, Metal-ne in jeseniške železarne. Določili so *"°ke dobave podatkov in dokumentacije za opremo, ki jo bodo po načr-«n MDH izdelali izvajalci Rudisa. Na pogovorih so potrdili tehnične Podatke za žerjave glavne zgradbe, Jako, da se projektiranje žerjavov v fetalni in Mostovni lahko nadaliu-je. J . Predvidevajo, da bodo tuđi doma laftko nabavili del opreme, za katero so se prvotno dogovorili, da jo bodo uvozili. To velja predvsem za filtrir-ne vreče, del merilno regulacijske opreme, ventilatorje in gorilnike. ivot so povedali na sektorju novo-gradenj jeseniške železarne, so imeli decembra največ dela z dokumentacijo ki je deloma na Jesenice že Pnspela in so jo tako lahko takoj od-aaii izvajalcu del pri gradnji nove elektrojeklarne — delovni organizaciji Rudis. D. S. Kranj — V največji gorenjski kmetijski zadrugi, v GKZ Kranj, ki združuje kmete iz kranjske in trži-ške občine, so lani odkupili 16,4 mili-jona litrov mleka — 54 tisoč litrov več kot predlani in približno milijon litrov manj, kot so načrtovali. V Slo-gi, Naklem in v Cerkljah so odkupili enake količine kot predlani, v Tržiču pa desetino več. Na odkup so vpliva-la neugodna cenovna razmerja med močnimi krmili in mlekom in slaba kakovost krme; precej mleka pa so popila tuđi teleta, ki so jih morali kmetje zaradi zveznega odloka, ki prepoveduje klanje telet, privezati ali dati v rejo. V zadrugi so v obdob-ju največjega razcveta porabili na leto tuđi 2300 ton krmil, medtem ko so jih lani le 1560. Ta podatek dovolj zgovorno kaže, da postaja prireja mleka vse bolj odvisna od domače krme; če še ta ni najbolj kakovostna, potem je težko obdržati doseženo ra-ven. Vsekakor pa ob letošnjem odku-pu mleka le ne gre pretirano tarnati. Se pred desetimi leti so v zadrugi odkupili le 9,9 milijona litrov mleka in pred petimi leti 13,8 milijona. Napre-dek torej je, le da zdaj ne bo več tako skokovit, kot je bil pred leti. V zadrugi načrtujejo, da bodo letos odkupili 17,2 milijona litrov mleka, toda že zdaj je moč reci, da bo nacrt težko iz-polniti, če se ne bodo korenito spre-menile razmere na kmetijskem trgu. Odkup živine v lanskem letu kaže prve znake mesne krize, ki jo kmetijski strokovnjaki napovedujejo letos — in to kljub precej manjši pora-bi mesa. V Gorenjski kmetijski zadrugi so lani odkupili 1661 ton mesa VSRED1SČU POZORNOSTI — malenkostno manj kot predlani, petino manj, kot so načrtovali, in kar 709 ton manj kot pred šestimi leti. V zadrugi si bodo minulo leto za-pomnili tuđi po prvem izvozu (30 bikov) v Jordanijo, po nezanesljivosti njihovih kupčev, predvsem zasebnih mesarjev, in po čedalje številčnejših crnih zakolih. Ne gre prezreti tega, da so h klanju na domu veliko pripomogle tuđi zadruge in klavnice same, ker nišo sproti odkupovale živine. Podobno se dogaja letos; po po-datkih Gorenjske kmetijske zadruge caka na zakol samo v kranjski in tr-žiški občini prek tristo goved. V letih, ko je -povpraševanje po krompirju večje od ponudbe, v za-drugah le težko odkupijo od kmetov zadosti krompirja in že težje izpolni-jo obveznosti do svojih kupčev. Lani so bile na trgu zelo ugodne razmere za prodajo mimo zadruge in za druge špekulacije, saj je v Sloveniji (in .tuđi na Gorenjskem) segnila naj-manj petina krompirja. Gorenjska kmetijska zadruga je lani odkupila od kmetov le 9369 ton krompirja — 3300 ton manj, kot je načrtovala, 2400 ton manj kot predlani in 2000 ton manj, kot je sklenila pogodb s pridelovalci. Manjše količine krompirja lanske letine bo odkupila še v teh mesecih, vsokakor pa ne bo iz-polnila ne enih in ne drugih načrtov. Povsem podobne rezultate kot v Gorenjski kmetijski zadrugi so dosegli v radovljiški temeljni organizaciji kooperantov. Mleka so odkupili 2,7 milijona litrov ali 54 tisoč litrov več kot predlani, mesa 87 ton več kot predlani, toda le tri četrtine tistega, kot so načrtovali, in jedilnega krompirja 68 namesto 164 ton. (cz)' Oceniti gospodarjenje Jesenice — Na povabilo občinske-ga sveta zveze sindikatov Jesenice se je posveta nekaterih predsedni-kov osnovnih organizacij sindikata jeseniške občine udeležil tuđi pred-sednik republiškega sveta zveze sindikatov Marjan Orožen, Ko so razpravljali o proizvodnih rezultatih in problemih gospodarje-nja v minulem letu, so poudarili predvsem nujnost večjega izvoza in višje produktivnosti. Ko po osnovnih organizacijah zveze sindikatov razpravljajo o zaključnih računih, morajo razprave usmeriti v oceno gospodarjenja v minulem letu, razč-leniti probleme in se pogovoriti o te-žavah, ki najbolj zavirajo rast proizvodnje. Predsednik republiškega sveta je govoril o osebnih dohodkih in rasti cen te poudaril, da si morajo po po-sameznih delovnih kolektivih priza-devati za zmanjševanje zalog in za manjše stroške proizvodnje. D. S. Tečaji za šolanje psov Kranj — Kinološko društvo Kranj letos beleži že drugo leto obstoja in delovanja. Društvo ima blizu 50 čla-nov predvsem iz Kranja in okolice. Podobno kot lani bo tuđi letos društvo v marcu organiziralo začetni tečaj za šolanje psov, hkrati pa tuđi nadaljevalni tečaj za reševanje iz-pod ruševin ter nekatere druge teča-je. Člani in morebitni interesenti do-bijo vse. informacije v pisarni društva na Koroški cesti 25 a v Kranju (nasproti Restavracije Park). Pisar-na bo februar ja odprta ob torkih od 10. do 12 ob četrtkih pa od 14. đo 16. ure. Člani lahko v bmenjenih dneh tuđi poravnajo članarino /a leto 1985, interesenti pa se takrat včla-nijo v društvo. Polno naročje turističnih vprašanj Vprašanj in problemov na področju turizma je toliko, da bi jih lahko naštevali v nedogled. Takšen vtis je zapustil posvet, ki sta ga v sredo pripravila medobčinski svet ZKS in medobčinski sindikalni svet za Gorenjsko. Namenjen je bil pripravam na akcijsko konferen-co zveze komuriistov, ki bo februarja v Zagrebu. Posveta so se udele-žili najodgovornejši gorenjski turistični delavci, ocenili so gradivo za akcijsko konferenco in odprli niz vprašanj in problemov. Gradivo je zelo splošno, uprto na morje in sonce in tako denimo ne loči niti zimskega od planinskega turirma. Manjkajo napovedi, podprte z napovedmi razvoja turizma v svetu. Slej ko prej je najbolj jasna želja, da bi s turizmom zaslužili čim več deviz. Industrija bremena tujih dolgov ne bo mogla nositi sama, večji delež bosta morala prispevati kmetijstvo 'in turizem. Želja in potreba po večjem turističnem deviznem iztržku seveda odpira niz vprašanj, ki se začenjajo z večjimi zmogljivostmi in kvaliteto ponudbe, se ustavljajo ob deviznem stimulacijah, kar je povezano s preli-vanjem akumulacije iz drugih panog v turizem in se končujejo pri čisto operativnih vprašanjih kolje zajemanje in prikazovanje deviz-nega priliva v turizmu. Odpirajo se pri turistični reklami in propagandi, ki ji še vedno manjka strokovnosti, ob pretiranem normati-vizmu, ki onemogoča hitro odločanje in ukrepanje, kar je v turizmu silno pomembno. Ne nazadnje tuđi uri učinkih nekaterih ukrepov, ki delajo škodo v turizmu. Dober primer je nov način obračunavanja prometnega davka, vsled katerega prihaja tuđi do stoodstotnih ra-zlik pri cenah pijač, slišimo pa že glasove, da bodo zasebni gostinci opuščali obrt. Čeprav so razlike velike, lahko rečemo, da so hoteli najboljši del naše turistične ponudbe, veliko pripomb pa je na vse ostalo. Začenši pri trgovini, ki v turistične tokove takorekoč ni vključena: In kakšni so posebni, gorenjski problemi. Poglavitni je brez dvoma, da domačini nišo navdušeni nad delom v turizmu. Posebej v Bo-hinju in na Jezerskem ne, tuđi v preddvorskem hotelu Bor ni nobe-nega domačina, v Kranjski gori. se le po eden, dva osmošolca odloči-ta za gostinski poklič. Kmečki turizem šepa, da o upadanju števila zasebnih turističnih sob ne govorimo. Kot drugod po Sloveniji je izo-brazbena sestava delavcev znatno slabša kot drugod v gospodarstvu, toda ne zgolj to, pomanjkljiva je splošna turistična vzgoja ljudi, ki je na Gorenjskem podprta z nezanimanjem za delo v turizmu. Svetla točka so turistična društva, katerih naloge in vloga so na Sloven-skem najbolj jasne, vendar vedo povedati, s kakšnimi težavami in koliko let že skušajo vsaj malo turističnega učenja in vzgoje vriniti v osnovne sole. M. Volčjak Smučarski skakalci za državne naslove KRANJ — Smučarski skakalni klub Žiri in Triglav Iskra Delta iz Kranja bosta jutri in v nedeljo organizatorja jubilejnega štiridesetega državnega prvenstva v skokih. Tako se bodo s sedemdeset in stodvajsetmetrske skakalnice v Žireh in v dolini pod Poncami dva dni poganjali najboljši smučarski skakalci iz Jugoslavije. Žirovci bodo jutri ob 14. uri imeli tekmo na sedemdesetmetrski ska-kalnici. Iskra-Delta—Triglav pa se bo v nedeljo ob 10. uri prvič predstavila z novim imenom na stari ska-kalnici Planice. Skoki bodo na ska-kalnici Stanka Bloudka, kjer je bilo prvo mednarodno srečanje skakal-cev, kar je Planici prineslo slavo da-leč v svetu. Tu je Norvežan Birger Ruud s skokom 92-metrov postavil nov svetovni rekord. Avstrijec Sepp Bradi je kot prvi človek na svetu pre-skočil preko sto metrov. Več deset naših skakalcev se bo potegovalo za članske državne naslove v Žireh in Planici ob tem jubileju in zlatem ju- 255 kmetov in kmetic v Cankarjevem domu Naklo — Aktiv kmečkih žena v Gorenjski kmetijski zadrugi — TZO Naklo vodi ga Štefka Pavlin s Police — je med najbolj delavnimi na Gorenjskem. Pred nedavnim je pripra-vil ogled Cankarjevega doma v Ljubljani in nastopa folklorne skupine France Marolt. Odziv kmečkih žena, med katere se je pomešalo tuđi precej kmetov, je presegel vsa pričako-vanja. Iz Naklega in ostalih vaši s področja nakelske zadruge je odpe-ijalo v Ljubljano kar pet avtobusov s skupno 255 potniki. (cz) 25 let vrtca na Trati Škofja Loka — Danes ob 17. uri bodo v otroškem vrtcu Pedenjped v Frankovem naselju pripravili kratko slovesnost, s katero bodo počastili 25-letnico organizirane predšolske vzgojnovarstvene dejavnosti - na Trati. bileju planiških skokov. Iskra Delta Triglav jih je prijavila petnajst, Ilirija deset, vsi ostali pa skupaj deset. Tako se bo za letošnje državne naslove potegovalo nad petintrideset skakalcev. Pokrovitelj prvenstva je tovarna konfekcijskih in športnih iz-delkov Toper iz Celja, računalniške rezultate pa bo obdelala Iskra Delta. Naslov prvaka brani Primož Ulaga iz Ilirije, ki je lani zmagal v Sarajevu. Po drugi svetovni vojni je bil najuspešnejši Bogdan Norčič, ki je osvojil deset naslovov državnih pr-vakov, Mojstrančan Janez Polda pa je zmagal šestkrat. Organizator Iskra Delta Triglav bo že drevi v'hotelu Vitranc v Pod-korenu državnim prvakom pripravil sprejem. -dh Kranj — V izložbi Ljubljanske banke pred Globusom je že dlje časa razstavljen izbor igrač iz Mehike. Igrače so bile namenjene razstavi igrač ob mednarodnem blejskem simpoziju o možgan-skih okvarah otrok septembra lani, a so se žal letalske poti zaplet-ke in igrače so zamudile simpozij. Izbor igrač z vsega sveta na-menjenih invalidni mladini se bo skupaj z likovno razstavo v prvi polovici tega leta pres.elil tuđi v Cankarjev dom v Ljubljani. — Foto: F. Perdan Obvestilo naročnikom Zaradi računalniške obdclave naročnin vam borno v dneh od 5. do 12. februarja 1985 pošiljali položnice, za plačilo naročnine časopisu Gorenjski glas. V prime-ru, da je prišlo do pomote in ste naročnino že poravnali, vzemite terjatev za brezpredmetno. Glasov izlet v Cankarjev dom z ogledom »FRAKLOVE URNITVE bo16. feb. 1985 Več na 4. strani tiP]QiZ'ma Ž0 umiku? — Delavci KŽK so izkonstili otoplitev po hudem rT'-'-p ^larskem inrazu ter že zaeeli v parkih obrezovati drevje. — Foto: L • fcrdan OLA82 STRAN. NOTRANJA POLITIKA GOSPODARSTVO PETEK.1. FEBRUARJA 1985 PO JUGOSLAVIJI SEJA REPUBLlSKE KONFERENCE SZDL Torkova letna programska seja republiške konference SZDL se je začela s počastitvijo spomina velikega revolucionarna in misle-ca in Titovega soborca Edvarda Kardelja. Že v uvodnem govoru Franca Šetinca in tuđi kasneje v razpravi se je pokazalo, da bo program dela republiške konference pisalo predvsem življenje. V uvodnem referatu je bilo praktično v vsakem odstavku govora o načinih za odpravljanje težav ali komentar o namerah, ki skušajo spodkopati našo družbeno uredi-tev in naše dosežke. Tuđi razpra-va je bila zelo bogata. Skoraj ni bilo razmišljanja, ki bi bilo zgolj samemu sebi namen ali pripravljena zato, ker se pač mora sliša-ti glas iz določene občine. nas-protno, že dalj časa ni bilo slišati toliko razprav, vzetih iz življenja. Še najmanj je bilo govora o SZDL kot organizaciji. Delegati frontnih delov so le opozorili, da bi se moral že v poročilu bolj odražati njihov prispevek pri uresničevanju nalog in odpra-vljanju težav oziroma njihov de-lež v akcijah, ki nišo dale zaželje-nih ciljev. Težko bi tuđi rekli, da je v razpravah prevladalo tarna-nje nad razmerami kakršne so, pač pa predvsem razmišljanja, kako bi izboljšali in kako odpra-vili napake in slabosti. Govorniki so obravnavali priprave na volitve, kjer so menili, da bi morali imeti drugačen odnos do mladih in žensk. Pozornosti je bila deležna stanovanjska politika, v kateri ne bi smelo biti pregrad za mlade družine. Tuđi ižobraževanje in znanost sta po-dročji, ki se ju ne bi smeli prestrašiti. Tuđi premajhna skrb za okolje se lahko kruto maščuje. Razprava tuđi ni obšla nekate-rih dogodkov zadnjega obdobja, kot je na primer tribuna pisate-Ijev v Cankarjevem domu, prav tako ne pisanja o dogodkih NOB in povojnih dogodkih v nekaterih časopisih. POUDARKI IZ GOVORA FRANCA ŠETINCA • Slovenski narod je imel samo eno izbiro: upor proti okupa-torju. Kdor se je odločil drugače, je dodal eni nesreći — okupaciji — še drugo — izdajstvo! • Premalo se upiramo tež-njam, ki samoupravljanje poti-skajo v kot, v zakonodajo, v mno-žico predpisov, tako da od qimo-upravljanja ostaja samo formalnost in kupi papirja. • Če so bile storjene pri dac-hauskih procesih posamezne napake, in bile so, jih je treba obža-lovati. To pa ne pomeni, da je bila Tiaša ^revolucija splet samih zmot. • Središče frontne akcije SZDL bo boj za gospodarsko stabilizacijo. Boj proti pretirani birokraciji, lažni solidarnosti, življenju brez dela, proti tištim, ki bolj kot na delo mislijo na deli-tev. • Še bolj moraiiio v SZDL razviti frontnost dela, obencm pa za-gotoviti izkazovanje poseb7iosti vsakega njenega dela. • Ne smemo dovoliti, da bi v enotni slovenski kulturni prostor vdrle silnice, ki pomenijosovra-štvo, ostanke fašizma, iredento. Novoletno sreČanje predstavnikov verskih skupnosti — V ponedeljek, 28. januarja, je predsednik skupščine občine Kranj in komisije za odnose z verskimi skupnostmi Ivan Cvar priredil sprejem za predstavnike vseh verskih skupnosti na območju kranjske občine. Vse zbrane — prišlo je preko 30 duhovnikov — je seznanil z dosežki gospodarjenja združenega dela občine, z nacrti za naprej, pa tuđi s težavami, s kate-rimi se ubada kranjsko gospodarstvo. Tuđi duhovniki so predsednika in predstavnike družbenopolitičnih organizacij občine seznanili s svojimi problemi in nacrti, posebej pa so poudarili, da bo leto 1985 le-to mladih in da bodo pri svojem delu dalinajveč poudarka vzgoji mladih, njihovi odgovornosti do družbe in sočloveka. dd — Foto: F. Perdan Iskra Telematika povečuje proizvodnjo Osebni dohodki v Iskri Telematiki bodo februar ja in marca že vi-šji, za koliko, pa bo odvisno predvsem od dela, to je od rasti lani zastale proizvodnje — Predlog letošnjega plana je izvršni svet ocenH kot preveč optimističen KRANJ — Lani so se osebni dohodki v Iskri Telematiki v primerjavi z letom poprej povećali le za 32 odsto-tkov. S povprečnim osebnim dohod-kom 25.500 din je tako ostala Iskra Telematika prav na koncu v občini, saj nišo dosegli povprečnega oseb-nega dohodka v kranjskem gospodarstvu, ki je bil lani 28.750 din. Še posebej so se razlike v osebnih do-hodkih med Iskro Telematiko in ostalim gospodarstvom povećale v zadnjih dveh mesecih lani. V kranjskem gospodarstvu očitno še naprej obravnavajo navado, da so akontacije osebnih dohodkov med letom iz-računane z veliko mero previdnosti, ob koncu leta pa zato v većini delov-nih organizacij izplačujejo skoraj dvojne osebne dohodke. Tako so bili na primer osebni dohodki v kranjskem gospodarstvu novembra 32.800 din, decembra pa ćelo 43.500 din. Takšnim povišanjem seveda v de-lovni organizaciji s tako veliko izgu-bo, kot jo izkazuje Iskra Telematika v vsem preteklem letu, nišo mogli slediti. V zadnjih mesecih se sicer stanje popravlja. To kaže že vred-nost proizvodnje v decembru lani, ki se je od povprečno 850 milijonov din povzpela na 990 milijonov, januarja pa je oceniena že na 1,27 milijarde novih din. Ce bo proizvodnja v prvih treh mesecih letos dosegala povprečno vrednost 1,80 milijarde din, kot predvideva program ukrepov za iz-boljšanje gospodarskega položaja, se morajo popravljati tuđi osebni dohodki. Odločilnejši porast proizvodne načrtujejo v februarju in mar-cu, med tem ko za vse leto 1985 na-povedujejo porast proizvodnje kar za 25 odstotkov. Kranjski izvršni svet je na podlagi ocene delovne skupine, ki jo je bil imenoval pred časom za spremljanje stanja in ures-ničevanja sanacijskega programa Iskre Telematike, sicer ocenil predloženi letni plan kot preveč optimističen. Po tem planu naj bi povećali izvoz za 81 odstotkov, od tega skoraj polovico konvertibilnega, za tak ob-seg proizvodnje pa bi morali uvoziti tuđi za 75 odstotkov već surovin in repromateriala kot lani. Zaradi predvidenega dvakrat večjega dohodka v tem letu pa naj bi to omogo-čilo tuđi za 53 odstotkov večje osebne dohodke. Za takšne številke v predloženem planu, ki je obenem sanacijski program, po mnenju izvršnega sveta občine Kranj ni realne podlage, saj še nišo zagotovljeni drugi pomemb-ni pogoji poslovanja: to pa so med drugim — poleg pokritja lanske izgube — še spreminjanje kratkoročnih kreditov v dolgoročne, znižanje obrestne mere ter pridobitev potrebnih deviz v visini 15 milijonov dolar-jev po uradnem tečaju. Izvršni svet, ki je sicer soglašal s povećanjem izplačil osebnih dohodkov v Iskri Telematiki v februarju in marcu, se pri tem ni mogel odreći svojemu soglasju z odstotki. Le 10-odstotno povećanje osnove, to je za redno delo, bi namreč komaj pri-neslo kaj već kot lanski povprečni osebni dohodek v gospodarstvu. Iz-plačila v skladu z rastjo dohodka, to je v skladu s samoupravnimi akti delovne organizacije, so seveda možnost za popravljanje sedanjega zaostajanja, pa tuđi obveznost obenem. Vendar je kaj takega v sedanji situaciji za Iskro Telematiko dokaj pomembno, saj se sicer utegne zgoditi, da jim bodo predvsem kadri z visoko in višjo izobrazbo odhajali še bolj kot došlej; samo lani je to delo-vno organizacijo zapustilo već kot 30 zaposlenih s takšno izobrazbo. To-likšna fluktuacija teh kadrov pa bi utegnila ogroziti zahtevno izpolnje-vanje lctošnjih planov. L. M. Delegatski vprašaj Zakaj kasnijo dela na Mlaki? Delegacija tržiškega Tokosa je na seji zbora zdrženega dela postavila vprašanje, zakaj so se zavlekla dela na parkirnem prostoru na Mlaki in koliko so se zavoljo tega povećali izdatki. Odgovor: Samoupravna komunalna interesna skupnost Tržič se vsako leto dogovarja z investitorji — s Triom, SGP Tržič, Komunalnim podjetjem Tržič, z Integralom — tozd Gorenjska Tržič, Merkurjem Kranj in Alpetourom Škofja Loka o komunalnem urejanju industrijske cone na Mlaki. Za leto 1983 so se investitorji odločili, da bodo zago-tovili denar za izdelavo tehnične dokumentacije komunalnih naprav, za nasipanje in utrjevanje prvega dela dovozne ceste v industrijsko co-no ter parkirnih prostorov, za katere pa bi denar dala le avtoprevozni-ka Integral in Alpetour. Z deli so začeli 15. avgusta predlani; iz Lepen-ke ter iz Zlita, kjer so kopali za nov obrat, so v industrijsko cono navo-zili 15 tisoč kubičnih metrov materiala, medtem ko bi ga za popolno ureditev ceste in parkirišč potrebovali 25 tisoč kubikov. Investitorji so se takrat odločili, da bodo z deli nadaljevali potem, ko bodo v tržiški občini spet.kaj kopali in bo na voljo zadosti materiala. Ker lani v občini ni bilo večjega izkopa, so se dela zavlekla; urejanje ceste in parkiri-šča se zavoljo tega ni podražilo. Druge rešitve tuđi ni bilo, ker bi sicer morali kopati material posebej za nasipanje, kar pa bi bilo zelo drago, (cz) V .^ Srečanie s nredstavniki verskih skunnnsti Radovljica — 22. januarja so se na novoletnem posvetu, že osemnaj-stem po vrsti, srečali predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, občinskih upravnih organov z duhovniki in drugimi predstavniki verskih skupnosti rado-vljiške občine. Tradicionalnega sre-čanja so se udeležili tuđi predstavniki HTP Bled in Zavoda za spomeni-ško varstvo iz Kranj a. Poudarili so, da ima takšno sodelovanje dobre rezultate. V zadnjih letih so se poleg 30 let Elite Kranj Kranj — V 120-članskem kolektivu Trgovske delovne organizacije Elita Kranj so minuli petek, 25. januarja, proslavili 30-letnico obstoja. Ob ustanovitvi, 1. januarja 1955. leta, je imela Elita pet trgovin, danes pa se je njihovo število povećalo na okrog 20. Trgovine imajo v Kranju, Škofji Loki, Kamniku in na Jeseni-cah. 1961. leta so se v Eliti med prvi-mi pri nas odločili za specializacijo trgovskih lokalov.' Takrat je bila to dokaj smela odločitev, ki pa se je danes izkazala za pravilno usmeritev. Njihova usmeritev v prihodnje je na-daljnje razvijanje specializacije in predstavnikov katoliške vključili tuđi predstavniki adventistične, binko-štne in skupnosti Jehovih prič. Tuđi tokrat so spregovorili o odpr-tih vprašanjih, ki se nanašajo predvsem na spomeniškovarstvene pose-ge na kulturnih objektih, na zbiralne akcije, pogrebne svečanosti ter na reševanje problemov, ki se pojavlja-jo na krajevnih ravneh. Vsi govorniki so poudarili pripravljenost za ha-daljnje sodelovanje in za krepitev sodelovanja. tovrstno urejanje prodajaln v starem delu Kranja, kar je po svoje tuđi prispevek Elite k obnovi starega dela mesta. Na srečanju, ki so se ga med drugim udeležili predstavniki občinske skupščine Kranj s predsednikom izvršnega sveta Henrikom Peterne-ljem in Elitini poslovni sodelavci, so podelili priznanja dolgoletnim doba-viteljem in sodelavcem. Priznanja pa so podelili tuđi petim članom kolektiva, ki so v delovni organizaciji praktično od ustanovitve. To so Mil-ka Šilar, Majda Rakar, Cecilija Gor-janc, Ciril Tavčar in Bojan Bizjak. A. Ž. DO UNIVERZITETN1 KLINIČN1 CENTER, o. sub. o., LJUBLJANA TO Univerzitetni institut za pljučne bolezni in tuberkulozo, o. sub. o., GOLNIK Golnik 36, 64204 GOLNIK Komisija za delovna razmerja TO objavlja prosta dela in naloge: 1. SKLADIŠČNIK ZA NEDOLOCEN ČAS Pogoji: KV prodajalec, tečaj za skladiščnika, 1 leto delovnih izkušenj 2. ŠOFER »D« KATEGORIJE ZA NEDOLOCEN CAS Pogoji: KV voznik, izpit »D« kategorije, 2 leti delovnih izkušenj, poklicna šola, zaželjena je šola za avtomehanike 3. ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR ZA DOLOČEN ČAS (2) Pogoji: UAŠ, administrator 4. EKSPEDITOR POŠTE ZA DOLOČEN ČAS Pogoji: končana osnovna šola Kandidati bodo o izbiri komisije obveščeni v 30 dneh po preteku prijavne-ga roka. ft 1 A Cfc Ustanovlteljl Glasa občinske konference SZDL Jesenlce, Kranj, Radovljica, Škofja Loka In ** *** ** ** Tržič — lzda|a Časoplsno pod|et(e Olas Kranj — Glavni urednik Milan BaJželJ — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — NovtnarJI: Leopoldlna Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humor, jelena Jelovćan, Lea Menclnger, Stojan Saje, Darlnka SedeJ, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnlk, Andrej Žalar In Danica Žleblr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnićnl urednik Marjan Ajdovec — Obllkovalcl: Lojze Erjavec, Slavko Haln — Predsednik Izdajateljskega sveta Mirko Blrk (Radovljica) — List izha|a od oktobra 1947 kot tednlk, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trlkrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob »redah In so-botah. od jullja 1974 pa ob torklh in petklh. — Stavek TK Gorenjskl tlsk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva In uprave Usta: Kranj, Mole Pljadeja 1 — Tekocl račun pri SDK v Kranju stevllka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor In glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnlčni urednik 21-835, komerclala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnlna 27-960 — Oprosčeno prometnega davka po prlstojnem mnenju 421-1/72 — Naročnlna za 1 polletje 750 din 1. februar — dan računovodskih in finančnih delavcev Enotno računovodstvo izhaja že iz dni borbe Prav danes mineva 40 let, odkar je 1. februarja 1945 Predsedstvo AVNOJ sprejelo cdlok o enotnem računovodstvu v Demokrati-( ni federativni Jugoslaviji. S tem dnem smo torej začeli uvajati v Jugoslaviji enoten, dvo-1 tavni način knjigovodstva, čeprav so se v ti-■ lom času skoraj po vsej naši domovini še bili krvavi boji .za svobodo. Vendar to ni bil začetek. Začetek finane nove Jugoslavije šega še štiri letu nazuj, v pr-<■ dncvo vojne, ko je Osvobodilna fronta zaci, i s prvim /biranjem denarja /.a na.šo bor->n. /'..'!" /i.;o(laj :-:o se pojavile i'inance v raznih jblikah. V začetku prečoj samoinkiativno, ob \oncu leta 1941 pa že tuđi organizirano, ćelo / 'flioki. Kućanski predpisi. ki'jih je konce januarja 1942 izdal Vrhovni slab v Koči, so odio-ćali, da se v sklade narodnoosvobodilne borbe /nasajo v.si prispevki, ki jih prebivalstvo daje / stvaieh ali denurju za neproskrbljene druži-le mobiliziranih ali padlih borcev, za pogorel- ce, begunce in za sirote. Kočanski predpisi o narodnoosvobodilnih skladih so se uporabljali do konca vojne na področju celotne Jugoslavije. Finančna služba pa je bila najprej in naj-bolj popolno organizirana v Sloveniji, kjer se je že leta 1942 razvila kot posebna dejavnost. Slovenski poročevalec je že 1. oktobra 1941 objavil odlok SNOO o narodnom davku za kri-tje izdutkov osvobodilnega gibanja in za so-cialno pomoć. Ta odlok je predpisoval, da je vsak Slovence, ki ima lastne dohodke, dolžan plačevati narodni davek, ki zna.ša najmanj eno liro mesečno. Že naslednji Slovensk. poročevalec, ki je iz.šel 11. oktobra 1941, je objavil pravilnik, da mora vsak terenski odbor na svojem terenu pričeti pobirati narodni davek in posojilo svobode. Odlok o narodnem davku je veljal vse do konca februarja 1944, ko je SNOS vnesel v odlok nekaj sprememo: narodni davek se plačuje na vse, kar prina.ša korist. Vendar takrat davčna obveznost ni slonela na fizični prisili državne oblasti, ampak na zavesti prebivalstva in moralni prisili naroda, ki se je dvignil v boj za svobodo. Da odlok o narodnom davku ni ostal samo na papirju, priča dejstvo, da je v letu 1941 samo Ljubljana zbra-lo okrog 1,400.000 lir. Sledile so obveznice za vojno posojilo, za katere je sklep sprejel 2fi. decembra 1942 Izvršni odbor AVNOJ in razni boni, ki so imeli prav tako veljavo denarja. Bolj ko se je vojna bližaler koncu, večjo vlogo je dobival denar. Že takrat smo poznali maksimiranje cen, kajti zaradi pomanjkanja življenjskih potrebščin so cene neprestano rasle. V letih 1942 in 1943 je izšla vrsta odlokov, ki so skušali uravnavati gospodarsko življenje na osvobojenih ozemljih. Med njimi je bil odlok o razlastitvi tujih -veleposestnikov, odlok o dodeljevanju in upravljanju zemlje iz-seljenih Kočevarjev, odlok, da so vse zalogc, ki presegajo nujne zaloge prebivalstva, na voljo partizanski vojski. Težko je bilo v času borbe izvajati vse te odloke, bili pa so to akti, ki pomenijo osnovo povojnega organiziranja financ.pri nas. Zani-mivo je, da smo do italijanske okupacije izdali 04 odlokov, uredb in razglasov, do kočevske .ga zbora 15, od kočevskega zbora do konca vojne pa kar 82 odlokov. 20. februarja 1944 je SNOS sprejel odlok o izdaji plačilnega bona, 12. marca 1944 pa je bil z odlokom predsedstva SNOS v Rogu ustanovljen Denarni zavod Slovenije. Jeseni 1944 je bilo na Visu v NKOJ — Poverjeništvu za fi; nance odločeno, da bo nova valuta v svobodni Jugoslaviji dinar. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja si je od vsega začetka prizadevalo zagotoviti zakonitost tuđi na področju ekonomskih in fi' nančnih odnosov. Že med vojno, 31. decembra 1944, je Nacionalni komite osvoboditve Jugo' slavije sprejel odlok o uvedbi enotnega racu' novodstva, ki ga je 1. februarja 1945 potrdil° tuđi predsedstvo AVNOJ. Že takrat je bilo poudarjeno da gospodar; jenje ne srne biti poslovna tajnost. Pokaže naj se sposobnost ali nesposobnost odgovornil1 oseb. Vsako podjetje mora omogočiti vsem za' poslenim vpogled v obratovni obračunski Hst' Razvija naj se smisel za odgovornost, dobro' namerno, konstruktivno kritiko. Delo mora postati vir boljšega in lepšega življenja širo" kih ljudskih slojev. Januarja 1945 je v Beogradu stekel že prvl računovodski tečaj. 25. decembra 1977 je bil na II. konferend Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije sprejet sklep, da se 1. februar pr0' glasi za dan računovodskih in finančnih de' lavcev Jugoslavije. D. Dolenć PETEK. 1. FEBRUARJA 1*985 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO .3. STRAN »Gaštejski menzi« že odštevajo V kranjski Savi se bodo letos predvidoma lotili prvega dela izgradnje novega obrata družbene prehrane — Namesto stare naj bi na sedanji lokaciji na Gašteju postopoma v prihodnjih letih dogradili sodobno kuhinjo z vsemi potrebnimi prostori Kranj — Ze kakih deset let v kranjski Savi odlagajo gradnjo no-^ega obrata družbene prehrane. V tetu 1960 dograjena centralna kuhi-nJa namreč po kakih petnajstih letih ni več ustrezala strožjim predpisom 0 minimalnih higienskih pogojih, da-|}es pa seveda še toliko manj. Vendar so se v Savi pred časom novi stavbi odpovedali, se nato ogreli za kombinacijo s takrat načrtovano to-^arno hrane v Kranju kot nekatere druge delovne organizacije, a tuđi kasnejši nacrti o gradnji so kljub že odobreni lokaciji padli v vodo. Leta s° problem prehrane potisnila v tišti kot, iz katerega je zdaj izhod le v temeljiti prenovi in dozidavi k seda-fljim prostorom. »Ce se ne bi zdaj odločali za grad-nJo, bi lahko kvečjemu zaprli vrata sedanje centralne kuhinje, delavci Pa bi nosili od doma malico — v kan-§licah kot včasih,« pravi vodja družbene prehrane Jernej Fortuna. Čisto tako morda ne bi bilo, podobno pa Prav lahko. »Za pripravo 3800 obro-kov hrane v treh izmenah, največ v Prvi izmeni — od 2500 do 2700 na ^an, enostavno nimamo pravih po-§°jev, ki bi ustrezali sedanjim standardom. Nimamo skladišč, ne hladil-^lc in drugih prostorov za pripravo "rane. Okoli pet ton svežega mesa ^esečno porabimo, vendar nam ga aobavitelji pripeljejo že razrezanega na zrezke ali za golaž, ker pri nas ni Pastora. Solat že od lanrne moremo ^ec pripravljati, če nočerrio tvegati kakšne kontaminacije ipd.« Odločbo o prepovedi uporabe centralne kuhinje je sicer sanitarni inspektor že enkrat podaljšal, rok uporabe sedanjih prostorov pa poteče letos. »Tuđi če bi vsak mesec belili kuhinjo, ne bi dosti pomagalo. Pobelje-na je bila zadnjikrat ob novem letu, pa se ji po enem mesecu že več ne pozna. Marsikdo, ki bi opazil počrnel strop, bi prisegel, da se ga pleskarji nišo dotaknili že tri leta,« pravi Jernej Fortuna. V Savi se zavedajo, da se proble- ' ma ne da resiti kar v kratkem, saj bi novogradnja tuđi za tako veliko de- Jernej Fortuna: »Centralna kuhinja zdaj nima ne primernih prostorov ne pogojev za delo.« Kuhinja ne srne zapreti vrat — V zdaj že neprimernih, pred kakimi 25 leti ~?9rajenih prostorih centralne kuhinje v DO Sava, pripravijo okoli 3800 to-P ih malic na dan. Ker ni osnovnih pogojev za sodobnejšo organizacijo pri-Prave hrane, nameravajo postopoma dograditi sodobnejšo kuhinjo z vsemi PnPadajočimi prostori na sedanji lokaciji. — Foto: F. Perdan Franc Flander: »Postopoma do novega obrata družbene prehrane." lovno organizacijo v sedanjem času pomenila precejšen zalogaj. Zato zdaj načrtujejo postopno izgradnjo, nekaj zaradi postopnega zbiranja denarja, nekaj pa zato, ker bodo nove prostore za obrat družbene prehrane pridobivali postopno tuđi na stari lokaciji. Še prej bo treba urediti nekatere probleme lastništva stavb na Gašteju, vendar upajo, da bodo s preurejanjem starega gospo-darskega poslopja začeli lahko že letos, v naslednjih letih pa naj bi se lotili še drugega poslopja, v katerem je centralna kuhinja, ter pozidali tuđi notranje dvorišče. »Na" ta način bi dobili kar petkrat več prostora, kot ga ima obrat družbene prehrane danes, « mi je pove-dal Franc Flander, vodja Tozd druž-bena prehrana in samski domovi. »Z idejnim projektom bo predviđenih kar pet faz graditve. Tako bodo hla-dilnice nastajale v kletnih prostorih stare stavbe, kuhinja bo v novih prostorih v sredini med obema adaptiranima stavbama, itd. Obrat bo pri-dobil skladiščne prostore, ki jih zdaj ni, prostore za grobo pripravo hrane, skratka — to bo povsem sodoben obrat, lahko rečem, da bo s kapacite-tami 4500 obrokov najmodernejši te vrste. Upamo, da ga bo Sava lahko dogradila v naslednjem srednjero-čnem obdobju, zmogljivosti kuhinje pa bodo dobolj velike tuđi za potrebe do leta 2000 in več. V zadnji del gradnje je vključena tuđi ureditev oko-lja.« Razdeljevalnice toplih malic po tozdih seveda ostanejo. Že doslej so jih postopoma obnavljali in oprem-ljali, saj je lani še zadnja razdelje-valnica malic dobila pomivalni stroj — prej je bilo seveda treba vse pomi-vati ročno. Preurejanja so se lotili pred dvema letoma ter razdeljevalnice hrane uspeli urediti v skladu z zahtevami predpisov. Za letos sta na vrsti za posodobitev le še dve od sku-paj šestih. S postopnimi koraki nameravajo v kranjski Savi dohiteti zamujeno iz prejšnjih let. L. M. ■jjjiiuuiuu Lep poklič, a tuđi. težak Kranj — Pravzaprav bi se v branju težko dogovorila za sreča-°je in pogovor. Jure Poklukar z **leda, voznik turističnega avtobusa pri Alpetourovem Tozdu Po-tniški promet, je še največkrat v Kranju oziroma doma med dve-ma vožnjama. Najin pogovor o vozniku turističnega avtobusa je tekel sredi noči, uro pred odho-dom" Alpetourovega avtobusa v Miinchen, kamor je Jure tokrat Pripeljal udeležence Slovenske n°či v olimpijski dvorani v Munchnu. »24 let imam in po pokliču sem ^ektrotehnik za šibki tok. Nekaj casa sem delal v Iskri, potem pa s&m 'presedlal' na sedež voznika &vtobusa. Kolikor se spominjani, sem si vedno želei, da bi vozil av-*obus. Ne zaradi denarja, marveč *aradi priložnosti, ki se mi je pobudila, sem potem pred dvema le-toma prišel k Alpetouru. Šel sem ?kozi tako imenovano obvezno j*°lo in bil voznik lokalnega avto-°Usa pa medkrajevnega. Zdaj pa v°zim na turističnih progah.« »Je voznik avtobusa res tako leP Poklič, kot se včasih sliši?« »Lep poklič; vsaj zame, ker sem ^to vedno želei. Je pa tuđi težak, ^slim, da ima večina napačno Podstavo o njem. Ne gre samo za °» da imaš vedno lepo uniformo *a volanom. Takrat, ko si recimo Pod avtobusom in moraš kaj po- jure Poklukar, voznik turističnega avtobusa pri Alpetouru praviti, te ljudje običajno ne vidi-jo. Pogosto slišiš tuđi pripombe, očitke, negodovanja med vožnjo. Tuđi takrat ne pomislijo* da je voznik avtobusa le prvi in pred-vsem najodgovornejši potnik; tako za,njihovo varnost kot za ma-terialno vrednost avtobusa.« »Kakšna pa je razlika med voz-nikom rednega in turističnega avtobusa?« »Kar žadeva stro.kovnost, da si poklicni voznik. ni razlik. Začne-jo pa se, da tako rečem, pri organizaciji. Če voziš na redni progi, imamo določen vozni red. Na turi-stičnem avtobusu pa si danes tu, jutri drugje. Morda bi lahko re-kel, da si vedno v nekakšni nego-tovosti. Trenutno sem recimo v Miinchnu, ne vem pa, kaj me caka, ko se vrnem v Kranj. Vem le, da mi pripada počitek. Katera vožnja pa me caka za naprej, bom izvedel iz razporeda.« »Vas nenehna odsotnost od doma kdaj rnoti? »Nič se ne pritožujem. Rad sem med ljudmi in kamorkoli grem, vedno predvsern opazujem. Veliko sem že prevozil v tujini in ob morju. Lani v sezoni sem vozil ob morju Kompasove tuje turiste. Vozil sem na primer tri tedne tu je obiskovalce olimpijskih iger v Sarajevu. Bilo je veliko Američa-nov. Samih iger sicer nisem videl, bilo pa je to zame veliko dožive-tje. Ce bi imel družino in obveznosti v zvezi z njo, bi mi bila morda včasih kakšna vožnja odveč. Tako pa zdaj vzamem na pot včasih tuđi harmoniko, ki jo igram že petnajst let. Teden dni s skupino turistov, za katero sem zadol-žen, potem največkrat mine kot bi trenil. Pogosto sem v takšnih primerih tuđi v vlogi vodiča. Zato se je treba za takšno pot in delo še posebej pripraviti.« »Kaj pa nevšečnosti? Tuđi teh se najbrž ne manjka?« »Drobnih se je nabralo že kar precej. Na srečo, in upam, da nae bo spremljala še naprej, pa nesreće nisem imel. Pred dnevi, ko je bil hud mraz, mi je za dva dni -zmrznil avtobus v Banja Luki. Danes, kot ste na primer sami vi-deli, mi je razneslo steklo na vra-tih. Vendar takšni primeri sodijo v poklič in delo, ki ga opravljaš. In če ga rad opravljaš, te to ne moti<< A. Žalar Predor 1 Minilo je krepkih deset let, odkar so se prvič pojavile zamisli o gradnji predora pod Karavankami. Od trideset in več inačic, kje naj bi zavrtali v Karavanke, je naposled le obveljala tista, po kateri naj bi predor gradili na Hrušici pri Jesenicah. Bilo je veliko zamisli, dogovorov, veliko medsebojnih srečanj av-strijske in jugoslovanske komisije za izgradnjo predora, potem pa je za nekaj let ideja zaspala, kajti nikakor nam ni uspelo zbrati dovolj denarja za karavanske vrtine. Najbolj pesimističnmi so že obupavali, da s predorom ne bo nič, ko so se končno januarja letos spet sestali in spet dali nekaj upanja, da bodo predat gradili. Za predor, ki pomeni priključitev vse države na evropske prometne tokove, nam, kot je bilo vse doslej videti, v resnici ni bilo kaj prida. Že res, da nam je vedno primanjkovalo denarja še za redno vzdrževa-nje čest in da je bil videti predor resnično velik finančni zalogaj, a ob-enem je tuđi res, da se tako kot vedno nismo znali enotni zavzeti za gradnjo. Nič kolikokrat so nam projektanti in dobri poznavalci evropske prometne mreže dokazovali, da je edino srhotrna povezava preko Karavank, a smo v Sloveniji mislili tuđi drugače. Zamišljali smo si po-vezave tuđi preko Štajerske ali Primorske, vse skupaj pa je pomenilo odlašanje gradnje predora. Sosednji Avstrijci z mrežo izredno dobrih cestnih povezav bolje vedo, kam se usmerja evropski promet, ki teži proti jugu. Vedo, da je najkrajša pot prav skozi Karavanke, zato so tuđi zainteresirani, da končno začnemo graditi predor. Zdaj se zdi, da je končno le obveljal razum in da se bo izgradja res začela. Caka nas veliko dela, čakajo nas obvoznice mimo Jesenic, veliko infrastrukture, ki bo zahtevala znatna sredstva. Zdaj se je treba re-sno zavzeti, kajti po tako dolgotrajnem odlašanju bi bil videti sleherni izgovor neresen in bi imel občutne, dolgotrajne posledice, ki si jih ko-maj lahko predstavljamo: D. Sedej Ceste do kmetij in gozdov Pogovor z Ivanom Kejžarjem, direktorjem Gozdnega gosp'odar-stva Kranj — tok Gozdarstvo Škofja Loka, o gospodarjenju z za-sebnimi gpzdovi škofjeloške občine. Škofja Loka — Kako pomembna gospodarske panoga je v škofjeloški občini gozdarstvo, pove že podatek, da gozdovi pokrivajo skoraj dve tre-tjini občine. Gozd je imel v vsej svoji zgodovini važno vlogo: dajal je za-sllužek prebivalstvu Selske in P*o-Ijanske doline in ostalih krajev škofjeloške občine. Vseskozi je bil in je še danes močna opora razdrobljene-mu hribovskemu kmetij stvu, ki ima domala štiri petine vseh kmetijskih zemljišč v hribovskem in višinskem svetu. Gozdarstvo je z zaslužkom, ki ga je dajalo kmetom, ter z gradnjo gozdnih čest veliko pripomoglo h krepitvi hribovskega sveta in k, ohra-nitvi tamkajšnjega življa. »Škofjeloška temeljna organizacija kooperantov je največja v kranj-skem gozdnem gospodarstvu,« pravi direktor Ivan Kejžar. »Gospodari s 25.900 hektari zasebnih gozdov v škofjeloški občini, od katerih je 70 odstotkov igralcev in 30 odstotkov li-stavcev. Sečnja poteka po nacrtu, kar včasih ni bilo pravilo: kar zdaj gozdarji odkažejo, kmetje tdi pose-kajo. Letni posek, dogovorjen za to srednjeročno obdobje, znaša 87.600 kubikov, vandar smo ga z območnim nacrtom povećali še za 3.400 kubičnih metrov. 7.000 kubikov lesa pora-bijo posestniki doma za kurjavo in za gradnjo gospodarskih objektov, 45.400 kubikov, od tega 9.600 kubičnih metrov listavcev, ga oddajo gozdnemu gospodarstvu za potrebe Alplesa, Jelovice, Gradisa in Aera Medvode, približno tisoč kubikov pa predstavljajo odtujitve.« Velika ovira za celovito gospodar-jenje z gozdovi je njihova razdrob-ljenost. »Verjetno smo edina država v Evropi, ki dopušča, tuđi na zaščitenih kmetij ah, da se že tako majhne kme-tijske in gozdne parcele še naprej drobe. Število parcel se povečuje, medtem ko se njihov obseg temu pri-merno zmanjšuje. Zaradi razdroblje-nosti — leta je največja v okolici Škofje Loke — imamo velike težave pri odkazilu, pri odpiranju gozdov in tuđi pri ostalih opravilih v gozdu. Več kot četrtina od 4402 posestnikov ima manj kot en hektar gozda, dobra četrtina od enega do treh hekta-rov in le šestina več kot deset hekta-rov. Le pet kmetov, od skupno 2600 posestnikov, ki vsako leto sekajo in oddajajo les, ima več kot 200 kubikov letnega poseka.« Gradnja gozdnih čest in vlak ni pomembna le za uresničevanje gozdnogospodarskih načrtov, tem-več predvsem za krepitev hribovskega, za splošni ljudski odpor po-membnega sveta. »V škofjeloški temeljni organizaciji gozdnih kooperantov smo pred dobrima dvema desetletjema začeli po-spešeno graditi gozdne ceste do hri-bovskih vaši, zaselkov, posameznih domačij in s tem tuđi do gozdov. Ko smo »odprli« vaši, smo izgubili delo-vno silo. Namesto da bi se zaposlila v gozdarstvu, si je poiskula delo v dolini, gozdarji pa smo morali po de-lavce v druge republike. V tem sred-njeročnem obdobju smo letno zgra-dili 7 do 8 kilometrov čest in 80 kilo-metrov traktorskih vlak. Vprašanje pu je, če borno lahko tako nadaljeva-li do leta 1990; že lani smo namreč namesto 80 kilometrov zgradi li le 65 kilometrov vlek, ker je bil dotok sredstev manjši od izdatkov gradnje. Zdajš«ja odprtost zasebnih gozdov v škofjeloški občini še ni zadovoljiva, saj je na spodnji dopustni meji, ki še omogoča izpolnjevanje načrtov seč-nje in oddaje. Najslabša je odprtost gozdov v gozdnogospodarski enoti Gorenja vas in najboljša v Selcih. Predlahi smo dokončno zgradili pet-kilometrski odsek ceste tuđi v vaši Podratitovec, od koder se je v zadnjih letih in desetletjih izselila večina prebivalstva. Cesta daje upanje, da bodo vsaj tišti, ki še kljubujejo, ostali. Letos borno nadaljevali z izgradnjo ceste na dražgoški Jelovici, v bližnji prihodnosti nas caka odsek od Podrošta do Bidržne pa od' Sopo-tnice do Potočnikove kmotije in naprej do blegoške ceste — in še bi lahko naštevali.« Gozdnogojitvena dela so vsekakor zelo pomemben del gospodarjenja z gozdovi. Kako uresničujeta nacrte na tem področju? »Škofjeloška občina, ima veliko malodonosnih gozdov, predvsem list-natih, kar je predvsem posledica sla-bega gospodarjenja z gozdovi v pre-teklosti. Če hoćemo te napuke sčaso-ma odpraviti ali vsaj omiliti, moramo letno zajeti v gozdnogojitvona dela okrog 1200 hektarov gozdov. Približno dve tretjini teh del opravi-jo kmetje sami, ostalo pa na.ši delavci ter peterica kmetov, s katerimi imamo pogodbe za delo v sosedovem g°zdu<< C. Zaplotnik Višje stanarine Tržič— V skladu z dogovorom, ki so ga januarja letos podpisali repu-bliški izvršni svet ter izvršni sveti slovenskih občin, povečujejo z današnjim dnem tuđi v tržiški občini stanarine za 38 odstotkov. Po novem bo mesečna "stanarina za enosobno stanovanje v Bistrici veljala 1918,50 dinarja in za enako veliko stanovanje brez centralne kurjave v Tržiču 913 dinarjev, za dvosobno stanovanje v Bistrici 2187 in v- Tržiču 1728 dinarjev, za trisobno 3400 oziroma 2492 dinarjev in za štirisobno stanovanje 4469 dinarjev. V tržiški samoupravni stanovanjski skupnosti, ki razpolaga s 1834 družbenimi najem-nimi stanovanji, bodo z višjo stanarino mesečno zbrali blizu 3,2 milijona dinarjev. Podobno kot v drugih obči-nah se tuđi v Tržiču ubadajo š problemom neplačanih stanarin; le-teh je v občini že za 500 tisočakov. Na-slednje in še izdatnejše povećanje stanarin bo 1. julija. (cz) OL-A8 4 STRAN GORENJSKI KRAJIIN LJUDJE PETEK, 1. FEBRUARJA 1985 V Tržiču Ahačič Marko in Kolar Maja, Bedina Ivan in Pehare Gabrijela. Huzejrović Tehvid in Aldžić Hajra, Meglic Darko in Švegelj Lidija, Plajbes Silvester in Sterle Nevenka, Soklič Vinko in Mede Marjeta, Triler Igor in Blažič Barbka, Bakan Franc in Marijenko Nlaženka, Vogelnik Janez in Pušavec Vesna, Lu-skovec Alojzij in Zibler 'Janja, Koblar Stanko in Mrak Irena, Dovžan Vinko in Perko Zora Na Jescnicah: Lan Jože in Kavčič Miriea, Vončina Ljubo in Svenšek Mojca, Vrhnjak Nu-venka in Lukowitz Burkhard Hans, Mlakar Jože in Vuk Lilijana, Sarhatlić Mustafa in Miletić Lilijana, Perko Franci in Ovsenek Matoja, Mavasa Ro man in Čerin Erika V Škofji taki: Starman Andrej in Vrhovnik Andre-ja. Milosavljević Mile in Stražišar Ma-teja, Hojkar Janez in Likar Katarina, Zemljarič Marjan in Grošelj Irena, Ku-rent Vinko in Avguštin Irena, Markelj Rudolf in Ponikvar Jana V Kranju: Trdina Marko in Omerza Jana, Re-bernik Peter in Kimovec Bernarda, Koprivnik Dušan in Vodnjov Mateja, Aljančič Slavko in Kalan Judita, Moko-rel Jožef in Papler Darja, Bider Frane in Hafrter Antonija, Žagar Evgen in Kogovšek Stanislava, Robnik Peter in Obad Marjana^ Zidar Štefan in Ber-gant Zvonka, Skerjanec Tone in Ber-gant Marija, Mrak Zist in Kopač Fani, Smogovec Ferdinand in Govekar Irena, Aleš Andrej in Gašperlin Ljudmila, Plut Srećko in Krek Ana, Vigec Izidor in Nezirevn Jasna, Bajt Jože in Okr-šlar Vesna, Česen Slavko in Perme Mirjan, Borak Stanislav in Strniša Su-zana, Januš Matjaž in Zajec Natalija, Dolenc Igor in Jožica Erzar, Repnik Gabrijel in Taljan Zdenka, Grašič Franc in Moran Cvetka, Benković Ivan in Vukanović Lilijana, Brešar Andrej in Rozman Mirjana V Radovijici: Topolšek Viktor in Basaneže Ondi-na, Zorec Peter in Prezelj Maja, Terli-kar Slavko in Mežek Lea, Repovž Stanislav in Urh Teodora, Hladnik Samo in Perič Magda, Mulalić Emil in Grošelj Darja, Urevc Simon in Čop Rena-ta, Cerkovnik Anton in Rebselj Marija, Skočir Radoslav in Galić Milena, Iskra Janez in Kovač Anica, Bohinc Slavko in Dolinar Stanislava, Radovan Franc in Gurevnin Miroslava, Skubic Milan in Logar Ivica, Zagoršek Bojan^n Mu-lej Tadeja, Dobida Alojz in Albinini Draga, Svetlin Bernard in Tomljanović Katarina, Rus Zdravko in Pretnar Darja, Kosi Slavko in Čimžar Brigita, Be-gović Branko in Župan Tatjana, Grgu-rič Dragan in Fable Loredana, Zgra-bljić Vladimir in Potkonjak Jadranka, Mulej Ladislav in Kapš Stanislava, Perč Stanislav in Bernik Marija, Štefe Jožef in Štibl Tanja. Glasov obisk Cankarjevega doma Prijetna urica s Fraklpm Na enem od izletov, ki jih vsako leto organiziramo za naše naročnike in bralce, je nekaj udeležencev dalo pobudo, da kdaj pripravimo tuđi obisk katere od kulturnih hiš z ogledalom predstave. Letos smo se odlo-čili izpeljati to pobudo. V sodelovanju s Cankarjevim domom in Alpetourom prirejamo v so-boto, 16. februarja obisk naše osrednje kulturne ustanove z ogledom sa-tiričnega monologa Miloša Mikelna »Fraklova vrnitev« v izvedbi Zlatka Šugmana. Odhod iz Kranja izpred hotela Creina bo ob 17. uri. Po prihodu v Ljubljano si borno najprej pod strokovnim vodstvom ogledali Can-karjev dom, nato pa nas caka prijet na urica v družbi z igraleem Zlatkorn Šugmanom, Povratek v Kranj bo predvidoma ob 20.30. Cena izleta je 350 din, če ob prijavi priložite kupon, ki ga objavljamo, brez kupona pa 450 din. Vanjo je vračunano: prevoz s posebnim avto-busom iz Kranja do Ljubljane in na-zaj, vstopnica za predstavo, in vodstvo. Prijave sprejemajo do 8. februarja v Alpetourjevih poslovalnicah v Kranju, Skofji Loki, Radovljici in na Bledu. Ožbolt Zaplotnik z rekordno postvrijo: 4,70 kilograma težka in 69 centime-trov dolga. (Op. p.: Menda jetam. kjer jo je ujel, še zdaj luknja v jezeru). Rekordna postrv Ožbolt Zaplotnik z Visokega pri Kranju je imel v Zbilja zares do-ber prijem Visoko — Že pred kakšnimi štiri-najstimi dnevi smo v uredništvo dobili telefonsko sporočilo o ujeti rekordni postrvi. Neznanec je povedal, da se bo še isti dan oglasil, da jo borno slikali. Vendar smo čakali za-man. Ko smo na obvestilo že pozabi-li, je konec minulega tedna spet za-zvonil telefon in ponovno smo slišali informacijo o trofejni ribi. Tokrat smo se odločili, da sami obiščemo srečneža. Izkazalo se je, da gre za istega ribiča in da so nas o rekordu obvestili pravzaprav njegovi sodc-lavci. 36-letni Ožbolt Zaplotnik z Visokega pri Kranju je postrv šarenko ujel že lO.januarja y Zbiljskem jezeru. Že dan prej jo je opazil, vendar ta-krat ni hotela zagristi. »Zato sem šel naslednji dan še en-krat na isto mesto. Bilo je malo po tretji uri poppldne. Lovil sem z ble-stivko, ki sem jo sam naredil, in z vrvico 0,6 milimetra. Dvakrat, tri-krat sem poskusil in že je prijela. Dobro je zagrizla. Zato nisem imel veliko dela, da sem jo izvlekel. Bil sem zares presenećen in navdušen. Tri leta sem član ribiške družine Kranj, vendar tolikšne postvri še nisem ujel. Zdaj jo imam v hladilni škrinji in caka na prepariranje.« Ožbolt nam je zaupal, da vsako prosto urico prebije ob vodi. Pravi, da ribiška družina Kranj dobro gospodari in je v njenih vodah kar do-volj rib. Veliko raje kot na krožniku ima ribe v vodi, ženi in otrokom pa so prava poslastica. Čeprav jim vča-sih ni po volji, da vsak prosti trenu-tek preživi ob vodi, se jim potem od časa do časa oddolži z dobrim ulovom. Pravi, da se od ribolova, odkar ga je zanj navdušil znanec, ne bo več ločil. Po sedanji trofeji mu to kar verjamemo. Pa dober prijem tuđi v prihodnje! A Zalar Pionirska razstava fotografij Jeseniški foto klub Andrej Preše-ren in Šolsko kulturno društvo Josip Vandot osnovne sole Jeseniško-bo-hinjskega odreda iz Kranjske gore organizirata občinsko pionirsko foto razstavo 1985, ki jo bodo odprli 8. marca za dan žena v kranjskogor-ski osnovni soli Jeseniško-bohinj-skega odreda. Razstave se lahko udeležijo posa-mezniki in člani foto krožkov osnovnih šol jesenišfce občine, mlajši odl6 let. Tema razstave je svobodna, foto krožek lahko posije 80 fotografij, po-samezniki pa največ osem. Velikost fotografije mora biti 18 x 24 cm in ne smejo biti nalepljene na karton ali papir, na hrbtni strani vsake foto- grafije naj bodo podatki: priimeiv m ime avtorja, naslov fotografije in ime sole. Fotografije, ki so že bile razstavijene na dosedanjih občin-skih pionirskih foto razstavah, bodo zavrnjene. Fotografije bo za razstavo odbral Vitomir Pretnar, fotoamater I. stopnje, ki bo tuđi razvrstil foto krožke in posameznike ter podelil priznanja za posamezne fotografije in kolekcije (tri fotografije). Fotografije, dobro pakirane je treba poslati na naslov: Solsko kulturno društvo Josip Vandot — osnovna šo-la Jeseniško-bohinjskega odreda Kranjska gora najkasneje do 28. februarja letos s pripisom »za foto razstavo«. A. Kerštan r PISMA BRALCEV ZAKAJ RASTE CENA KOMUNALNIM STOKITVAM Po hudem mrazu je nas topila odjuga. Sneg se je začcl topiti in komunalni delavci so zgrabili za krampe in lopate ter se lotili od-točnih kanalov, da bi voda imela kam odtekati. Stala sem pri oknu in jih opazovala. Vsakega odtoka so se lotili tri je. Prvi je s krampom zrahljal led in sneg. Drugi je z lopato vse to odmetal. Tretji pa je z železnim drogom preluknjal kanal. Počasi so se premaknili do drugega odtoka, vrnes pokadili cigareto, se malo razgledali nao-krog in delo je bilo končdno. Sprašujem se, ali ne bi mogel vsc to opraviti en sam delavec, ■ namesto da plačujemo tri? Ob se-danjem počet ju mi je tuđi vedno bolj jasno, -zakaj so komunalne storitve tako drage. P. S.: To pismo sem poslala v razmišljanje tuđi odgovornim v Komunalnem podjetju. Mislim pa, da je prav, da ga prebere še kdo. Kranjčanka ALPETOUR CANKARJEV DOM GLASOV IZLET V CANKARJEV DOM - 16. 2. 1985 NEMORALNA PROPAGANDA Spet se vam oglašam zaradi nemoralne propagande pod vašo rubriko Novo v kinu. Pišete, da film prihaja iz Zahodne Nemčije, nič pa ne omenjate, kdo je tak nemoralni film naročil Katero podjetje? In kdo, bi rekli, je odgo-vorcn, ker se odvijajo takšnifilni pred našimi zasloni. Nič se nikar ne čudite, če je naša kultura ?a-šla na stranski tir in da se nemoralno delo in obnašanje tako strahovito hitro širi, če kar direktno v časopisu objavite reklamo za to peklensko zmoto. Res mora biti grozni pokvarje-nec, samo du so ga prepozno za-prli in prezgodaj spustili. V reklami piše: Osreči vse žene ... nikar ne verjemite, daje to res. Bolj res ja,'da jih onesreči, če nišo že prej dovolj uesrečne. Šofer, da pa krade avtomobile? Ali vi na uredništvu nič ne pomi-slite, kako to vpliva na ljudi, posebno na mlade, če se pred njiho-vimi očni odvija takšen film? Če hi bilo toliko vrgojnih filmov ir, reklam, kakor je obratno, bi da-nes, po štiridesetih letih osvobo-ditve, lahko imeli vrata v stanovanje in druge prostore samo zato še, da bi nain veter listja ne nametal. -v Andrej Demšar DEŽURNE TRGOVINE V RADOVIJICI Minilo je že kar precej časa, od kar je bilo v Glasu objavljeno dežurstvo trgo-vin ob nedeljah za področje Ra-dovljica. Vsako sobo to čitam raz~ pored za nedelje, a to samo za Kranj in okolico. Sprašujem se ali res ni to vlogoče spet uvelja-viti, da bi tuđi Radovljica bila objavljena v petkih v Glasu ozi-roma katera prodajalna je dežurna v Radovljici. Marija Gril ime in priimek udeleženca Pokojnine komaj za životarjenje Dobra tretjina slovenskih starostnih upokojencev je lani preje-mala poktfjnine od 10 do 15 tisoč dinarjev. Kdor ima srečo in za-konca z višjimi prejemki, se ne pritožuje. Več razlogov za jadiko-vanje, da s tem denarjem ne morejo ne živeti ne umreti, imajo ti* sti, ki s tem bornim denarjem preživljajo sebe in življenjskega sopotnika. Po podatkih iz lanskega oktobra je dobra tretjina slovenskih starostnih upokojencev prejemala od 10 do 15 tisoč dinarjev pokojnine, upoštevaje tuđi družinske in invalidske^a je bilo teh prek 50 odstotkov. Tuđi na Go-renjskem, kjer je 27.894 upokojencev, ni dosti drugače. Polovica upokojencev je danes nezadovoljna s svojo pokojnino. Ne le zato, ker komaj zadošča za življenje, temveč zla-sti, ker so v 35 ali 40 letih družbi veliko prispevali, danes pa se s tem minulim delom (kar naj bi bila pokojni-na) le mukoma preživljajo. Res je, da ima družba na voljo vrsto social-nih korektivov,' s katerimi pomaga ljudem z nizkimi prejemki. Koliko jim to ublaži stisko, si oglejmo na primeru. Krivice? Za upokojence je vpeljan institut najnižje pokojnine in če je upokoje-nec ne doseže, dobi varstveni doda-tek. Če je najnižja pokojninska osnova 15.920 dinarjev in najnižja po-kojnina za polno pokojninsko dobo 13.500 dinarjev, potem denimo ženski z 28 leti delovne dobe pripada 11.300 dinarjev. S tem prejemkom ima pravico do varstvenega dodatka, to je razlike do najnižje pokojnine. Ta znaša 2220 dinarjev. Vendar za nepolno pokojninsko dobo 28 let dobi 96 odstotkov te razlike, torej 2130 dinarjev. Ali to zadošča za življenje? Na Jesenicah je denimo nekaj pravkar upokojenih železarjev, ki po pokoj ninskih zneskih sodijo v dno lestvice. Ker morajo mnogi s pokoj- nino preživljati tuđi svoje žene, ki jim severna Gorenjska v minulih treh desetletjih ni nudila dovolj mož-nosti za zaposlitev in prislužitev pokojnine, je na primer s 15 tisočaki, pa tuđi z 20, resnično težko živeti. Tuđi današnje upokojence iz prosve-te in tekstilne industrije tepejo ne-kdanji nizki zaslužki. Današnji upokojenci za • svoje gmotno stanje krivijo pokojninski sistem, ki da je krivičen. Resda le-ta ni dovolj dodelan, toda pokojnine so tuđi dediščina nagrajevanja dela iz aktivne dobe, pa kajpak tuđi rezultat današnjih razmer, ko pokojnine na-raščajo počasneje kot osebni dohod-ki in še počasneje kot življenjski stroški in jih oklesti inflacija. Potopisma predavanja Radovljica — Planinsko društvo Radovljica je letos začelo z rednimi- poljudno potopisnimi predavanji. Prvega so imeli 17. ja-nuarja v dvoram radovljiške gra-ščine, s sliko in besedo je svoje vtise in doživetja s poti po Maroku in pogonu visokega Atlasa po-pisal Miha Žumer iz Gorij. Predavanja se je udeležilo več kot 60 poriiušaleev. Naslednje predavanje bo v prvi polovici februarja. Na Jesenicah se nekdanjim žele; zarjem zdi krivično, ker nekaten pred njimi upokojeni delavci s po' vsem enakimi pogoji dobijo nesoraZ' merno višje pokojnine. Na boljšefl1 so delavci, upokojeni pred 1. julijert1; kajti od tedaj velja nov pokojninsk1 sistem. Kako bodo to uredili, pri po* kojninski skupnosti še ne vedo, pri* znavajo pa, da je ločnica med starih in novim sistemom res krivična. Kako se tipokojujemo Pokojnine danes odmerjajo po do-hodkih iz 10-letnega poprečja, valori' ziranega z enakimi količniki, prera-čunanimi na predzadnje delovno le* to. Pokojnina za polno delovno dobo znaša 85 odstotkov izračunanega zneska iz najugodnejšega desetletja. Kot pravijo pri kranjski enoti Skup* nosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je bilo za mnoge upo* kojence najugodnejše prav minulo desetletje, sedemdeseta leta. Da s° upokojenci takoj ob upokojitvi na slabšem kot oni z daljšim pokojni*1' skim stažem, je krivo dejstvo, da se jim pokojnina odmerja po predlan" skih merilih. »Mlade« upokojence tepe tuđi to, ker se njihova pokojnio8 poveča sele po letu dni. Nič čudnega. če so prvo leto v najtežjem položaj^ in če njihovi prejemki tedaj najbo'J izgubljajo na vrednosti. Pokojnine se nato trikrat ali štifl-krat letno povečajo, uskladijo z rast-jo osebnih dohodkov. Lani so se denimo povećale za 46 odstotkov. UpO' kojenci dvomijo tuđi v pravičnost sistema, ki vsakomur enako odstotn0 povečuje pokojnine. Pri nizkih p°~ kojninah se 10 odstotkov komaj P0' zna, prai najvišjih (te znašajo 3 *n polkrat več kot povprečni OD iz pre* teklega leta) je 10 odstotkov že zelo veliko. Pravijo, da to še poglablja s0' cialne razlike med upokojenci. VeO' dar to ne drži povsem. Nižje pokojni' ne so se lani denimo štirikrat povećale, najvišje le dvakrat. Nižje so o" novem letu porasle za 14, višje le & 7 odstotkov." Pokojninski skladi Za kdaj se upokojencem napov6' dujejo lepši čaši? Pravijo, da se bod? v pnhodnjih letih pokojnine bolj p*"1' bližale Fasti osebnih dohodkov. Let^ 1986 naj bi porasle skoraj toliko toj plače zaposlenih. Vse je odvisno o<* tega, kako polni bodo pokoj ninsK1 skladi. Če bo dohodek večji, bodo tu' di pokoj ninske blagajne polnejš^ Več pravic iz novega, lani sprejeteg9 zakona, sklade bolj obremenjuje; Bremenilo pa jih bo kmaiu tuđi razj merje med upokojenim in aktivni"11 prebivalstvom, ki je za zdaj še 1 Vx°-ti 4, kmalu pa bodo le trije delavc delali za enega upokojenca.. D. Z. Žlebir Od kod podtftek? Na 4. strani let.ošnje 6. številke Galsa (22. januarja) smo v uokvirje' nem članku, ki ga je napisala Loj?' ka Hafner, prebrali dvom v Jelenčc vo navedbo, da je KPZ Loka dosc gel drugo mesto v svoji skupini ra; dijskega tekmovanja Amatersk' zbori pred mikrofonom. Od kod W podatek.7 2f>. junija 1979 je urednik zboro^' ske redakcije RTV Ljubljana Đan»' lo Čadež prek ZKO Škofja I/)k» zboru čestital zu doseženo dru|£ merto, kar je zboru uspelo pod voo" sivom Janeza Moćnika. Takole J^ zapisal: »Zborovska redakcija ft*). Ljubljana si šlejc v čast, da ttfd^ preko vaše cenjen? organizacije ^f' štita Komornemu zboru LOKA '^ Skofje Lokc, ki ga vodi Janez M<^ čnik, k doseženemu drugemu n1* stu v drugi težavnostni skupini jl radijskem tekmovunju NASl ZBuJ RI PRED MIKROFONOM v sezo*«1 1978/79, ki se je pravkar iztekl«-Od tod je Janez Jelene bržkone č» pal tuđi podatek. V ko.likor člano KPZ Škofja Ix)ka z nekoliko da^ šim pevskim stažem še ni povse zapustil spomin, je v času sporneg dosežka in priprav na 10-letn"^^ zbora tovarišica Lojzka Hafnerjev še sodelovala v njem. j. Da bi povsem potešili njeno z* ^ manje, od kod podatek, ki je SP^ ren, pa brez želje, da bi cmajali nj. no gotovost, lahko v dokaz ponuo mo tuđi ustrezni fotokopiji. Za KPZ Loka i Janez Jocif J \_______________,_______^-—**"^ Družabni ples Kranj — Kranjska Zveza prijateljev mladine je skupaj z društvom Modri na drugi teden zimskih počit-nit priredila pouk družabnih plesov. V Delavskem domu so se vsak dan od 14 do 16. ure zbrali mladi, ki jih zanima ples, in se učili plesnih kora-kov iz svetovnega plesnega programa. Zadnji dan sta Aleš Komovec in Aleš Žmavc pokazala tuđi break dance. Ob koncu je skupina tečajnikov priredila tuđi tekmovanje. Med sred-nješolci sta prvo mesto osvojili Anica Jagodic in Stanislava Markovič, četrtošfclki Srednje tekstilne in obut-vene sole, doma iz Hraš. Med plesal-ci iz višjih razredov osnovnih šol sta bili prvi Klavdija Debelak in Janja gram iz 7. razeda osnovne sole Sta-neta Žagarja, med tistimi iz nižjih razredov pa tretješolka Simona Za-vec in četrtošolka Urška Zavec, prav tako iz osnovne sole Staneta Žagarja. Poleg učencev in dijakov iz Kranja se je tekmovanja v plesih udeležilo tuđi veliko obiskovalcev iz okolice: iz Hraš, Križ pri Tržiču, Bitenj, Škot'je Loke, Letenc, Zakobiljeka in Podgore. PETEK, 1.FEBRUARJA 1985 KULTURA .5. STRAN KULTURNI KOLEDAR JESENICE - V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bo v Pet^k, 1. februarja, ob 18. uri ot-voritev Spominske razstave slik J^jzeta Višnarja v počastitev kul-*Urnega praznika Slovencev. Raz-stava bo odprta do 15. februarja. BREZJE - V soboto, 2. februara, ob 19. uri bo KUD Brezje uprizoril dramo Sveti plamen v domu družbenih organizacij na °rezjah. Ponovitev bo v nedeljo, •*• februarja, ob 16. uri. KAMNA GORICA - V soboto, *•• februarja, ob 17. uri bo v kul-^rnem domu v Kamni gorici koncert Moškega pevskega zbora KUD Stane Žagar Plamen iz Kro-Pe ob slovenskem kulturnem Prazniku. ADERGAS - KUD Velesovo b° uprizoril v soboto, 2. februarja, °o 19. uri igro Darka Čeha Dvojba resnica po noveli Ivana Can-*arja in delo Žarka Petana Po-slednja vojna njegovega veličanstva. Igri bodo ponovili tuđi v nedeljo, 3. februarja, ob 16. uri v dvorani v Adergasu. KOKRICA - V nedeljo, 3. fe-Jruarja, ob 19.30 gostuje na Ko-«rici v Kulturnem domu Zlatko ^Ugman v satirični monodrami ^raklova vrnitev avtorja Miloša Mikelna, režiserja Mirana Herzo-8a in v produkciji Cankarjevega "Oma. Vstopnice so na voljo v Predprodaji v trgovini na Kokrici. SKOFJA LOKA - V soboto, 2. tebruarja, ob 19.30 bo na Loškem °dru v Skofji Loki gostovalo gle-jjališče DPD Svoboda iz Žirov s komedijo Toneta Partljiča Tol-mun in kamen v režiji Draga prosija. Vstopnice so v predprodaji v turističnem društvu na Mestnem trgu v Škofji Loki. GORENJA VAS - V nedeljo, 3- februarja, ob 16. uri bo v osnovni soli v Gorenji vaši nastopil Pevski zbor Lubnik Škofja Loka. ' LJUBLJANA — V galeriji Zve-ze društev slovenskih likovnih umetnikov Ljublj-ana, Komenske-ga 8 je odprta razstava slik, gra-frk. risb in plastik novih članov društva. Posvet o kulturi Radovljica — Občinski sindikalni svet bo s sodelovanjem Cankarjevega doma iz Ljubljane in Zveze kul-Urnih organizacij Radovljica pripra-*" v torek, 5. februarja v sindikal-neni izobraževalnem centru v Rado-*Jici enodnevni posvet za delavce, *i se v organizacij ah združenega de-*a ukvarjajo s kulturnim življenjem, posvet se bo začel ob 10. uri, ko bo ,°re Hvalica spregovoril o sodobnih Dlikah spodbujanja kulturnega ži-Uenja v organizacij ah združenega jje«|, ob 12,30 bodo predstavniki Can-arjevega doma predstavili svoj probam, ob 13. uri bodo predstavili program kulturnih društev radovljiške si CH^e> °^ ^1^ Pa Program letošnje ..^..kalne kulturne akcije v rado-•vl3iski občini. Predoslje — Jutri, v soboto, 2. februarja, ob 19.30 bo v kulturnem domu v Predosljah koficert okteta Vigred. Z njim bo oktet, v katerem pojejo domaćini, proslavil peto obletnico delovanja, počastili pa bodo tuđi slovenski kulturni praznik. Prvi tenor pojeta Janez Korenjak in Vinko Rožman, drugi tenor Jakob Vreček in Nače Gorjanc, prvi bas Marjan Fajfar in Jože Martinjak ter drugi bas Franc Pernuš in Pavel Butalič. Umetniški vodja zbora je Nače Gorjanc. Vse od začetka poje oktet v isti zasedbi, le Jožeta Basaja, ki je odšel k vojakom, je zame-njal Pavel Butalič. Oktet vadi in poje tako narodno kot umetno pesem. Nastopali so že na raznih prireditvah v kranjski občini, na proslavah v delovnih or-ganizacijah, vsako leto nastopijo na šentjernejskem srečanju oktetov, večkrat so že nastopili tuđi v zamejstvu. Na jutrišnjem koncertu bodo zapeli več narodnih in umetnih pesmi. Med drugim bodo poslušalci prisluhnili pesmim O krešu, Hej kupil si jaz pipo bom, Venček narodnih, Domovini, Plete mrižu, Ako si pošla spat, Če ti umrem, Ecc comodo moritur in drugim, (lb). Razstava v Gorenjskem muzeju v Kranju Predstavitev kraške arhitekture Razstava Arhitektura na Krasu, ki jo je Kranju posredoval Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani, prihaja v pravim času na Gorenjsko, ko se naša pokrajina, čeprav zelo počasi, zače-nja zavedati vrednot starega ljud-skega stavbarstva, vrednot, ki so bile toliko časa zapostavljene in poza-bljene, čeprav so vrsto let opozarjali nanie, zbirali dokumentarno gradivo Opravičilo V zadnji številki Gorenjskega glasa smo pod naslovom Loški ju-bilant poročali o 10-letnici Ko-mornega pevskega zbora Loka iz Škofje Loke, čeprav deluje že do-mala 15 let. Napaka je nstala, ker so nam člani zbora poslali kon-certni list iz leta 1981 kot dokaz o udeležbi in dosežku na radij skem tekmovanju Naši zbori pred mikrofonom, s katerim so namera-vali odgovoriti na dvom bralke Lojzke Haner, medtem ko ostale-ga besedila nismo dobili. Za neljubo napako, ki je kar za 4 leta skrajšala delo pevskega zbora in najavila za sredo, 30. ja-nuarja koncert v Crngrobu, ki ga kajpak ni bilo, se pevcem in nji-hovemu občinstvu opravičujemo. D. Z. Žlebir in jih proučevali gorenjski spomeni-škovarstveni in muzejski delavci. Avtorica razstave ing. arh. Nataša Šumi nam je z razstavo v Mali galeriji in Stebriščni dvorani v Mestni hiši v Kranju prikazala lastno metodo proučevanja in varovanja dela nenavadno bogatih a tuđi močno ogroženih spomenikov ljudske ustvarjalnosti pri nas — arhitekture na našem Krasu. Razstava se od drugih podobnih prireditev ioči po tem, ker avtorica podaj a tuđi neka-tere samosvoje in konkretne vidike prenove in zavarovanja teh dragoce-nih spomenikov. Pred očmi obisko-valca se zvršča množica tlorisnih, aksiometričnih in drugih posnetkov kraške ljudske arhitekture, vrsta dokumentarnih fotografij, skic in popi-sov njenih celot in detajlov. Pri tem je treba izreci priznanje republiške-mu zavodu za spomeniško varstvo, ki je z razumevanjem podprl ta dela na Krasu in katerega direktor dr. Marjan Slabe je tuđi odprl razstavo. O pomenu kraškega arhitek-turnega gradiva, o njegovi proble-matiki in zavarovanju je ob otvoritvi govoril prof. dr. Nače Šumi,-ki je s svojimi strokovnimi pogledi, razpra-vami in ekskurzi na različna področ-ja naše naselbinske kulture, poma-gal odpreti vrata resnejšemu zanimanju za to skrajno ogroženo spomeniško posest. _ Cene Avgustin Razstava v Gorenjskem muzeju v Kranju Slikarska dela Franca Vozla V galeriji Mestne hiše se je z izborom novejših del predstavil kranjskemu občinstvu akademski slikar Franc Vozel ki je v zadnjih le-tih s številnimi in kvalitetnimi razstavami svojih del postal znan tuđi širši slovenski kulturni javnosti. Najzgodnejše figuralne kompozicije Franca Vozla ne morejo zatajiti svojega izhodišča v realistični sferi slikarskega upodabljanja. Ven-dar sklenjen obris telesa kmalu zamenja zabrisana ali ćelo prekinjena kontura, umirjen značaj figure dobi nadomestilo v živem zanimanju za izraz telesa, ki ni več statično in enotno osvetljeno, temveč polno notranje dinamike in razkrojeno v moćnih'slapovih s-vetlobe. Lega telesa pogojuje tuđi meje prostora. V tej načrtovani prostorski utesnje-nosti se toliko bolj uveljavljajo napetosti, ki so prisotne u upodobljeni figuri. Te napetosti med prostorom in figuralnim objektom se v kas-nejših Vozlovih delih še stopnjujejo. Bolj ali manj plastično občuteno telo se počasi spreminja v sestav svetlih in temnih ploskev in lis, izgu-blja moč razpoznavanja, pridobiva na čistosti kompozicije. Želja po najbolj pregledni kompozicijski zgradbi vodi slikar ja k oblikovanju konstruktivistično jasno zasnovanega človeškega telesa, v katerem naj bi se vidno odrazile osnovne lastnosti telesnega mehanizma. Tako se počasi rojevajo Vozlovi skeletni prikazi človeške figure, ki so samostojni, kdaj pa kdaj vkomponirani v sestav nekega geometrij-skega telesa ali pa združeni v skupine. Franc Vozel gradi tako svoj figuralni likovni koncept na človeko-vem skeletnem ogrodju, ki mu daje skoraj brezštevilne oblikovalne možnosti. Gradnja Vozlovih slik nemalokrat spominja na konstrukti-vistične kompozicijske sheme, vendar je v avtorju preveč slikarja, da bi se zadovoljil z enostranskim reševanjem likovne problematike. S pomočjo tkiva, ki se lepi na skelet, skuša slikar razrešiti problem soži-tja risbe in barvnih nanosov na sliki in s tem probleme povezave med slikovitim in grafičnim, med konkretnim in abstraktnim v likovnem organizmu. Tako so se izredno povećale slikarjeve možnosti pri uvelja-vljanju novih variant v oblikovanju telesnosti, kar je še posebej dobro vidno na slikarjevi kranjski razstavi. Razvoj slikarstva Franca Vozla je logičen, dosleden in zraven di-namičen in poteka v neprestanem boju med plastično in slikovito usmerjenimi oblikovnimi tokovi, med konstruktivistično grajeno in svobodno pojmovano likovno izraznostjo, med čisto likovnostjo in vse-binsko poglobljenostjo. V tem dinamičnim spletu likovnega ustvarja-nja ostaja umetnik do kraja odprt sočloveku, čigar fizična in psihična pojavnost je osnovna tema njegovega upodabljanja. Cene Avgustin. Tri razstave v Đoni tu — V medvoškem Donitu so pripravili tri zapo-redne razstave, ki so vzbudile prečejšnje zanimanje. Darja in Rok Souček iz Škofje Loke sta pripravila prodajano razstavo keramike (na sliki) in z njo navdušila številne obiskovalce, rtlarsikateri dom je obo-gaten z njunimi stvaritvami. S prvo samostojno razstavo se je predstavil Donitov sodelavec Brane Praznik, kije prikaza! akvarele. Koprčan Vojko Gašperut-GaŠper pa je na svoji peti samostojni razstavi predstavil svoja olja na platnu, —fr Vznemirljivost pesnikove Podobe St . ane Dremelj iz Radovljice stopa letos v osemdeseto leto — Za njim je dolga c.ltl^niška pot, ki mu je na začetku potisnila v roke dleto, kasneje pa se je spe-tih an za mea"aljerstvo s pretanjenim posluhom poglobil v obraze znameni-" "— Tuđi po večkratnih upodobitvah ga vedno znova priteguje Prešeren "adovljica — Ne, Stane Dremelj še nima emdeset let, čeprav mu do tega jubileja ne ^ anJka ravno veliko. Sicer pa — ali je treba ohl° • e k umetnikom izbirati ravno kakšne p .^nice? Še posebej — ker je biti na obisku ter rem"Ju tako nekako kot pri starem prijaju Ju. Ta Radovljičan, ki pa nikakor ni Gore-do ' sPreJme obiskovalca v ateljeju z razgle-le ^ na travnike tja do Save — toda bolj kot red a razgleda priteguje pravi umetniški ne-ste V a*e'JeJu- Mavčni odlitki se grmadijo ob rhJ*^' P°dobe znanih, največkrat tuđi zna-*a y1^ Slovencev, so vtisnjene vanje. Skrit Je 1Si^' naJDrz ne za oči vsakega obiskovalca, $e . 'adostni portret umetnika, pod katerega očGJe podPisal G. Stupica. Prav tako skrita g ^. toda na dosegu roke, je avtoportret iste- sllkarja, prijatelja. p *oda prvo, kar v tem ateljeju pade v oči je Hja Seren. Pesnik je risbi, ulit v bronu kot mi-,«tura iz leta 1939, pa spet odtisnjen na ba-Se ^ listiće, kot kovanec. »Sem dolgo upal in Vfp • slovo sem strahu, upu dal .. .«, to je £nZan° v naJnoveJšo upodobitev Prešerna. tvj Va 'n znova se Dremelj vrača k upodablja-) pripravljajo sir. Radi vi vedeli, kakšne količine mleka so potrebne, kakšne primesi, način izdelovanja, čas zorenja in podobno, skratka po-droben recept za izdelavo tega ali onejja sira. Morda je recept za koga skrivnost, ki bi je ne izda! za nobeno ceno, vseeno pa upamo, da se bo med vami našel kdo, ki nam bo postregel z receptom za objavo v Glasu. Mar-sikateri kmet bi danes namreč rad za doma pridelal svoj sir. Ta bi bil lahko tuđi del ponudbe kmečkega turizma. No, le koraj-žno se oglasite. D. D. Mladost je neum-nost, ki jo more ozdraviti le starost Arabski pregovor J zdravljenje v inozemstvu Ob sorazmerno dobro razvitem zdravstve-nem varstvu v Sloveniji, zadnja leta pa tuđi v posameznih centrih v Jugoslaviji, je vedno manj resničnih potreb za zdravljenje v inozemstvu. Še pred leti so potovali številni bol-niki v Brno, Gradec, na Dunaj ali v Švico ozi-roma Združene države. Med ljudmi je vedno bilo slišati govorice, da odhajajo »ven« le izbrani bolniki. Iz lastnih izkušenj lahko zapi-šem, da takih razlik nisem opazil, čeprav so seveda možne. Kako priti do zdravljenja v inozemstvu? Pravzaprav je pot do zdravljenja sila enosta-vna: obstojati pač mora dejstvo, da so doma že izčrpane vse možnosti zdravljenja. To ugo-tovi pristojni konzilij zdravnikov specialistov ustrezne klinike in ne zdravnik posameznik. Na podlagi mnenja konzilij a zdravljenje v inozemstvu izpelje (izraz odobri ni pravi) Zdravstvena skupnost Slovenije. Hkrati se uredi tuđi način prevoza in morebitno sprem-stvo. Republiška zdravstvena skupnost zahte-va za tako zdravljenje tuđi soglasje stroko-vne službe Medobčinske zdravstvene skupno-sti, ki pa v većini primerov ne oporeka. Prepričan sem, da je več naših občanov na zdravljenju v inozemstvu po privatni poti. V tem primeru je postopek še bolj enostaven: dogovorite se za sprejem pri znanem speciali-stu, ki poskrbi za preglede in sprejem. Seveda nosite stroške sami. Tako privatno zdra- vljenje običajno temelji na nezaupanju do domaćih strokovnjakkov in na poznanstvu tujih specialistov. Pogosto se po končanem zdravljenju obrnejo na odbor za vloge in pritožbe Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj za povrnitev stroškov zdravljenja. Utegnejo uspeti, če prošnji priložijo izvide in če naši zdravniki potrdijo, da se je stanje v resnici iz-boljšalo, torej je bijo zdravljenje smotrno. Uspeli bodo kljub temu, da je konzilij specialistov ustrezne klinike menil, da zdravljenje v inozemstvu nima smisla. Praktično to lahko dokažemo na primeru več otrok s prizadetim sluhom, pri katerih je bilo zdravljenje v so-sednji Avstriji uspešno. Stroške zdravljenja so dobili povrnjene. In kako je z zdravljenjem naših občanov, ki zbolijo ali se poškodujejo v inozemstvu? Zaradi izredno visokih cen zdravljenja (plači-lo v devizah) je smotrno, da jih čimprej pre-peljejo v eno od dornačih bolnic. Prepeljati jih je treba takoj, ko zdravniki v tujini ugoto-vijo.da je bolnik sposoben za napore prevoza. Če gre za prevoz iz sosednjih držav, se ta običajno opravi z reševalnim avtpmobilom, na večje razdalje pa tuđi z letalom. Postopek je enostaven: obrnete se na svojega zdravrii-ka, ki-bo'z odgovorno službo uredil prevoz z reševalnim avtomobilom. Če gre.za prevoz z letalom, je treba akcijo izpeljati v kraju zdravljenja v tujini, kar uredite sami, doma pa je treba poskrbeti le za prevoz z letalisča v bolnico z napotnico vašega zdravnika ali v do-mačo nego. Stroške zdravljenja v tujini in prevoza domov o'ziroma v domačo bolnico krije pristojna zdravstvena skupnost. Tone KOSIR pomen svežega zelja v prehrani Sveže zelje v zimskem času shranjujemo v zasipnicah ali kleteh. V svežem zelju je 8 do 10 % suhe snovi, 3 do 4 % slad-korja večinoma glukoze, 0,5% pepela, 1 do 2 % beljakovin, 0,5 do 0,8 % celuloze, 5 mg % jabol-čne kisline, 20 do 40 mg % vitamina C, 0,70 mg % karotina to je provitamina A, 4 mg % vitamina K ter vitamine iz skupine B. Zelje je bogato tuđi z mineralnimi snovmi zlasti s kalijem, kalcijem, fosforjem, natrijem, žele-zorr in magnezijem. '"Veže zelje je dijetna hrana, pri kroničnem zaprtju pove- j. količino blata, ki postane bolj spolzko, fcar olajša iztrebljanje. Ker vsebuje malo ogJjikovih hi-dratov, sveže zelj epriporočajo sladkornim bolnikom, zaradi majhne količine purinskih snovi in obilice rudninskih soli, pa je zelje ena najpomembnejših jedi za protinske, to je revmatićne bolnike. Količina vitamina C se zlasti pri skladiščenju v preveč toplih in suhih prostorih zmanjšuje, zato sveže zelje shranjujmo pri nizkih temperaturah ali pa ga čim prej porabimo. Tuđi predol-go kuhanje presnega zelja zato ni priporočljivo, skuhajmo ga čim bolj hitro npr. v loncu na pritisk, skuhanega ne pogrevaj-mo večkrat. Presno zelje lahko stisnemo v sok, primešamo ga drugim zelenjavnim sokovom. Še bolj kot presno zelje, pa priporočajo uživanje kislega zelja, ki vsebuje še več snovi, tako za čišćenje krvi kot tuđi za povećanje obrambne moči organizma. dr. Mihaela Černe Kmetijski institut Slovenije USLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS Francosko dušeno zelje 1000 g težka zeljnata glava, 100 g slanine, 2 korenčka, 1 če' bula, 1 nageljnova žbica, timijan in lovor, juha iz kocke, sol. Zelju odstranimo slabe liste, ga narežemo na 4 dele in 10 mi' nut barimo v osoljenem kropu,-Odcejeno' zelje razdelimo na liste. V kozico položimo rezine si*" nine, na koščke narezano korC nj*;, na pol prerezano čebulo, ^ katero zabodemo nagelj novo žbico, vejico timijana in lovorov list. Čez naložimo obarjene zelj' ne liste in prekrijemo s preosta' limi rezinami slanine. Zalije-mO z juho, pokrijemo in nad šibkifl1 ognjem dušimo poldrugo uro. Kuhanemu zelju odstranimo čebulo, timijan in lovor. IIIIIIIIHBnillllHIIIIIIII !■■■■■■! ■■■< Obiskal nas je Roman Uršič- Sočan Moje prve počitnice Čeprav je že dolgo, kar je pri nas vihrala vojna, se je udele-ženci še dobro spominjajo. Veliko je bilo prelite krvi, da mi se-daj mirno in brez strahu hodimo v solo in smo veseli. Nihče ne želi vojne. Leta 1941 je bila Jugoslavija nepričakovano napadena. Kralj je zbežal v tujino. V domovini so ostali le domaćini in malo voja-kov. Nekateri so se rokovali z Nemci, drugi pa so ostali doma. Država je kmalu razpadla. Roman Uršič je bil udeleženec na-rodnoosvobodilnega boja. 1942. leta so Nemci prišli v to-varno. Vajence so dali na kamion in jih odpeljali v Italijo, kjer je bilo taborišče. Med njimi je bil tuđi Roman Uršič. Ko so jih izptistili iz taborišča, je šel vsak po svoje. Roman Uršič in še nekateri tovariši so se prebili do Gorice. Potovali so z vlakom, av-tobusom in hodili peš. Doma ni ostal dolgo. Kmalu se je odpfa-vil v vojsko. Star je bil sele se-demnajst let. V bataljonu je ostal le štirinajst dni, nato pa je delal kot ilegalec. Leta 1944 so nameravali minirati grad na Krasu. Nekaj časa so ostali v vaši Braniča. Pridružila se jim je Prešernova brigada. Roman Uršič je pripovedoval: »Napadli srno ob desetih zvečer, boj pa je trajal do sedmih zju-traj. Eno uro smo si grad ogledo-vali. ko ]v napočil čas, sva s to-varišem pri/.gaUi vrvico, nuto pa stekla po stopnieah. Zna.šla sva se v kelii. K sroči je bila vrvica dolgu en niftci. Stekla sva nazaj in jo odre/.ala. Še enkrat sva poi-skala izhod ter jo zope,t pi'ižgala. Zdaj sva le našla izliod, CJrad je bil zminiran ob šestih. Poveljni-ku sem moral vse natančno po-vedati. Čez sedem dni smo dobili spo-ročilo, naj pregledamo postajo, ki je stala blizu gradu. Enajst nas je odšlo na pot. Hodili smo brezskrbno po cesti. Nekdo je zagledal vojsko. Ugibali smo, je to naša ali sovražnikova vojska. Ćelo pomahali in spraševali smo, kdo so. Bili so nemški planinci. Vedno bolj so se nam pri-bliževali. Mi smo se skrili za ob-zidje. Z nami je bil tuđi mitralje-zec. Ko so se nam približali, smo vsi hkrati ustrelili. Padlo jih je osem. Okoli njih se je nabrala ćela gruča. Počasi so se začeli' umikati. Mislili so, da je ćela brigada. Mi smo začeli vpiti: ,Na juriš!' Sovražniki so se umaknili. Ko so tekli čez most, jih je mi-traljezec streljal. Postajo smo nato zminirali.« Čas je mineval, zato je borec zaključil svojo pripoved. Mi smo ga še spraševali. Odgovorit je na vsa vprašanja. Povedal nam je, da je bila njihova glavna naloga minirati vlake. Njihove akcije so bile uspešne pa tuđi neuspe.šne. Mnogi so izgubili življenja. Na vprašanje, kolikokrat je bil ranjen, je povedal: »Ranjen sem bil trik rat. Enkrat v nogo, v prst in še v oko. Nikoli pa ni bilo tragično.« Veseli smo bili njegove pripo-vedi. Dve učenki sta se mu zahvalili v imenu vseh nas. Podarili stu mu šopek rož. Barbara Gartner, 5. c r. OS Josipa Plemlja Bled — Bila sem doma in na Joštu. — Petra — Prvi teden sem bila doma, drugi teden v Žireh pri sestri. — Martina — En dan sem bil v Avstriji, ostale dneve sem se doma igral. — Dejan — Vse počitnice sem bil pri dedku in babici na Muti, kjer sem se sankal in smučal. — Martin — Prvi teden sem brala Ostržka, drugi teden sem se učila matematiko. — Vesna — En teden sem smučal v Kranjski gori. — Matej — Prvi teden sem bral knjige za bralno značko, drugi teden sem smučal. — Martin. — Drugi teden sem bila na Krvavcu na smučarskem tečaju. — Zinka — Brala sem knjige in se igrala. — Nina — En teden sva se z bratom igrala igrice na računalniku, en teden pa sem smučal na Zatrniku. — Marko — Igrala sem se in smucala na Krvavcu. — Špela — Bral sem knjige in se igral. — Dragiša — Igral sem se in risal. — Borut — Prvi teden sem smucala v Sebenjah, drugi teden sem bila doma. — Vanja — Doma sem se igrala in malo smucala. — Biljana —- Bil sem doma, hodil v kino in odmetaval sneg. — Mitja — Brala sem knjige, hodila ven in igrala na računalnik. — Helena — Igral sem se z avtomobilčki. — Dotnen — Malo sem bil pri teti, doma sem pazil malega bratca. — Leon — Bila sem doma in pri očitu. — Maja — Prvi teden sva se s prijateljem igrala, drugi teden sem šel k stari mami. — Damjan — Doma sem igral sliper, pri stari mami pa sem se smučal. — Miha — Bil sem pri stari mami. — Zeljko — Igral s-^m se z lego kockami, na Zatrniku pa sem bil v tečaju. — Sašo — Bila sem doma in na Krvavcu v tečaju. — Špela 1. a. Osnovne sole Simon Jenko DE CENTER Kranj Kot smo vam obljubili pred novim letom, bo poslej spet rsuk mcsi'c nucirajeno najboljše delo preteklegu meseca. To-krat smo r uredništvu izbrali spis Prvič od doma, ki ga je napisala l'rška I'cran i: 7. a razredu osnovne sole heroja draj-zerju v 'l'ržieu. Objavljen je bil 11. januarja. h sieer dokaj »obrubljene" teme je I rška uspela napruviti :unimiv in literarno izredno dober spis domotožju. Čestitke, knjigu pu j>nde po pošti! k. J Skrbimo za ptice pozimi — Klemen Jelovčan, 5. d r. osnovne š°' Lucijana Seljaka Kranj Kdor se ob tuji nesreći smeji, se kmalu ob svoji solzi Zvećer sta se mravlji pogovurjali o delu, ki stu ga opravili do poldnc l'o^ovi ir je tek cl lepo, toda kmalu se ga je prva mravlja, ki ji ]c !>!!<> mu1 Marič ka. navelitala in rekla: »Danes,sem opravila več de-la kot-ti. Maruša!'- Maru.ša je vse tiho prenesla, toda v mislih je kovala ma.šćrvanje za to žalitev. Vendar je-bila Maru.ša dobra mravljica in si je rekla, da bo Marički oprostila. /jutiaj sta se /.opet srečuli, toda domišljava Murička Maruše še pozdravila ni. čepruv je bila veliko mlajša. Tako sta brez pozdrava od.šli na cieio. Popoldnc pa se je Maru.ša ujela v past. Marička se je zaćHa smejati in je ni hotela resiti, pa je Maruso resila neka druga mravi jic-a. Takrat, ko se je Marička na ves glas smejala, je priletH kos in kavsnil domi.šljavo mravljo tako mučno, da je ostala vse /ivljenjt1 v postelji, saj se niti dvigniti ni mogla. Kdor se ob tuji nesreći smeji, se kmulu ob svoji sol/.i. Ti na Tomažič, 5. d r, OŠ Bratstvo in enotnost Kranj • Bila sem bolna Bilo je nekega zimskega po-poldanskega dneva. Zunaj je pa-dal sneg. Zdelo se mi je zelo za-nimivo, zato sem odšla ven. Mamica me je svarila, naj nikar ne hodim, ker zunaj sneži in se bom prehladila. Hitro sem oblekla bundo, na glavo sem si dala kapo in vsa vesela odhitela na sneg. S sestro sva se kepali in obmetavali s snegom. Kmalu se je stemnilo in odšli sva noter. Najprej sva se preoblekli, ker sva bili čisto mokri. Drugi dan je bila ura šest zju-traj in morala bi v solo. Bolela me je glava in grlo. Mamica še ni odšla.na delo in sem ji lahko potožila svoje gorje. Zmerila mi je vročino in mi skuhala kamilice. Rekla mi je, naj se uležem v posteljo, če pa ne bo bolje, naj jo po telefonu pokličem v tovarno. Uleglu sem se v posteljo, toda Počitnice Končno so tu počitnice. Vsi smo bili že utrujeni od sole. Se-daj pa je zapadel sneg in zimsko veselje je še večje. Počitnice sem izkoristila za branje knjig, zelo rada pa grem tuđi v kino. Zdaj najraje berem detektivke ali pa gro/.ljivke. Zelo sem se navdušila nad pisate-Ijico Victorio Holt. V kinu sem bila dvakrat. Oba filma sta mi bila zelo všeč. Dopoldan varu-jem bratca, da mu ni treba iti v vrtec. Sankava se in gledava televizijo. Včasih mi pa tuđi malo nugaja. Zelu je u .hi.-m'I ima ludi on počitnice. Včasih grem k prijateljici, ki ima računalnik in potem se igrava z njim ali pa me uči programirati. Nikoli mi ni dolgčas, saj se vedno najde kak-šno delo. . Toda počitnice bodo minile in spet borno sedeli za šolskimi klopmi, v začetku zavzeti za učenje, potem pa borno, kot po navadi, spet komaj čakali nanje. Mojca Romih, 7. r. OŠ heroja Bračiča Tržič Zima bela Zima, zimu bela, za vse je veselu, drsumo se, smučumo kakor hitra strelu. Zimu, zimu bela, kdo še ni vesel? Kdo se še ne smuea, ta jo bo dobil. Roman Kuhar, 5. a r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur vedno bolj me je bolela glav^ Mamico sem poklicala v tovaru0 in prišla je prav kmalu. Odpelj9' la me je v zdravstveni dom. DO' bila sem neko zdravilo, katereg9 sem morala jemati vsakih osefl1 ur. Ko sva z mamico prišli d°' mov, sem odšla v svojo sobo* mamica pa nazaj na delo. Sama sem ležala v sobi in g'e dala otroke, ki so se igrali ^ snegu. Toda prav kmalu je p°ž vonil zvonec in sestra je šla P° gledat, kdo je. Bila je moja s° šolka Andreja. Prinesla mi Jl pokazat domačo nalogo. Hodi'' je še ves teden. Za prijateljst^ ji je mamica kupila čokolado, ^ je je bila zelo vesela. Y Minil je teden in zopet sej1 odšla v solo, k svojim prijatoll tam in sošolkam, ki so se ^ razveselile. Nataša Bertoncelj, (J. b r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Varstvo otroka Nekega večera je prišla "I obisk soseda. Začela je tarria^ . kako ji otrok pred spanjem vfi no joka. Odšel sem pogledat, je to res. Videl sem, da otrok f1 usmiljeno joka. Prosil sem s°s'i do, če mi da oiroka v naročjt'' veseljem mi ga je položila na x, ke in otrok je v trenutku z^sP' Tako me je prišla prosit veafl ko je potrebovala pomoć. Danijel Sokač, 7. c r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka PETEK, 1.FEBRUARJA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 7. STRAN TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 2. 2. 8.10 Po ročila - otroška matineja - ponovitve oddaj - 9.50 Cudeži narave: Bog bizon, kanadska poljudnoznan-stvena serija - 11.10 Obi-skujemo slovenske muzeje m galerije: Danes - Narodni muzej Ljubljana - 11.45 Propagandna oddaja - 11.55 k. Laterina: SP - v smucahu - smuk (ž), (do 12.55/13.10) EVR, prenos -15.35 Gumijasti Tarzan, danski mladinski film -17.00 PJ v košarki - Bosna : Zadar, prenos v odmoru . . . ' 18.30 Boj za obstanek: Mrtvi ali živi, angleška dokumentarna serija - 20.00 Sherlock Holmes v New Yorku, ameriški film - 21.45 Zrcalo tedna - 22.05 Thom-my's Pop show - 3. oddaja (Radio 2-stereo) - 23.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.05 Tiabu Biru, senegal-ski film . i5.io Otroška Predstava - 1Q.1O Filmovni-ca in deček in violina, jugo-slovanski mlad. film - 18.10 Cedomir Ilić, TV nadalje-vanka - 19.00 Narodna glas-°a - 19.30 TV dnevnik -20.00 V družbi s skupino *Amila«, zabavnoglasbena oddaja - 20.30 Krvavi februar, dokumentarna oddaja -f 1.00 Ppročila : 21.05 Poezija - 21.35 Športna sobota -22.00 Slavni zdravniki bol-mšnice Charite, vzhodno-oemška nadaljevanka -23.00 Kronika Fešta NEDELJA 3. 2. 8.00 Poročila - otroška matineja - 9.20 R. Castellani: Življenje Verdija, ponovitev 2. dela italijanske nadalje-vanke - 10.35 Festival do-mače zabavne glasbe - Ptuj 84, 1. oddaja - 11.20 Ljudje in zemlja - 11.50 Propagandna oddaja - 11.55 Bor-mio: SP v smučanju - smuk (m) prenos - 12.55/13.10 Poročila - 15.00 Mostovi - 15.30 N. Novak: Gledališče v hiši 2. del nadaljevanke TV Beograd - 16.25 Poročila -16.30 Ljubov Orlova sovjetski dokumentarni film -17.55 TV kviz - 18.50 Knjiga - 20.00 Ž. Senečić: Inspektor Vinko, 6. del nadaljevanke TV Zagreb - 21.15 Slovenci v zamejstvu - 21.45 Športni pregled TV Beograd - 22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže 8.45 Test z 9.00 Oddaje za JLA - Igmanski marš, jugo-slovanski film - 14.50 Test -16.05 Nedeljsko popoldne -17.15 Kako ukrasti milijon dolarjev, ameriški film -18.55 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Moja domovina, dokumentarna serija - 21.00 Včeraj, danes, jutri -21.20 TV kinoteka: Ustvar-jena drug za drugega, ameriški film PONEDELJEK, 4. 2. Zimski počitniški spored TV Ljubljana - 16.25 Poroči- la - 16.30 Propagandna oddaja -16.40 SP v smučanju -slalom (ž) - kombinacija posnetek iz Bormia - Spored za otroke - 18.25 Podravski obzornik - Spored za mlade - 20.00 L. la Plan-te: Vdove, angleška nadaljevanka - 20.55 Aktualno: Kako do boljšega kruha? -22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 Test - 17.30 Beograj-ski TV program - 18.55 Pre-mor - 19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Krivulja ustvarjalnega procesa: Pes-nik tolmači pesnika - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dinastija, 32. del ameriške nadaljevanke - 22.00 Kronika Fešta TOREK, 5. 2. Zimski počitniški spored TV Ljubljana - 16.26 Poročila - 16.30 Propagandna oddaja - 16.40 SP v smučanju -slalom (m) - kombinacija posnetek iz Bormia - 17.40 MPZ-Zagorje 84 6. oddaja -Spored za otroke - 18.25 Za-savski obzornik - 18.40 Pe-riskop, zabavnopoučna oddaja - 20.00 H. Ibsen: Divja račka, 2. del drame TV Beograd - 21.10 Omizje - 32.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže 15.40 Test - 15.55 TV dnevnik - 16.15 Pustolovščina: Radost Evrope, otroška oddaja - 16.45 PJ v košarki Za- RADIJSKI SPORED SOBOTA, 2. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski ted-nik - 9.05 Sobotna matineja - 10.05 Pojte z nami - 10.25 Lahka glasba - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 11.30 Sreča- ?oain^?Ublik in Pokrajin -12.10-14.00 Naši poslušalci i?nn^° in Pozdravljajo -iđ.00 Danes do 13.00 Iz na-sin krajev - Iz naših spore-a°v, Osmrtnice, obvestila i^,„zabavna glasba -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in kP - 17.00 Studio ob 17.00 -Zunanjepolitični magazin -18-30 Mladi mladim -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 3. februarja Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -filasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši Poslušalci čestitajo in po-zđravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši po-s usalci čestitajo in pozdra-vljajo - 1.4.20 Humoreska tega tedna - 15.55 Pojo ama-lerski zbori - 16.20 Pogovor s Poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije -'■50 Zabavna radijska igra I 20.00-22.00 V nedeljo zve-Cer - 22.20-24.00 Glasba za Pleten konec tecma -«'•05-4.30 Nočni program -glasba pONEDEUEK, 4. feb. Pfvi program ••jO-8.00 Jutranji program -8 asb'a - 8.05 Aktualni pro-jV.emi marksizma - 8.25 K>ngaraja - 8.40 Izberite petico - 9.05 Glasbena mati-*>eJa - 10.05 Rezervirano '•*•■• 11.Of) Ali poznate,- 12.30 Kmetijski nasveti -13.50 Ponedeljkov križem-kraž - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio bb 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - Pesmi iz okolice Blatnega jezera (II) - 20.00 •Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Mo-zart in Profokjev z orkestrom Slovenske filharmonije - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 5. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 11.05 Ali poznate -12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki -14.05 V korak z mladimi -14.35 Iz mladih grl -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena me-digra 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 Koncert nagrajencev radijskega tekmovanja mladih - 21.05 Radijska igra - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Vo-domet melodij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 6. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne mo-Ije - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano /.u ... 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Razmišljam®, ugo- tavliamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Zborovska glasba -18.30 S knjižnega trga -20.00 Pesmi Franceta Pre-šerna - 20.25 S pianistom Aleksandrom Torazejem -21.05 »Tisoč in en večer« 5. oddaja iz cikla ob 75-le-tnici - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Jazz za vse -00.05-4.30 Nočni program -studio Maribor CETRTEK, 7. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.45 Naš gost -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - , 18.00 Z ansamblom Slovenija - 18.15 Jezi-kovni pogovori - 21.05 Literarni večer - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta po-pevk jugoslovanskih avtor-jev - 00.05-4.30 Nočni program - glasba - PETEK, 8. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušal-cem - 9.05 Glasbena matineja • 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? -12.30 Kmetijski nasveti -14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasbu,- 20.00 Zakaf imamo radi - 22.30-24.00 Iz glas-bene škrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba - radio Koper ZAHVAIA Ob boleči izgubi dragoga moža, očeta, starega oteta, bratu in strica JOŽA LAMPETA iz Sp. Bitenj 44 se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, denar in svece, izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala sorodnikom, in še posobej dobrim sosedom za nesebično pomoč. Iskrena hvala kolektivu tovarne Planika in sodeluvcern Mehuničnega servisa Šen-čur, bitenjškim borcem zu prapor in govorniku za poslovilne besede ob udprtem grobu. Hvula tuđi gospodu župniku za \op pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na zadnji poti. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ* HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Bitnje, 23. januarja 1985 dar : CZ prenos (slov. kom.) v odmoru ... - 18.15 Književnost - 18.45 Želeli ste -poglejte poučnozabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Goteborg: EP v umet-nostnem drsanju - pari prosto vključitev v prenos SREDA, 6. 2. Zimski počitniški spored TV Ljubljana: - 9.55' S. Cate-rina: SP v smučanju - vele-slalom (ž) prenos 1. teka -11.20 Pajkova pojedina, balet - 11.40 Pojmo s ptički -11.55 Pred izbiro pokliča: Poklici v živilski industriji -12.25 Petrov otrok, 2. del švedske nadaljevanke 13.15 Propagandna oddaja -13.25 S.Caterina: SP v smučanju - veleslalom (ž) prenos 2. teka - 16.05 Poročila -16.10 Propagandna oddaja -16.20 SP v smučanju - veleslalom (z), posnetek iz S. Caterine - 17.40 A. Ingolič: Udarna brigada, ponovitev lutkovne nadaljevanke -17.55 Domača naloga na po-tepu, 2. del predstave SLG Celje - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.50 Računalni-štvo, angleška izobraževal-na serija - 20.00 Trobentar-jeva svatba, dokumentarec TV Beograd - 20.45 Film tedna: Demoni v vrtu špan-ski film - 22.25 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Merlin, otroška serija - 18.15 Nekoć in danes izobraževalna serija -18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Narodna glasba -20.50 Včeraj, danes, jutri -21.05 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja - 21.50 Oddaja resne glasbe (do 22.35) CETRTEK, 7. 2. Zimski počitniški spored TV Ljubljana - 9.55 Bormio: SP v smučanju * veleslalom (m) prenos 1. teka - 11.15 Ogenj, dokumentarni film -11.50 Fićfirić - 12.05 Brundo na gugalnici - 12.25 Volja je pot, izobraževalna oddaja -12.55 Petrov otrpk, 3. del švedske nadaljevanke 13.55 Bormio: SP v smučanju veleslalom (m), prenos 2. teka (do 15.00/15) - 16.05 Poročila - 16.20 SP v smučanju veleslalom (m), posnetek iz Bormia - 17.40 G. Vitez: Zrcalce - 17.50 O. Žu-pančič: Narišem ptičko -18.00 Srečanje z Miškom Kranjcem - 18.25 Obalno kraški obzornk - 18.40 Delegatska tribuna - 20.00 Slovenski kulturni praznik 1985, prenos iz Cankarjeve-ga doma - 21.05 L. Visconti-E. Medioki: Ludvig, nada-ljevanje in konec - 22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Jelenček, otroška serija - 18.15 Umetna inteligenca 2. del izobraže-valne oddaje 18.45 Raden-ci 85 - Srečanje plasnih or-kestrov JRT 1. oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Šest čevljev zemlje, zahod-nonernška nanizanka 20.55 Goteborg: EP v umet-nostnem drsanju - ženske prosto vključitev v prenos (do 22.45/23.15) PETEK, 8. 2. Zimski počitniški spored TV Ljubljana - 17.35 Poručila - Spored za otroke - 17.40 Šola za junake: Jožek (Tito) nanizan ka Tv Beograd -17.55 Grizli Adams, ameri-ška nanizanka - 18.25 Ob zornik ljubljanskoga' ob-moćja - 18.40 Otroške nale-zljivo bolezni: Virusne, izo-braževalnu serija - 20.00 Poslednja oaza: Nadaljeva-nje vrste 4. del dok. serije -20.30 Ne prezrite - 20.45 H. Ibsen: Gospa z morja, norveška drama - 22.45 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Majske igre, otroška serija - 18.15 Živeti v družini, izobraževalnu oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik-20.00 Iz koncertnih dvorun, prenos koncerta orkestra I. Štu hec: Platero y yo, L. M. Škr-janc: Koncert za violino in orkester, J. S. Bach: Magni-ficat za soliste, zbor in orkester - 21.40 Premor -21.50 Nočni kino: Vrnitev v Marseillo, francoski film NAGRADNA KRIŽANKA UDNICA SKRNINA PUTIKA POSLANA MENICA AMER TENISKA ICralka (ChRISI SIBIRSKI VELETOK SIN AGA MEMNONA IN KLITEMNE STRE V OR MITOL HIMALAJ* SKI OSEM TISOĆAK 1 PRELO-MI1EV MEHISKI SLIKAR IDIEGOi OMENITEV OMtMBA 1 ODPRT BALKON, PLOštAD ■ MANJŠI JADRAN SKI OTOK TEGA LETA CENTRALNI KOMITE 1 1 ZIMBAB. VEJSKI POLIT« IJOSHUA) JULUIN IZVO LJENFC IBSENOVA DRAMA NEDA AHNtRlC VULK OTOK V INDUSK OCEANU POČASNA SKLADBA SESTAVIL R NOĆ GORANA KRETI SEVERNI JELEN SOVJ MESTO NA URALU POMAflANCNI POD SADEZ NAC PARK V KENUI PRVI MO LILEC V MOŠEJI TOVARNA V TREBNJEM NA DOLENJ ZNAMENIT PARIZA GL MESTO TANZANIJE REPUBLIKA VJUGOZAH AFRIKI PEVEC OFARIM ĆRT OBLAK KRAMP DOBO) O6ER DOMAĆE ZEN IME PEVEC IN SKLADATELJ DEDlC FAN1 JAMRANJE, STOKANJE PRITR-DILNICA PROSrOST AFRlSKA PLEM IN JEZIKOVNA SKUPINA MUZA LJU BE-'ENSKE GA PE-SNIŠTVA JEZIKOSLO-VECAASEN IGRALKA KARIC DALMAT RE ČIČA, Kl SE 2LIVA V KRKO PRI SKRADINU J U UMETN GALERUA ONDREJ NEPELA EKVI NOKCIJ NEKOANJI MONGOLSKI POCUVAH PALESTINA PRED NAŠE-UTVIJC IZRAELCEV Rešitev nagradne križanke z dne 25. januarja; Simon Jenko, knvoverec, Lenin, rame, Odor, Rovan, Nela, Asola, NO, Baas, stvar, alah, Liege, roka Oscar, Ivan, NT, Ravne, mecen, škof, EN, Mi, kolaps, rik , Ri, Ranieri, nastigmat, teta, Košta. Prejeli smo 109 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Zlata Su-šteršič, Prešernova 4, Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Marjeta Strekelj, Staru cesta 18, Kranj, 3. nagrado (100.din) prejme Vera Ravnik, Slap 6, Tržič. Nagrade borno poslali po pošti. Rešitev nagrade pošljite do 6. februarja, do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Mo-ša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din.,. Nova ekspozitura Ljubljanske banke v Radovljici Ljubljanska banka, Temeljna banka Go-renjske, poslovna enota Radovljica bo danes, 1. februarja 1985 v novozgrajenem poslovnem objektu v Cankarjevi ulici v Radovljici odprla novo ekspozituro, kjer boste lahko opravili vr..o dinarske in devizne posle. Nova ekspozitura bo poslovala — vsak dan od 7. do 18. ure — v sobotah od 8. do 12. ure Pričakujemo vas in si želimo uspešno so-delovanje ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske GLA8 8, STRAN PETEK, 1. FEBRUARJA 1985 REPORTAŽA SLOVENSKA NOC V MUNCHNU Srečanja so prerasla v običai »Šest tisoč Slovencev je v Miinchnu in težko bi še kdo pripravil tako lepo prireditev« — Slovensko kulturno in športno društvo Triglav je v desetih le-tih postavilo trden mošt med našimi delavci v tujini in domovino Miinchen — Čas in prostor za tale zapis o Slovenski noči v veliki olimpijski dvorani v Miinchnu sta bila kar malo skopo odmerjena. Vendar naj takoj tuđi povem, da bi težko zapisal vse, če bi bilo obojega (tako časa kot prostora) veliko več. Po svoje zanimivo je bilo recimo potovanje, na katerega so nas povabili iz Alpetourove-ga Tozda Potniški promet. Po zaslugi neumornega vodje izleta Jožeta Tofa smo ugotovili, da je lahko še tako naporno potovanje v enem dnevu m dveh nočeh tuđi nadvse prijet-no in zanimivo. Slovenski teden v Munchnu ob desetletnici Slovenskega kulturnega in športnega društva se je s športnimi in kul-turnimi prireditvami začel že v ponedeljek. Sredi minulega tedna so bili potem na progra-. mu pomembni pogovori med predstavnik! slovenskega in bavarskega gospodarstva in turizma. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bule je v petek dopol-dne na tiskovni konferenci po-vedal, da slovensko gospodarstvo in z njim tuđi jugoslovan-sko postaja soliden gospodarski partner in da po dolgih le-tih recesije gospodarstvo oži-vlja, kar daje večje možnosti tuđi za krepitev poslov med Jugoslavijo in Zvezno republi-ko Nemčijo oziroma Slovenijo ter Bavarsko. Bavarsko gospo- V Bohinju je gostov manj kot so pričakovali Vreme nagaja in hoteli so dobili veliko odpovedi — V zasebnih turisti-čnih sobah je gostov zelo malo, polne pa so te dni počitniške hišice — V bohinjskem turizmu bi morali še marsikaj postoriti, saj za dobro po-nudbo ne zadoščajo le hoteli Medtem ko iz Kranjske gore in z Bleda prihajajo glasovi, da so hoteli polni in da je zimski počitniški utrip ži-vahen, je v Bohinju gostov manj kot so pričakovali. Minuli torek so imeli v Alpetou-rovih hotelih nekaj več kot petsto gostov, kar je sto manj kot lani v tem času. V zasebnih turističnih sobah jih je bilo le osemdeset, nekaj več jih je bilo le pred ted-nom dni. Domaćini pravijo, da so polne le počitniške hišice, saj imajo ljubljanski šo-larji zdaj počitnice. Med ho-telskimi gosti jih je največ iz Istre in Zagreba, nekaj je tuđi tujcev. Malce jo je zagodlo vreme. Po hudem januarskem mrazu je nasulo snega, hitro pa ga je pobrala odjuga. Na Ko-bli je tako smučanje slabo, saj smučišče v spodnjem de-lu že kaže rebra, snega je le štrideset centrimetrov. Na Voglu ga je meter in pol, kar seveda za tamkajšnje smučišče ni veliko. Razumljivo je torej, da so hoteli dobili dosti odpovedi, januarja so imeli Alpetourovi hoteli 2.900 noči-tev manj kot lani v tem času. Tako je denimo izpadel obisk italijanskih gostov, ki so se najavili v treh skupi-nah s po petdesetimi gosti za sedem dni. Veliko pa je odpovedi domačih gostov, ki jih je nasploh v Bohinju pozimi največ. Draginja je seveda tuđi opravila svoje, kljub temu, da hotelske cene nišo pretirane. V Alpetourovih hotelih ve-lja prenočišče in hrana od 1.400 dinarjev naprej, naj-dražji je seveda Zlatorog, kjer je treba na dan plaćati 2.120 dinarjev. V brunaricah na Voglu pa 1.490 dinarjev. Vse torej kaže, da bo moral Bohinj tuđi pozimi krep- keje ubrati pot, ki sta jo že zakoračila Kranjska gora in Bled — privabiti čim več tu-jih gostov. Tuje goste, za ka-tere so zimske počitnice pri nas poceni in ki prinesejo dragocene devize, s katerimi se dandanes v turizmu kuje boljši zaslužek. Lansko poletje so Bohinj preplavili Angleži, ki jih je pripeljal Jugotours iz Londona. Več kot v preteklih letih je bilo tuđi Zahodnih Nem-cev, prihajajo Italijani, Skandinavci, ki jih pred leti ni bilo. V Alpetourovih hotelih so lani med 111.722 nočit-vami imeli 48.323 nočitev tu-jih gostov, kar je bilo 36,1 od-stotek več kot leto poprej. Nočitve domačih gostov pa so upadle za 12,5 odstotkov. Skupaj so imeli 3,5 odstotka nočitev več kot leto poprej. Finančni rezultat bo tako boljši, ocenjujejo, da bodo v Alpetourovih bohinjskih hotelih imeli 18milijonov dinarjev ostanka dohodka. Pozna se seveda, da so imeli več tujih gostov, ki hotelom prinesejo boljši zaslužek. Bo-hinjskim resda ne toliko kot denimo blejskim, kjer pri tu-jem gostu zaslužijo trikrat več kot pri domaćem. Skupna Alpetourova blagajna jim namreč priznava le 50 od-stotno spodbudo na dinarje deviznega porekla. To se seveda odraza tuđi v osebnih dohodkih, ki so v bo-hinjskih hotelih v poprečju za 15 odstotkov nižji od po-prečja radovljiškega gospodarstva, na Bledu pa pa jim ga.je lani konćno uspelo pre-seči. Manj je seveda zato tuđi možnosti za investiranje, čeprav številni turistični objekti v Bohinju kličejo po obnovi. Alpetourovi hoteli imajo vsega skupaj 635 postelj, od tega jih lahko 353 ponudi- V Hohinju te dni ni pravega zimskega počitniškega vrveža. zagodla jo je odjuga, ki je na smučiščih pobrala sneg, domaće goste pa je seveda zredčila tuđi draginja. jo kot B kategorijo, vse ostale so slabše, nekatere takore-koČ neprimerne za ponudbo. Vendar vse kaže, da jim bo letos uspelo obnoviti le go-stišče Crno prst, kjer name-ravajo urediti 50 postelj. Preurediti nameravajo kamp in urediti čolnarno. Lani pa jim je uspelo prenoviti hotel na Voglu, za malce več zabave pa so poskrbeli z ureditvijo diskoteke v turističnem po-slopju na Ribčevem lazu. Seveda pa bi bilo treba v Bohinju postoriti še marsikaj, da bi privabili več tujih gostov, da bi se vrnili boljši čaši bohinjskega turizma. Začnemo lahko kar pri čest', ki na nekaterih delih spomi-nja na neštetokrat zakrpano srajca. Zeleno luč so jeseni prižgali za dograditev ceste pri Bohinjski Beli, kjer so most pred leti že postavili. Že januarska odjuga je cesto ponekod tako načela, da so minuli torek cestarj i z asfalt-nim peskom zasipali luknje, kaj bo sele spomladi. Načeti so tuđi sloji na novih odsekih in kaj hitro bo treba položiti vrhnjo plast, da škoda ne bo še večja. Zaradi popravka vtisa pa bi kazalo temeljito popraviti vsaj cesto tik pred bohinjskim jezerom, kjer je krpa pri krpi. Boleča točka bohinjskega turizma je trgovina, da seveda oštro ne kritiziramo tega, da je v Bohinju ob sobotah zaprta pošta, zaprta banka. Turistični delavci preprosto pravijo, da trgovci ne ločijo niti poletja od zime, kaj sele, da bi se potrudili s posebno ponudbo kot so denimo športna oprema, pripomočki za lov, ribolov, za hojo v planine. V denar bi šli tuđi modni in športni izdelki naših tekstilnih tovarn. Gostje za-man povprašujejo po dobri delikatesi, ponudba sadja in zelenjave je klavrna in še bi lahko naštevali. V priiožbenih knjigah je malo pritožb na račun hote-lov, veliko pa na račun spre-vodnikv, žičničarjev, trgov-cev, mesarjev . . . Prebrati je moč takšnele besede: zaradi hotela se vrnem večkrat, zaradi žičničarja, sprevodnika in mesarju pa nikoli več. Do-gaja se, da se gostje usedejo na Bledu na avtobus in spre-vodniku rečejo, da želijo vo zovnico do Bohinj a, ne ve-doč, da ima Bohinj več avto-busnih postaj. Izstopijo, ko zagledajo jezero, nato pa pri-dejo v turistično društvo vprašat, kako naj pridejo do Savice. Debelo uro čaka.jo nato na drug avtobus, ki jih popeljo tja. M. Volčjak PREGOVOR ,U f } Za veselo, nepozabno, domaće razpoloženje v tradicionalni Slovenski noči v munehenski olimpijski dvorani sta neutrudno skrbela ansambel Avsenik in ansambel Šok s pevcema Marjano Deržaj in Lađom Leskovarjem. darstvo se bo še letos predstavilo na svojem tednu v Lju bljani. Sicer pa je pripravlje-nost za poslovno sodelovanje na obeh straneh velika. Osrednja in zares slovesna prireditev pa se je potem začela v petek proti večeru v veliki olimpijski dvorani v Miinchnu. Dvorana je že od novole-tnih praznikov naprej pustno okrašena. In kot takšno so jo iskoristili za prireditev tuđi or-ganizatorji Slovenske noči. To je bila že peta takšna noč po vrsti, ki jo je v desetih letih uspešnega delovanja pripravilo Slovensko kulturno in športno društvo Triglav. Pokrovitelja letošnjega tedna in tuđi finalne petkove prireditve sta bila bavarski ministrski predsednik Franz Josef Stra-uss in predsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj. Po občnem zboru, ki so se ga udeležili tuđi predstavniki Slovenije in mesta Ljubljane in na katerem so poudarili, da je društvo v-desetih letih postavilo trden most med našimi delavci na začasnem delu v tujini, in domovino, se je proti večeru v olimpijski dvorani začela proslava ob jubileju društva. Društvu so ob tej priliki izročili častno listino mesta Ljubljane. V kulturnem programu so nastopile skupine iz Slovenije in iz Miinchna oziroma Bavarske, ki delujejo pri društvu ali sodelujejo z njim. Polno dvorano, v kateri so se zbrali predvsem naši delavci v tujini, sta na začetku vesele noči pozdravila predsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj in namestnik bavarskega mi-nistrskega predsednika August Lang. Ko je zares vidno presenećen nad prireditvijo pozdravil številne naše delav-ce in njihove družine, se je opravičil: »Pripravil sem zares lep govor, vendar sem tako presenećen, da ne bi želei mo-titi razpoloženja. Lahko rečem le to, da šest tisoč Slovencev živi v Munchnu in težko bi še kdo pripravil tako lepo prireditev. Zato vam želim veselo noč do jutra ...« Veselo Slovensko noč je odprl jugoslovanski ambasador v Zvezni republiki Nemčiji Dragutin Rožman, ki je našim delavcem na delu v tujini zaže-lel čimveč uspehov, da bodo vsi ponosni nanje. Potem pa je napočil trenutek, ki so ga vsi v dvorani težko pričakovali. Na-povedovalec Marjan Kralj in njegova kolegica Maja Kirer sta končno napovedala težko pričakovani nastop ansambla bratov Avsenik. Tako se je začelo dolgo in veselo rajanje v bolj ali manj skrbno izbranih" toaletah in Primer Ribarić \t* h koncu zdrava paflj*e ; vse kaže, jo bo m°*1 ^ proti njej. . fedni. ". ka dć Lradi kj 1 >ira( se aj, aču višj ;ev Pr njt Pose tfc so 'Jala k m eva Visok, močan, dedec" Kot nalašč za gozdarjfl Ribarić že petindvaj set''^ v Bohinju, prišel je iz .ped^ podobnih, domiselnih pustnih pri Jesenovcu na Hrva- ; oblačilih. Bilo je to razpolože- Za delom seveda' Nasel§* '-' nje, ko si kaj lahko pozabil, da si sto in sto kilometrov daleč od domovine. Sele prijazna natakarica, ki te je v nemščini nagovorila, če morda še kaj želiš, te je nehote spomnila, da gozdu kot sekač, pri G°h\irae gospodarstvu Bled. Sprv!j 'ar moćnih rokah vihtel %f^, kasneje jo je zamenj^h^ ' torna žaga. Prihajali sOj^u predvsem iz Bosne, saj » * nisi na neki veliki prireditvir C1ufantje..ne Marijo ve^ doma. Bilo je to srečanje, ko Jlh Je uci1 ravnanja z*/ med ne2nanci ni bilo uradne-ga predstavljanja, marveč je že domaća, slovenska beseda pomenila vse. Spraševal sem, odgovarjal na njihova vpraša-nja, se pogovarjal. In ko je vse skupaj tako hitro minilo, saj sta se ansambel Avsenik in ansambel Šok s pevcema Marjano Deržaj in Lađom Leskovarjem tako neutrudno menjavala, sem ob poslavljanju sredi noči, pb sti-skih rok, pozdravih, vabilih na ponovno srečanje . . . spoznal, da zavzeto delo naših delavcev v tujini nenehno spremlja kanček domotožja. Nekateri morda za zdaj še ne razmišlja-jo o vrnitvi, prav vsi pa se živo zanimajo za domovino . . . Slovenska noč jih je prevze-la in jim za trenutek pričarala košček domovine. Bilo je to zares eno od srečanj, ki so pod okriljem delovnega Slovenskega kulturnega in športnega društva Triglav v Munchnu prerasla že v običaj. Uspešna prireditev pa je za vse udele-žence pomenila tuđi željo, za prireditelje pa obvezo, za ponovno srečanje tuđi prihodnje leto. Tuđi Alpetour bo prihodnje leto spet organiziral tak-šen izlet, je udeležericem obljubil vodja Jože Tof. A. Žalar žago, ki je nišo poznali ijV ' ćelo bali. Rad dela vkJSpr-priden delavec je. Če ta^ vijo domaćini, potem b° držalo. V Bohinju je pognal ^ ne. Oženil se je z dotf\a dva sinova imata, oba ^ ta. Novembra 1968 je Loj bil stanovanje v gozd^ bloku v Bohinjski Bistnr pridnega delavca so ga, vili za hišnika. Počisti!) lico bloka, zasadil živo vrtnice, tulipane in drUi uredil gredice. Rad i^l pravi, da je to podedo' materi, ki je imela na na oknih vedno polno sedje ga hvalijo, kako ima. Stanovalci v gozd bloku, sedem od dva pa po njegovi zaslugi Ja mi pridelajo solato i*1 zelenjavo. Vsi nišo na nad gredicami, kar je razumljivo, saj v gozd bloku stanujejo v glav*1^1"' lavci iz Bosne, ki so P1^ radi zaslužka in jih fpp^ sprva ne zanima kaj pfl Slabi čaši mi ne bod" |g< hitro do živega, smejes* ^ Lojze, saj skromno ' Nadvse pa ceni pošten]6' */ mur ne želi biti nič do^/jjv to ga toliko bolj jezi,-^) pravijo, da bo moral plai centralno kurjavo, s ^ajf « ni grel. Za centralno ^juj$; proti kateri se je trmaS^| saj se mu je zdela pf*| umnost. i i Toda pojdimo k ^ j^ zgodbe, ki je silno P>~ hkrati pa tuđi grenka, ':** ve, kako zdrava pamgt 1^, buje precej časa, da 2$ > $o Začelo se je pred Vsta petimi leti, ko. so se ** i. ^ stanovalci v gozdarsKe %\ j ku v Bohinjski Bistri^1 ^ za centralno kurjavo. ^ li ti si in drago kurilno olJ Jp^ tedaj sele risali na °^?J^ pi bo vam treba sekati 'Vten mazati rok s pepelorf)> ti ^ pričevali druge. Lojze L zdela centralna kurja^fB|| t neumnost, nepotrebno mm • tavanje denarja. GoZ^BH ' mreč dobijo drva po Pj^B '. ceni, tuđi od daleč jih^PR? . pripeljati. Če kdo, sJf - vendar gozdarji greli Jjjk;.^ - je dejal. Vrh vsegu je ydmjk ? staro, brez izolacije, S.o(BH - na in vrata piha, je £?i^^B ? liko olja borno P0^1*1^«^ - bo. Mar bi za ta denaf" raj i li poslop'je. jfji Toda njegovih bef3«» ' poslušali. Kako si j£ ^JK i ten, sd mu govorili-. %iOJ - bil več hišnik-, sejo J*|| , sveta so imeli v s°vmB i bloku, brez njega, ^jflp - hišnega sveta je P° t0ji«j . nik, ki je nekaj let s.flJH| > gozdarskem-bloku l ^H ? nad centralno kurjak !■ - navdušen. alf1^! Potegnili so ogrev^M ,' i/, kurilnice sosednj^jj^ i vgradili radiatorje. ^ M^ ? vo stanovanje na si» ' rj^. • ne, ko ga ni bilo d°^ipj6^ . temu je vztrajal." ^e ^h v je grel z drvmi. f*ra "gii Alpetourov izlet na Slovensko noč je vodil referent komer- ciale pri Potniškem prometu v ...._____0___.~ ,— „ Kranju, 47-letni JOŽE TOF. ceni, tuđi od daleč jih p| »K Alpetouru sem prišel 1965. pripeljati. Če kdo, s ( leta in bil 10 let voznik avto- vendar gozdarji greli ^ busa. Potem sem postal razpo- je dejal. Vrh vsegu je redni prometnik, od združitve staro, brez izolacije, $' Creine in Trrnsturista pa de- na in vrata piha, je g0.., lam v komerciali. Ta izlet je liko olja borno pokui*1'^ organizirala naša delovna organizacija Turistična agencija skupaj s komercialo Pot niske-ga prometa. Zdaj sem tretjič vodil izlet na Slovensko noč in ten, sd mu govorili- ^eU 18-letna JASMINA VRHOV-ŠEK je bila rojena v Zvezni republiki Nemciji. Njeni starši so doma iz Maribora. »Obi-skujem še gimnazijo. Potem pa se bo najbrž odločila za studij ekonomije. Izkoristimo vsako priložnost, dn se lahko oglasimo v Mariboru. Starši pravijo, da borno šli čez čas tja. Meni je v Jfigoslaviji zelo všeč in zelo rada bi se za stalj no preselila ...« mislim, da je bila pr\a še naj-bolj sproščena.' Ve.se/ pa sem, da so bili potniki zadovoljni in lahko rečem, da borno prihodnje leto izlet spet organizirali, nik, ki je nekaj let $} Trenutno se že pripravljamo gozdarskem • bloku u' na eno- in dvodnevne prevoze n:*r\ runtralnn kuria^ na svetovno prvenstvo v alp-skem smučanju v Bormio. Kaže, da borno tja peljali okrog MH) gledalcev veleslaloma in slaloma za moške. Prijave sprejemajo vse Alpetourove turistične poslovalnice do 7. februarja.« REPORTAŽA PETEK, 1. FEBRUARJA 1985 g. STRAN GLAS ,pAV VEČ VE' VSELEJNEDRŽI ji spet kurijo drva z^e Bistrice je odlična poučna zgodba, kako na i^r/e zmaga. Toda napako je treba plačati in kot ift1 tuđi Ribarić, čeprav se je tako vztrajno boril jj^rjev ni odvil, da so ostali fQni. Večkrat so prišli pogle-. • kako se grejem, z izgovo-1 da morajo prešteti rebra ^diatorjih. ..aJ kmalu so seveda prišli 1 računi. Lojze jih ni plačal. Se čudil dolžnega plačati pj. kar ni porabil. acuni za ogrevanje so bili _ VlsJi, plače gozdarskih de-r V Pa seveda nišo velike. ,l Pri drugih je začelo navije nad centralno plahne-IPOsebej pri tistih, ki so že fcetka popustili većini. Za-.^°. računati, koliko bi jih * frla drva, koliko jal - uiva, kuuku morajo u. ^esec preko celega leta t!EVati za centralno. Pri-i v."5e so začele leteti tuđi iz ^Nega bloka, ćeš, da v ^CQarskem pokurijo veliko 0#, ker je poslopje staro in ni .rV lrano, plaoevati pa morajo al!nSšl°je tako daleč-da so 3lIlHl Zimo cer>tralno odklopi-l]-ie^kni radiatorji v gozdar-!Ć-L b'oku so le še spomin na ^iart Ol Pred blokom pa so l% ce drv- ki Jih bodo ' Csr?Valci spomladi razžagali aW Pravili v prostorno klet. Si- cer pa nišo drva pred stano-vanjskim blokom v Bohinjski Bistrici nič nenavadnega. Tuđi pred drugimi, ki nišo gozdar-ski, jih imajo. Zamenjava kurilnega olja z drvmi seveda ni napotek za vse, ki se otepajo z drago kur-javo. Navsezadnje tuđi zaradi slabega zraka ne. Toda, če kdo, se bodo vendar gozdarji greli z drvmi. Tako veleva zdrava pamet. Ni jim težko na-sekati drv, v Bohinju jih ni težko dobiti, Gozdno gospodarstvo jih svojim delavcem daje po polovični ceni. Lojze pravi, da mu pet metrov drva zadošča za vso zimo, da so ga letos veljale sedemsto starih tisočakov. Čeprav se je Lojze tako vztrajno boril proti centralni, do konca vztrajal in se trmo-glavo grel z drvmi, navkljub temu, da se je vendarle izka-zalo, da je imel prav in da pregovor, da več glave več ve vse-lej le ne drži, bo kot vse kaže moral plačati napako. Račune za centralno so mu vztrajno pošiljali, ni jih hotel plačati, ker se ni čutil dolžnega. Prišlo je namreč tako daleč, da je gtn1 a* n gozdarskim blokom v Bohinjski Bistrici so spet drva, kar raj ni nobena posebnost, saj je tako tuđi pred nekaterimi "g'mi. zadnjo besedo izreklo sodišče. Ker njegovi mlini meljejo po-časi, prav v času, ko so centralno kurjavo v gozdarskem bloku odklopili. Postopek je ter-jal radovljiški Alpdom, ki skrbi za vzdrževanje stano-vanjskih -zgradb, pritisnil je na Gozdno gospodarstvo Bled, naj Ribaricu odpove stano-vanjsko razmerje, ker ogreva-nja ni plačal. Sodišče je razso-dilo, da mora Ribarić izprazni-ti stanovanje v mesecu dni, Gozdno gospodarstvo Bled pa mu mora preskrbeti drugega, ter Ribaricu naložilo plačilo računov za ogrevanje, ki so se povzpeli v več starih milijonov dinarjev. Takšna je bila odlo-čitev sodišča aprila lani. Od-tlej pa se ni zgodilo še nič. Loj-zeta nihče ne pođi iz stanovanja, čeprav nima prav nič proti, če bi ga preselili na Bled, saj se v Radovljico in na Bled vozijo na delo žena in oba sinova. Pri Gozdnem gospodarstvu Bled so nam povedali, da Ribarica ne nameravajo preseliti, saj ne vidijo več razloga, da bi ga. Ostane torej še Alpdom, ki zahteva plačilo računov za ogrevanje. Od razsodbe sodišča bo kmalu minilo leto dni. Na hitro nam je pri Alpdo-mu uspelo izvedeti, da bodo plačilo vsekakor terjali. Razsodba ustavnega sodišča, da je stanovanjski blok zaključena celota in da se po-sameznik ne more izključiti.iz centralnega ogrevanja ter je potemtakem dolžan plačati račun za ogrevanje, četudi vrže radiatorje ven, je postala sod-na praksa. Mnenja ostajajo deljena, tuđi med pravniki, saj predpisi in zakoni vendar pra-vijo, da nisi dolžan plačati ne-kaj, česar nisi porabil. Druga-čna razsodba ustavnega sodišča bi nedvomno sprožila plaz odklapljanj, saj mnogi že težko plačujejo visoke računa za ogrevanje. Slej ko prej pa je vsaj v Ri-barićevem primeru razsodba krivična. Plačati bo moral napako, proti kateri se je boril od vsega začetka, napako, ki jo je življenje že obsodilo.M. Volčjak WE DESETLETJIDELA POSTAJE GORSKE EŠEVALNE SLUŽBE V RADOVLJICI ^edn pripra ijeni *a pomoć v gurah Sedanje reševalno moštvo je strokovno dobro usposobljeno — Ražen \ reševanje skrbi tuđi za preprečevanje nesfeč — Le s pomočjo delovnih ganizacij do najnujnejše opreme V" let? reševuU •■■—" pomagajo tuđi sprostovoljnim delpm. "Jkfch'u S°„Posta M zbiralnik za vodo pri Roblekovcm domu 1 %btnjsčici (na sliki), lani pa so tod zgradili pristaja/išče za vier - poto. arhiv ^^2 qES nju cvetja ponesrečila dva pla-ninca. Doslej pa so radovljiški reševalci večkrat pohiteli na pomoč v gore tuđi skupaj z bo-hinjskimi in jeseniškimi tova-riši. »Dvajset let po ustanovitvi postaje,« pripoveduje njen se-danji načelnik Toni Smolej iz Lesc, »se je članstvo dokaj povećalo. Med 33 člani so 4 iz-redni in 3 pripravniki. Čeprav je glavnina moštva aktivna, je reševalcev še vedno premalo glede na obsežne naloge. Kadar moramo iskati pogrešane ljudi na prostranih pobočjih Pokljuke ali drugje v naši okolici, nam zato priskočijo na pomoč miličniki in vojaki. Sicer pa je naše moštvo dobro usposobljeno za razna reše-valna opravila; ima 1 instruk-torja GRS in 2 pripravnika za instruktorja, 5 vodnikov lavin-skih pšov, 3 minerje snežnih plazov in 3 reševalce letalce.« Težje gorske nesreće so na njihovem območju, v ostenjih bližnjih Karavank, le poredke. Lani so potegnili iz prepada tujo turistko, ki se je smrtno ponesrečila v Ribnem, enkrat pa so odšli iskat pogrešanega gobarja. Vseeno so vedno pripravljeni tuđi za najzahtevnej-ša stenska reševanja. »Velik poudarek dajemo,« nadaljuje pogovor načelnik Smolej, »izobraževanju reševalcev. Kdor se ne udeležuje rednega usposabljanja, ne PETKOVPORTRET Ana Pavlin »Rusinja je prišla ...!« je završalo tistega junijskega dne 1945 po Orehku. »... ne-kega židovskega otroka je pripeljala s seboj iz tabori-šča... h Komparetovim je šla ... tam je stanovala pred vojno ... a zdaj nima nič . .. vse so ji pobrali ...« Dobro so Orehovčani poznali Ano Pavlinovo in njeno življenjsko zgodbo. Ana Gru-nina-Paulinova je doma iz Starega Tukšuma v Kubišev-ski oblasti. Devet otrok, malo zemlje, oče se je udinjal na graščini. Otroci so šli po svetu. Ana je bila v Taškentu za sobarico. Tu jo je zajel val revolucije. Rdeči križ je tuđi njo organizirat za pomoč v bolnišnici. Še danes hrani sliko iz tistih časov. V Taškentu je spoznala Jugoslo-vana, Petra Pavlina, ruskega ujetnika. V čevljarski delav-nici je delal. 1919. sta se po-ročila, pravoslavno in po boljševiško, leta 1921, ko sta prišlav Kranj, pa še po naše. A zakon ni držal. Noben zakon ne drži, če ni prave lju-bezni, pravi Ana. Cez nekaj let, ko se je Ana zaposlila v Peku in kasneje v tržiški predilnici, se je vključila v delavsko gibanje. Od leta 1928 je bila kandidat partije, od 1931 njen član. V njenem stanovanju na Pristavi pri Tržiču je bila javka za partijski kanal Jugoslavija — Av-strija. 1932. so aretirali vse komuniste v Tržiču. Tuđi Ana je bila med njimi. Nikoli ni skrivala svoje pripadnosti. Na zasliševanjih v Kranju so jo pretepali s pendreki. Sledila je beograjska Glavnjača. S ,propagandskimi mišmi' jo }e ozmerjal eden od preisko-valcev in jo naganjal nazaj v Rusijo delat propagando. »V Rusiji je že opravlje-i no,« ga je zavrnila Ana. Dobila je udarec, da se ji je zavrtelo v glavi. A ima na Glavnjačo vseeno lepe spo-mine. Tu je bila med pravimi tovariši, komunisti. Neznani ljudje so ji pošiljali v zapor pakete, denar. Ni bilo dovolj dokazov in po osmih mesecih se je vrni-la domov. V Tržiču ni več dobila dela, zaposlila se je v Jugobruni. A že po pol leta je bila spet aretirana, na so-jenju v Ljubljani je dobila novih deset mesecev zapora. Ko se je vrnila, spet ni bilo dela zanjo. Ko je v Kranju izbruhnil tekstilni štrajk, je bila spet zraven in spet se-dem mesecev brez dela. Bivši sodelavci so ji pomagali in zbirali zanjo denar ob plačil-nih dneh. 1937., ko je dobila delo pri Sircu, se je preselila na Orehek. Spet je bila sredi političnega dela: povezova-nje delavcev v tovarni, zbira-nje denarja za španske borce po taboriščih v Franciji. Stalne politične akcije, delo v partijski organizaciji na Orehku, stalne preiskave na domu. 28. aprila 1941 so jo Nemci prvič aretirali, drugič 22. ju-nija. Dva meseca so jo imeli v Begunjah. Zasliševanja, pretepanja. Avgusta 1941 so jo poslali v taborišče Ra-vensbriick. Številko 149 so ji vžgali... Boriti se, preživeti, se je zaklinjala. A brez moči si gledal sotrpine, ki so drug za drugim od ha jal i. Iz krematorija se je valil dim. Nikoli ni ugasnil. Marca 1945 so pri-peljali v Ravensbriick okrog petdeset nemških židovskih otrok. Ani se je zasmilil mali Herman. Izgubil je starše, zdaj so bili tuđi njemu dnevi šteti. Oklepal se je je kot matere in Ana ga je klicala po svoje: Peterček. Vzela ga je k sebi v sobo, ga skrivala pred blokovsko. Nekega jutra ni bilo nobenega židovskega otroka nikjer več. Požrl jih je krematorij. Peterček je ostal. Skrivala ga je, trepeta-la zanj. Pomagale so ji druge jetnice in ga pomešale med ruske otroke. Ko so jih osvo-bodili Rusi, je bil rešen tuđi on. Zdaj je bila z njim na Orehku. Spet brez svega, večni proletarec. Od Rdeče-ga križa je dobila dve slabi zimnici, da so ji iz obeh po-tem naredili eno, od nekod so ji pripeljali štedilnik, vsak je nekaj dal za Ano. Štirnova Mila je z vozičkom šla od hi-še do hiše, da je nabrala drv zanjo. Nihče ni odrekel po-moči. Dobro so poznali Ano in jo prav zaradi njenega po-guma, nepristranosti in po-štenosti imeli vsak po svoje radi. Bila je prava mati korajža. Do smrti izžeta od taborišča je bila takoj sredi političnega dela, sredi udarniških akcij. Pri vseh volitvah je bila zraven, pri vseh organizacijah. Menda je prav za vse organizacije na Orehku in v Dru-lovki Ana pobirala članarino. Ani se nihče ni obotavljal dati. Posebno spoštovanje so imeli do nje. Znala je zainteresirati ljudi, jih vpeti v novo življenje. Ana je bila zraven, ko so bile na vrsti nacionalizacije, pri obveznih oddajah, ko je bilo treba ljudi priga-njati na volitve. Ne le v Kranju, na Orehku, tuđi če v Mavčičah ljudje nišo šli na volišče, so prišli ponjo: »Ana, pojdi in jim povej!« In Ana je šla peš v Mavčiče, prepriče-vala po svoje, pol slovensko, pol rusko. Vedno je uspela. Nikoli ni izgubila mehke-ga ruskega naglasa. Pa vendar se nikoli ne spominjam, da bi jo kaj posebno vleklo nazaj za Ural. Dvakrat je po vojni šla domov, toda preglo-boko je tu pognala korenine, da bi se še kdaj vrnila domov. V Jugoslaviji je izboje-vala svojo življenjsko borbo, tu je danes doma. Le njenega Petra ni več. Ko mu je bilo sedemnajst let, je našla njegove svojce. Z njim je šla takrat v Nemčijo, ko so prišli ponj. Z zlatom ne moreš poplaćati tega, kar je ona naredila za našega otroka, je takrat pisalo v nemških časo-pisih. Le novinar takrat ni zapisal, da ga je našla v kon-centracijskem taborišču, temveč »na delu«. Že leta 1957 Nemci nišo priznavali, da bi sploh kdaj imeli koncentracijska taborišča. Težko ga je pustila v Nem-čiji. Še nekaj pišem je potem prišlo za njo na Orehek, potem se je vse ustavilo. Peter se ni nikoli več oglasil.,. Zdaj, ko ji je 90 let, pravi, da ga bo še enkrat poskusila poiskati. Če je živ, naj ji po-vedo, kje je, če pa ni, bi rada vedela, kje in kako je umri. Toliko je že vredna, da ji po-vedo. Nikoli se ni gnala za denar jem. Vedno se je zavze-mp.la le za druge, za skup-nost. Pravi proletarec! Takih komunistov, kot so bili njeni tovariši pred vojno, Kacjan-ka, Štucin, Teran, Tominc, Užar, Keršič, Debevc in drugi, ni več. Preveč je vse bur-žujsko, pravi Ana. Danes komunisti ne delajo, le bogati so. Vsak živi preveč zase. Še eno revolucijo bi potrebova-li, da bi spet dobili ljudi, plemenite, kakršni so bili vča-sih komunisti. D. Dolenc more na reševanja. Že zato, ker se morajo reševalci dobro poznati med seboj, da lahko usklajeno delajo. Za uspešno reševanje pa je nujno tuđi z znanjem podkovano in izurje-no moštvo.« Na redkih tedenskih sestan-kih reševalci obnavljajo teore-tična znanja. Vsako leto pri-pravijo tuđi zimski in letni tečaj za praktično usposabljanje reševalcev. Lanskoletnega tri-dnevnega letnega tečaja na Begunjščici se je udeležilo kar 22 radovljiških reševalcev, ki se jim je prvič pridružilo še 7 škofjeloških. Poleg tega so lani imeli 9 enodnevnih vaj v Dragi, kjer so se urili v reševa-nju iz stene. Udeležili so se tuđi raznih republiških izobraže-valnih akcij, med katerimi so 3 Radovliičani opravili izpite za reševalce. »Naša skrb je usmtrjena,« naglaša sogovornik, »ne le v reševanje, ampak tuđi v preprečevanje nesreč. Redno skrbimo za varnost na množičnih pohodih v Dražgoše, na Stol in k našim planinskim posto-jankam. Prav tako spremlja-mo izlete osnovnošolcev iz ra-dovljiške občine v gore. Men- torjem dajemo navodila za pripravo izletov, pred odho-dom pregledujemo opremo, ture pa sklenemo s predavanji o planinstvu. Naši člani sode-lujejo tuđi kot mentorji planinskih sekcij v šolah, vodijo smučarske tečaje za mladino in k izobraževanju privabljajo alpiniste.« Leto, v katerem radovljiški reševalci praznujejo 20-letnico delovanja postaje GRS, ne bo nič manj delavno od poprejš-njih. Za njimi je že zimski tečaj, na katerem se je usposa-bljalo konec januarja 28 čla-nov radovljiške postaje in 7 iz škofjeloske. Februarja bodo po daljšem času spet pripravili tekmovanje v vožnji z akia čolnom na Zatrniku, kjer bodo preizkusili tuđi usposcbljenost za prvo pomoč ponesrečencu. Zatem načrtujojo zimsko vajo na Begunjščici za preverjanje organizacijske in kondicijske pripravljenosti. Poleg rednega izobraževanja in obnavljalnih izpitov bodo pripravili 5 enodnevnih vaj in prav toliko kon-cidijskih pohodov. Julija bodo l/vedh ogledno vajo za reševanje iz. stene v Dragi, avgusta pa bodo občinski praznik po- častili s podobno voju na Ble-du. Jubilej postaje bodo označili z izdajo priložnostnega biltena, značk in nalepk, proslavo pa bodo pripravili jeseni skupaj z matičnim planinskim društvom. »V dveh desetletjih,« oceni za konec Toni Smolej, »je postaja doživela velik razvoj. Naše delo bi seveda bilo še uspešnejše in kvalitetnejše, če se ne bi bilo treba nenehno ubadati z iskanjem denarja za obnovo opreme. Lani smo kupili nove vrvi in nekaj druge tehnične opreme ter oblačila za reševalce. Sedaj bi nujno potrebovali dva sedeža za stensko reševanje, več parov krpljev, čevlje in zaštitno zimsko opremo ter nekaj nove tehnične opreme, ki se stalno obrablja.« Dotacija občinske skupščine zadošča postaji komaj za potrebe izobraževanjav K njene-mu opremljanju veliko prispe-va sekretariat za ljudsko obrambo. "Vseeno pa reševalci ne bodo zmogli kupiti vse potrebne opreme, če jim ne bodo priskočile na pomoč delbvne organizacije. S. Saje ^dovljica - Maja 1965. le-^st°- V ^adovljici ustanovili 6. Kr° ^orske reševalne služ-b\ pn prvi načelnik je po-Q Triglav) 2.13,93, ti. Muja Česnik 2.10.77, 9. Petru Hafner (obt> Alpetour) 2.18,30; mladinci: 1 Jure Jakopin (Novinar) 2.05.39, 2. Robi Žari (Jesenke) 2.05,53, 3. Luka Knii'i't (Alpetour) 2.05,68, 5. Sa.šo Robič (Jesenice) 2.5,87, 7. Jože Lavtižar (Kranjska gora) 2.06,77. T Šturm Osemintrideseto svetovno prvenstvo v alpskem smučanju Smukači za kombinacijo začeli že včeraj BORMIO — To italijansko turistično središee je bilo v sredo prizorišče slovesne otvoritve letošnjega osemindvajsetega svetovnega prvenstva v alpskem smučanju. Od včeraj pa vse do 10. februarja se bo nad stopetdeset tekmovalk in tekmovalcev iz sedetnintridesetih evropskih, ameriških, afriških, azijskih in avstralskih držav borilo za svetovne naslove v kombinaciji, smuku, veleslalomu in slalomu. Na ledenem stadionu je svetovno prvenstvo odprl minister za odnose v Evropi v italijanski vladi Francesco Forte. Vse zastave udeleže.nk so slovesno plapolale v toplem južnem vetru, vmes pa je narahlo deževalo. Tako vreme ni v prid ne tekmovalcem in ne . organizatorjem. Našo zastavo je nosil Grega Benedik, v spremstvu pa so bili vsi tišti Jugoslovani, ki so v rezervi za reprezentanco. Enako so storile tuđi druge države, saj so vsi najboljši od smučarskih velesil še na zadnjem piljenju vrhunske forme za nastope v Bormiu in Valltelini. Tako kot ostali so tuđi naši še na vrhuncu priprav v Kranjski gori in bodo v Bormio odšli tik pred nastopom v moški in ženski konkurenci veleslaloma in slalorna. Našo reprezentanco bo v Bormio v moškem delu vodil direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec na pot pa bodo odšli Bojan Križaj, Jože Kuralt, Boris Strel, Tomaž Cerkovnik in Boris Strel, med dekleti pa Anja Zavad-lav, Andreja Leskovšek, Katja Lesjak, Mateja Svet in Veronika Sarec. Največje razburjenje na tem svetovnem prvenstvu je pripravila evropska kneževina Luxemburg. Le-ta je dala svoje državljanstvo avstrijskemu državljanu, ki vozi prav za Luxemburg, Marcu Cirardelliju. Tako bo Gi-rardelli med prvimi favoriti za zlate medalje v veleslalomu in slalomu. Hi-ter na smukaški progi je tuđi Švicar Zurbrigen, ki je po tritedenski operaciji miniskusa spet med vodilnimi, ki se bodo v vseh treh moških disciplinah potegovali za medalje. -dh PET Ja Bi Ni za in ske Šp( štv Na Jesenicah sankaška tekma z mednarodno udeležbo Priložnost za domaće tekmovalce V soboto bo na naravni progi na Savskih jamah nad Jesenicai^1 sankaško tekmovanje v spomin na soustanovitelja Sankaškeg* kluba Jesenice in dolgoletnega predsednika Jožeta Jelovčana.* nedeljo pa tekmovanje za pokal mesta Jesenice. Oba dneva se W tekmovanje začelo ob pol devetih. Prireditelji pričakujejo sanka če iz sedmih evropskih držav. »Če bodo na Jesenice res prišli V1 najboljši, potem bo za naše tekmovalc* uspeh vsaka uvrstitev med prvo p6; najsterico, preboj med prvih pet pa *• pravi podvig,« pravi Danijel Burn1*, »Jeseniški sankači so v letošnji zi"1! nastopili na štirih tekmovanjih — "'; državnem in republiškem prvenstV1 na tekmi v Dolenji vaši ter na tekrttf vanju za evropski pokal v Olangu " južnem Tirolskem. Mlajši tekmov^ so bili doslej uspešnejši, medtem ^ člani še nišo dosegli pričakovane l°* me. Naši sankači žal nimajo trener]^ edine priprave so jim tekmovanja in^ je tuđi razlog, da so najbolje priprf vljeni ob koncu sezone, ko je za nji^ že vrsta tekem. Dokaz za to je lans^ člansko državno prvenstvo v marcu," so člani slavili trojno zmago; predl^ pa so prav tako v marcu zmagali ^ mednarodni tekmi na Češkem. K^ dobi le petino denarja od športnel društva, ostala sredstva si mora zalT toviti sam.Tekmovalci pa, namesto ^ bi trenirali, morajo vihteti krampe ' lopate.« C. ZaplotniK Železniki: domaći sankači najusp**' nejši — Športno društvo Iskra ZeleZ11' ki je pred kratkim pripravilo ^ 1200 metrov dolgi sankaški progi v V° lenji vaši tekmovanje, ki bi moralo o' že 13. januarja, a je takrat zaradi "£ ugodnih snežnih razmer odpadlo. Te^ movanja se je udeležilo 140 sankaćc, največ uspeha pa so imeli gostitelJ^ Zmagovalci so postali — tekmoval^ sani: pionirji — Štalec (Iskra), mladi£ j ci — Potočnik (Iskra), mladinke — ,' Štalec (Iskra), članice — Tolar (Iskr^/j člani — Pohleven (Iskra), starejši c\^ — Frelih (Iskra), dvčsedi : mladinci Potočnik-Luznar (Iskra), člani — Pe ke-Rožič (Tržič); navadno sani: pio*1' ke — Tolar (Iskra), mladinci — Riht^ šič (Iskra), pionirji — Štalec (Isk^j' mladinke — Štalec (Iskra), članici , Kokalj (Tržič), člani - Kokalj (Tr/if': starejši člani — Meglič (Tržič); sam0 ^ žne sani — Šinkovec-Šinkovec-Faj^ (Iskra). - J. Kikel Stražišče: izkušenost je odloćil* ^ Člani ekip, ki tekmujejo v gorenjs. j narniznoteniški ligi, so se v telovad"' Partizana v Stražišču pomerili za p°s^ mičnega prvaka. Nastopili so igrale1 vseh klubov, ražen iz Lesa ZmagaU eden ndjbolj izkušenih igralcev v "p Tone Novak i/. Gumarja, pred So^1. eem iz Murove in Mrgoletom iz Li — J. Starman Kranj: judoisti Triglava nadaliujLr z uspehi — Judoistka kranjskoga t glava Maja Kaštrun, ki je nekaJ14^ opozorila naše že v lanski sezoni,)° .. prvem letošnjem tekmovanju, n&h\' zivnem turnir ju v Mariboru brez^' ^ zmagala v kategoriji deklet do 52 ^ j, gramov. Mo.ška ekipa Triglava jt* <<■ J^Q. porazu v zadnjih dveh koTih, z M<*\\je rom in /. Mursko Soboto, osvojila Ij1. ^ mesto v republiški ligi, kar je tud1 uspeh. — M. Benedik Jesenice — »Če bodo nacionalne san-kaške zveze, s katerimi smo se dogo-varjali lani in letos, držale obljubo, potem bo letošnje tekmovanje na Jesenicah doslej najmočnejše v zgodovini ju-goslovanskega sankanja na naravnih progah,« pravi Danijel Burnik, sekre- tar organizacijskega odbora in pred' sednik komisije za naravne proge pri Sankaški zvezi Slovenije. »Italijani, Avstrijci in popolna poljska državna reprezentanca so že potrdili prihod na Jesenice, nastopili bodo vsi najboljši jugoslovanski sankači, pričakujemo pa še tekmovalce iz dveh evropskih držav. Tekmovanje, ki je ena najstarejših sankaških prireditev v Evropi in ima tuđi ugodno mesto v svetovnem sanka-škem koledarju, je posvečeno 30-letnici našega kluba in je tuđi ena izmed štirih preskušenj v okviru prvega medna-rodnega tekmovanja za pokal Koroške •in Slovenije, za katerega sta se dogovorili koroška in slovenska sankaška zveza.« , Proga na Savskih jamah je dolga 1020 metrov, ima 141 metrov visinske razlike in povprečen naklon 13,8 sto-pinj. Čeprav tehnično ni tako zahtev-na. pa je med najhitrejšimi pri nas, saj najboljši vozijo po njej tuđi s hitrostjo 60 kilometrov na uro. Kot je zagotovil Hans Wanner, predsednik komisije za naravne proge pri Mednarodni sankaški zvezi FIL, jo bodo še letos homolo-girali, tako da bodo jeseniški sankaški delavci lahko na njej prirejali tuđi naj-močnejša mednarodna tekmovanja. Če le ne bo nagajalo vreme, bo proga na Savskih jamah za sobotno in no-deljsko tekmovanje odlično pripravljena. Alojz Cosar, vodja proge, dobro pozna svoje delo. V veliko pomoč so mu sankači tekmovalci pa tuđi člani pro-stovoljnega gasilskega društva Jeseni-ce-mesto, ki so se izkazali že pri pripravi in izvedbi državnega prvenstva. Takrat so po 10 ur dnevno, tuđi pri temperaturi 20 stopinj pod ničlo, utrje-vali progo in jo polivali z vodo. Tekma na domaći progi bo tuđi priložnost za jeseniške in ostale slovenske sankače, da pokažejo in dokožejo svoje spretnosti in sposobnosti v itne-nitni modnarodni konkurenci. (PETEK, 1. FEBRUARJA 1985 ŠPORT IN REKREACIJA — ZANIMIVOSTI— KINO, NOVO V KINU 11. STRAN GLAS Janez Plajbes — dobitnik srebrne Bloudkove značke Navdušen za motokros in smučanje Tržič — Janez Plajbes ni bil nikdar vrhunski športnik; že od malih nog pa Je velik šporlni navdu.šenec, ki rad priskoči na pomoć pri' pripravi in izvedbi fportnih tekmovan.j. Priključil se je Športnim delavcom v Avto moto društvu Tržič — prirediteljem domaćih in j^ednarodnih tekmovanj v motokrosu. "Olga leta je bil član izvršnega odbora društva in predsednik komisije za or-fanizacijo in članstvo, od zadnjega ob-čnega zbora društva pa je njegov predsednik. V prireditvenem odboru za pripravo tekmovanj v motokrosu opravlja na'ogo nadzornika tekmovalnih objek-tov, sicer pa rad pomaga tuđi pri vzdr-2evanju tekmovalne steže in pr-reditvenega prostora v Podljubelju. doleti je navdušen za motokros, po-^irni pa tako kot številni Tržičani za Srhučanje. V zadnjem času priskoči na ,'■ Pomoć tuđi pri pripravi večjih smuear-skih prireditev na Zelenici, kot sta tek- '. ^a za evropski pokal in spominsko v Umovanje Zdravka Križaja. J. Kikel (D, MONTAŽA IN PRIPRAVA SMUĆI lf 1/ MDOLŠEK. 64000 KKANJ ru OPREŠN1KOV* 13, TfL «*4) 26-402 KDOR JE NAROČEN NA GORENJSKI GLAS, VARČUJE OENAR IN ČAS lesnina »LESNINA« PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJFTJK Z LESOM, LESNIMI IZDELKI, POHIŠTVOM IN GHADBENIM MATERIALOM, n. sol. o., IJUBIJANA, PARMOVA 53 Komisija za delovna razmerja TOZD MALOPRODAJA GRADBENI MATERIAL, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53 0 b j a v 1 j a prosta dela oz. naloge ^a PE v Kranju, Ul. Mirka Vadnova 9 1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJA II (za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškem dopustom) 2. PRODAJALCA II 3. MANIPULANTA Pogoji: Pod tč. 1 -~ srednja poklicna izobrazba administrativne ali trgovske smeri, "~ 1 letp delovnih izkušenj v stroki. Pod tč. 2 ~~ srednja poklicna izobrazba trgovske smeri, ~~ 2 leti delovnih izkušenj v stroki. . Pod tč. 3 ~~ končana osemletka ■ ~~ 1 leto delovnih izkušenj v stroki. Za objavljena dela oz. naloge pod tč. 2 in 3 sklepamo delovno raz-merje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in zahtevamo Pod tč. 1, 2 in 3 2 mesečno poskusno delo. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpol-nJevanju objavnih pogojev na naslov: »Lesnina« Ljubljana, kadrovsko splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh po objavi. 0 izbiri borno kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju PHjav. NOVO V KINU drški film Mačji sindrom je film erotike. Dvc čudoviti dckleti, američka modelu visoke mode, temnopolta Dona in zlatolasa Glorija im a ta na voljo sedem dni, da se odpočijetu na grški obali po napornih snemanjih. Vse je poskrbljeno tuđi :a nju no zabavo ... Arneriški film Stryker pa je poln akcije. Svet je po atomski vojni zaje-*a strašna suša. Pomanjkanje sveže vode izziva srdite borbe med posa-nieznimi skupinami preživelih. Strijker je glavni pozitivni junak, ki brez milosti uničuje pleme brutalnih napadalcev, ki hoeejo za vsako c?no osvojiti enega od izvirov vode. V tej neusmiljeni borbi uporabijo vse vrste orožja. Satirična komedija Smisel življenja Montyja Pithonaje angleškoame-rtška koprodukcija. Potem ko so zrušili mnogo tabuje in legende, se je s?stčlanska družina Montyja Pithona vrgla na velike probleme člove-štva, gledane skozi prizmo čudnega akvarija, naseljenega z ribami s cloveškimi glavarni. Proučuje rojstva, seksualno vzgojo, vojno, smrt, vero, medicino, finance in tako naprej. Film je dobil specialno nagrado žirije v Cannesu leta 1983 in je bil uvrščen tuđi ibeograjski FEST »Test internazional« tuđi v smučarskem teku Po v/oru alpskih smučarjev bodo le-tos tuđi pri nas uvedli enotno poučeva-nje teka in hoje na smučeh — takoime-novani »test internazional«, ki vsebuje tri težavnostne stopnje: prvo, drugo in tretjo oziroma zlati, srebrni in bronasti znak. Tekači, ki željjo osvojiti bronasti znak, morjo znati osnovni dvotaktni diagonalni korak, spremeniti s smučmi smer, se obrniti z njimi, se poganjati z obema rokama oziroma s .palicama, uporabljati pri vzpenjanju bočni stop-ničasti ter poševni bočni stopničasti korak, pri spušcanju voziti smuk na-' ravnost, polplužiti in nadzorovati hi-trost ter zaustavljati s prestopanjom v levo in desno. Za srebrni znak morajo obvladati dvotaktni diagonalni korak v enakomernem ritmu, korak s hkra-tnim obojeročnim odrivanjem, drsalni korak z obojeročnim poganjanjem s palicama, vzpenjanje v dvotaktnem diagonalnem koraku, v razkoraku ali smrečici, smuk naravnost v počivalni drži in po valovitem terenu ter plužne zavoje in loke. Za zlati znak morajo obvladati dvotaktni diagonalni korak, dvokorak.s hkratnim obojeročnim poganjanjem s palicama, poldrsni ali »sitonen« korak, vse vrste korakov za vzpenjanje ter smuk po zahtevnejšem terenu in spreminjanje smeri s presto-panjern. Kandidati, ki že deloma obvladajo hojo in tek na smučeh, se lahko brez predhodnega šolanja prijavijo za pri-dobitev bronastega zna.ka (tretje težavnostne stopnje); člani državne tekaške reprezentance za srebrnega, medtem ko morajo kandidati za zlati znak pred tem v tečaj oziroma solo. Podrobna navodila o izvajanju te akcije daje Smu-čarska zveza Slovenije (Zveza vadite-ljev, učiteljev in trenerjev srnučanja), Parmova 33, Ljubljanja. J. Pavčič »Trim pokal« v Tržiču Tržič — Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Tržič tuđi letos prireja zanimivo rekreacijsko tekmovanje za »Trim pokal«, na katerem lahko sodelujejo občani Trži-ča in od drugod. Na sporedu bodo tri veleslalomske tekme in prav toliko preskušenj v smučarskih tekih. Vele-slalomi bodo na sindikalni progi na Zelenici v nedeljo s startom ob 10. uri, te-ki pa v petkih ob 15.30 v Križah, Zvirčah ter v Podljubelju ali v Seni-čnem. Najboljša rezultata bosta štela za skupno uvrstiteVv panogi, seštevek dveh najboljših rezultatov iz obeh pa-nog pa za uvrstitev v kombinaciji. Ude-leženci bodo razdeljeni v sedem kate-gorij: moški do 25 let, od 25 do 35 let, od 35 do 45 in nad 45 let, ženske do 30 let, od 30 do 45 in nad 45 let. Ob koncu tek-movanja bo svečana razglasitev rezultatov, nato podelitev pokalov in medalj ter žrebanje nagrad. Tržiški »Trim pokal« so tako ali drugače podprli smu-čarski delavći Zeleniće, telesnokultur-na skupnost, združeno delo in obrtniki. D. Papler Izposojevalnica in popravilo smuči — V letošnji sezoni je Kranjska gora dobila novo izposojevalnico umuči v središču, poleg trgovine Al-pina. Tištim, ki si želijo smuči, palice in smučarske čevlje izposoditu ponujujo 20 parov različitih smuči. Na dan je treba odšteti ■}!>() dinar-jev, s tem, da opreme sedmi dan ne zaračunuvajo. \:ajveč dela imujo v popravilom smuči. brušenjem robnikov in mazanjem, za kurje treba odšteti (i()0 dinarjev, lzposojei:alnico, ki je za Kranjsko goro dobrodošla, vodi zusefinik Tomuž liernik. — Foto: D. Sedej Srečanjv im soneti — Tud i januar ju opoldansko sonee že pogreje, zato je lahko nastalo tuđi tole srečanje mamic z vozički na kjunjskem trgu. Foto: F. Perdan Predavanje o prometu KRANJ — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine občine Kranj prireja v nedeljo, 3. februar-ja, ob 10. uri dopoldne v dvorani kina Center v Kranju centralno predavanje za voznike motornih vozil. Predavanje zajema tri teme: — o psihofizičnih lastnostih voznika in vplivu psihofi-zičnih stanj na vožnjo bo predaval dipl. psiholog Marko Miš s Centra 25a vzgojo in publicistiko pri Zavodu za varstvo pri delu SRS — o spremembah predpisov s področja prometa bo go-voril Jože Solar, predavatelj s kadetske sole v Tacnu — novosti pri zavarovanju vozil pa bo razložil Franc Lotrič iz Zavarovalnice Triglav KINO KRANJ CENTE ft - 1. februarja; amer. ban\ pust. film SMOKEV JF. RAZBOJNIK ob 16.. IH. in 20. uri. 2. februurja; amer. baru. film SM()KEY JE RAZBOJNIK ob Hk. IH. i;i 20. uri, premiera amer. ban\ ak-cij. filma STRVKER ob 22. uri, 3. februarja. ob 10. uri CENTRALNO PREDAVANJE ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL, amer. barv. film SMOKEV JI: RAZ.liO.'MK nb 15., 11. in 19. uri., premiera grškega barv. erot. filma MAČJf SINDROM ob 21. uri, 4., 5. in 6. februarja; amer. ban\ film STRVKER ob 16., 18. in 20. iin 7. februarja; grški ban\ erot. film MAČJI SINDROM ob 16., 18. in 20. uri KllANJ STORŽIC - 1. februarja; um/l. ban\ film I'INK ILOVI) - /U) ob 16. 18. in 2t). uri, 2: februarja; itul. barv. film YOR — l.OVEC IZ PRIHODNOSTI ob 10. in 18. uri, amer. barv. satirična komedija SMISEL ŽIVLJENJA MOAiTV PITHONA ob 20. uri, 3. februarja; barvni risani film ('!( EK MIČ'EK ob 10. uri, angl. barr. faul. film EIASH GORDON ob 14. in IH. 'uri, amer. barv. film JEZVS KR1STHS SVPER ZAEZ-DA ob 16. uri. premiera kanad. barv. krim. komedija NIZKl UDARCI ob 20. uri, 4. in 5. februarja; kanad. barv. krim. komedija NIZKI UDARCI ob 10., 18. in 20. uri, 6. februarja; ital. barv. film PRELI KNJANI DOLAR ob 16,. 18. in 20. uri. 7. februarja angl. barv. film I LASU (iORDON ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ — 2. februarja; risani.barv. film Cl ČEK MK'EK ob 16. uri. premiera amer. barv. jilma HOKUS POKUS ob 18. in 20. uri* premiera ncm. ban. filma DEKl.E Z REiJRATOM ob 22. uri, 3. februarja; amer. barv. pusi. film MOŽ. IZ SAN EERNANDA ob 15. uri, amer. ban: film HOKUS POKUS ob 17. in 19. uri. premiera amer. barv. akeij. filma STRVKER ob 21, uri, 4. februarja; ung. ban: film FLASH GORDON ob 11. in 19. uri, 5. in 6. februar ju; nem. ban: erot, film SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 17. in 19. uri, 7. februarja; amer. angl ban: komedija SMISEL ŽIVLJENJA MONTV PITHONA ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM - 2. februar ja; amer. barv. pust. film KASKADER ob /6". uri, amer. ban: glasb, film &F.ZUS KRISTUS SUPER ZVEZDA ob 18. in 20. uri, 3. februarja; ital. barv. film PRELUKNJANI DO-■ l^AR ob 15. uri, franc. ban: film PO PRVI LJUBEZNL ob 17. in 19. uri, premiera ital. ban: filma YOR - LOVEC IZ PRIHODNOSTI ob 21. uri, 4. februarja; amer. barv. film SMISEL ŽIVLJENJA MO\'TY PITHONA ob 18. in 20. uri, 5. in 6. februarja; amer. barv. film SMOKEY JE RAZBOJNIK ob 18. in 20. uri, 7. februarja; kanad. barv. krim. film NIZKl UDARCI ob 18. in 20. uri DUPIACA — 2. februarja; grški barv. erot. film MAČJI SINDROM ob 20. uri, 3. februarja; novozeland. ban: film NEUNIČ-LJIVI MINI MOURICE ob ' 15. uri, netiT ban: film DEKLE Z REGRAIOM o() 17. in 19. uri, 6. februarja; amer ban: komedija HOKUS M)Kl'S ob 20. uri, 7. februarja; nem. barv. erot. film SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 20. uri JESENKE RADIO - /. febmarja; nem. buri: erot. komedija SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 11. in 19. uri, premiera amer. ban: srhljivke MRAČNI ODMEV1 ob 21. uri, 2. in 3. februarja; amer ban: film DAN POTEM ob 17. in 19. uri, 4. februarja; amer. ban: akcij. film GENERACIJA 84 ob 17. in 19. uri, 5. februarja; amer. ban: srhljivka MRAČNI ODMEVI o(> 17. in 19. uri, 6. februarja; amer. barv. fiho FLASH GORDON ob 11. in 19. uri JESENICE PIAVŽ 1. februarja; amer. ■ ban: film DAN POTEM ob 16., 18. in 20: uri, 2. februarja; nem ban: film SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 18. in 20. un, 3. febru-. arja; honrjk. barv. film l.ETEČA BRIGADA ob 16. un, amer. ban: srhljivka MRAČNI OnMEVl ob 18. in 20.' uri, 4. februarja; angi. ban: glasb. film PINK FLOYD -ZID ob 18. un, amer. ban: film MRAČNI ODMEVI ob 20. un, 5. februarja; amer. ban: srhljivka MRAČNI ODMEVI ob 11. in 19. uri, 7. februarja; amer, ban: film TITA-NOV BOJ ob 18. in 20. un KRANJSKA GORA 1. februarja; angl. ban: film LEGENDA O ZELEN EM VITEZA ' o/) 11. uri, 2. februarja; kanad. ban: krim. film NIZKI UDARCI ob 20. un, 5. februarja; amer. ban: komedija HOKUS POKUS ob 20. uri DOVJE — 3. februarja; rnuil barv. a/od. film LEGENDA O ZELENEM VITEZA' ob 19. uri POIJANE — 1. februarja; amer. avant. film BEG IZ FLIDIABIA ob 19. uri. 3. februarja; franc komedija ZEIJNATA JUHA ob 17. uri, 5. februarja; nem. vojni film PODMORNICA ob 19. uri ŽELEZNIKI OBZORJE - 1. februarja; amer. avant. film CONAN ob 18. in 20. uri, 2. februarja; amer. erot. film PROFESORICA FRANCOSČINE ob 20. uri, 3. februarju; amer. avant. film BEG IZ EL DIABIA ob 18. in 20. uri, 6. februarja; franc komedija ZEIJNATA JUHA ob20. uri, ŠKOFJA LOKA ŠORA - 1. februarja; amer. erot. film PROFESORICA FRANCOSČINE ob 18. in 20. un, 2. in 3. februarja; amer. avant. film CONAN ob 18. in 20. uri, (3. feb. tuđi ob 16. uri), 5. in ti. februurja; amer. akcij. film TIHI BES o/> 18. m 20. uri. 7. februarja; nem. vojni film PODMORNICA ob 20. un RADOVIJICA - /. februarja; amer. ban: film ANN1E ob 18. uri, hongk. ban: film NEPREMAGIJIVI IZ PEKIA o/j 20. uri, 2. februarja; hongk. ban: film NF.PRE-MAGIJIV1 /Z PEKIA ob 18. uri. nem. ban: film D1VJE NOČI GOSPE O ob 20. un, 3. februarja; amer. ban: film ANNIE ob 16. un, amer. ban: film NA.IBOIJŠA MAIA JAVNA II ISA V TE KS AS U ob 18. uri, hongk. ban: film NEPREMAGIJIVI IZ I'E-KLA ob 20. uri, 4. in 6. februarja; nem. barv. film DIV JE NOČI GOSPE O ob 20. uri, 5. februarja; amer. ban: film NAJBOLJŠA MALA JAVNA IIIŠA V TEKSASU ob 20. un. 7. februarja; amer. ban: film ANNIE ob 20. un BLED — /. februarja; meh. ban: film NEVARNOST ŽENE V AKCIJI ob 20. uri, 2. februurja; jugosl. ban: :ab. film S. P. 17. K. ob 18. uri, amer. ban: film KLUIATA KACA ob 20. uri, 3. fehruarja, amer. ban: film TOM INJERRV DOBRA PRIJATELJA ob 16. uri, amer. ban: film KRHATA KACA ob IH. uri, meh. ban: film NEVAR-NOST ŽENE-V AKCIJI- ob 20. uri, 4. februarja; hongk. ban: film NEPREMAGIJIVI IZ PEKIA ob 2.0. 'uri. .5. februarja; umer. ban: film ANNIE ob 20. uri, 6. februarja; amer.' ban: film NAJliOUŠA MAIA JAVNA H1SA V TEKSASU ob 20. un 7. februarja; ital. barv. film GUNAN KRALI BAR-BAROV ob 18. uri. nem. ban: film DIVJE NOČI GOSPE O ob 20. uri BOH1NJ - 2. februarja; meh. ban: film NEVARNOST ŽENE V AKCIJI ob 20. uri, 3. februarja; jugosl. bon: film S. P. U. K. ob 18. in 20. uri, 7. februarja; hongk. ban: -film NEPREMAGIJIVI IZ PEKIA ob 20. un a LrAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 1.FEBRUARJA 198$ ZAVOD ZA LETOVANJE KRANJ Na podlagi sklepa zbora delavcev zavoda razpisujemo prosta dela in naloge: 1. GLAVNEGA KUHARJA v Gorenjskem letovišču Novigrad — Pineta 2. GLAVNEGA KUHARJA v letovišču Stenjak — Jerolim pri Puli Delovno razmerje bo pod točko 1. in 2. sklenjeno za nedoločen čas. Kandidat mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje: ' — da je kvalificiran kuhar im da ima 5 let delovnih izkušenj v stroki 3. 2 UPRAVNIKOV LETOVIŠCA 4. 2 POMOČNIC GLAVNEGA KUHARJA 5. BLAGAJNIKA - RECEPTORJA 6. VODJE GOSTIŠČA 7. DELAVCA ZA PRIPRAVO OBROKOV 8. SKLADIŠČNIKA - EKONOMA 9. 2 DELAVCEV V BIFEJU 10. 2 DELAVCEV - VZDRŽEVALCEV LETOVIŠC 11. 7 SERVIRJEV 12. 9 ČISTILK 13. 13 KUHINJSKIH POMOČNIC 14. 3 PERIC Delovno razmerje pod točko 3. do 14. bo sklenjeno za določen čas od 1. 6. do 25. 9. 1985 za dela in naloge v Gorenjskem letovišču Novigrad — Pineta in letovišču na otoku Stenjak — Jerolim pri Puli. Za dela in naloge pod številko 3. do vključno 11. se poleg splošnih pogojev zahteva srednja oziroma pokliča strokovna izobrazba od-govarjajoče smeri, za dela pod točko 12., 13. in 14. pa popolna ali nepopolna osemletka. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe del in nalog. Pismene prijave pošljite na Zavod za letovanje Kranj, Stritarjeva 8. Vse informacije dobite lahko na omenjenem naslovu ali po tel.: 22-052. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD za PTT promet Kranj Objavlja prosta dela in naloge 1. SORTIRANJE IN USMERJANJE POŠTNIH POŠILJK — 2 moška delavca nad 18 let starosti 2. USMERJANJE PISEMSKIH POŠILJK — 3 moški delavci nad 18 let starosti 3. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK (PISMONOŠE) — 3 delavci Pogoji: pod 1. pod 2. pod 3. končana osemletka ali osnovnošolsko izobraževanje ter vozniški izpit B kategorije, končana srednja šola, osemletka ali končano osnovnošolsko izobraževanje končano usmerjeno izobraževanje — ptt manipulant, končana osnovna šola ali osnovnošolsko izobraževanje ter vozniški izpit A kategorije Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, pod 1. traja posku-sno delo 3 mesece, pod 2. en mesec, pod 3. 3 mesece. Vse informacije in prijave sprejema tajništvo TOZD za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4, vsak delavnik od 6. do 14.30, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. Tovarna obutve PEKO n. sol. o. Tržič razpisuje na osnovi sklepa skupnega delavskega sveta dela in naloge Člana kpo za planiranje, ekonomiko, organizacijo in finance Pogoji za sprejem: — diplomirani ekonomist, dipl. inž. organizacije dela, diplomirani inž. tehnične mate atike in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu, — ekonomist, inž. organizacije dela in 7 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu, " — šola za poslovodne kadre. Posebne zahteve: — sposobnost vođenja in organiziranja, — samostojnost pri delu, — sposobnost sodelovanja. — sposobnost logičnega mišljenja, — izpolnjevanje kriterijev po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občin.i Tr/ič. Kandidati naj otldujo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu GIAS na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič. O iziđu borno kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavne-ga roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štiriletni mandat. TURISTlCNO DRUŠTVO LESCE -Alpska 58 • K sodelovanju vabimo dinamične, razgledane sodelavce in sodelavce (studente, študentke, gimnazijke, gimnazijce in ostale), ki jih vese'i delo v turizmu. Nudimo vam možnost opravljanja naslednjih nalog in opravil v campu Šo-bec v obdobju letne sezone 1985: 1. RECEPTORJEV 2. BOLNIČARJEV - RECEPTORJEV 3. NOĆNIH CUVAJEV - RECEPTORJEV Pogoji: — za vsa dela in opravila znanje dveh tujih jezikov (nemški, an-gleški, francoski, italijanski) 4. POMOĆNIKA VODJE PISARNE Pogoj: —pasivno znanje enega tujega jezika in vozniški izpit B kategorije 5. CISTILK IN ClSTILCEV campa in sanitarij Pogoj: — po možnosti znanje enega tujega jezika in za čistilke obvladanje dela s kemijskimi stroji. 6. POBIRALCEV VSTOPNINE, PARKIRNINE IN MALEGA GOLFA Pogoj: — znanje vsaj enega tujega jezika (nemškega) Prednost pri izbiri imajo kandidati iz bližnje okolice in kandidati, ki bi delo opravljali najmanj dva meseca. Prijave z dokazili o izpolnejvanju pogojev pošljite do 15. februarja na naslov: Turistično društvo Lesce, Alpska 58, organizacijsko kadrovska komisija. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. Informacije v zvezi sodelovanja lahko dobite po telefonu ali osebno (064-74-260) vsak ponedeljek, od 16. do 19. ure in vsak torek, sredo in petek od 8. do 14. ure. i= zavarovalna skupnost triglav ^^X Gorenjska območna skupnost Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENSKIH ZAVAROVANJ, SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJE IN INKASIRANJE PREMIJ v zastopu: - KRANJ ■CENTER, HRASTJE—PREBACEVO Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati poleg splošnih pogojev še nasiednje posebne pogoje: — da imajo popolno srednjo solo oziroma najmanj poklicno solo, — da imajo 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom do 60 dni. Kandidati naj svoje prošnje naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldham-ska 2, sektor za samoupravno orgniziranost in kadre. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek ži-vljenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve. Rok za oddajanje prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavlje-nega roka. HOTEL GRAJSKI DVOR RADOVLJICA, Kranjska ulica 2 Komisija za razpis delovnih mest razpisuje na podlagi 127. in 128. člena statuta in 27., 28. in 248. člena Pravilnika o delovnih razmerjih ter po sklepu delavskega sveta z dne 21.12. 1984 dela in naloge: DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE (ni reelekcija) Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Za dela in naloge direktorja delovne organizacije mora kandidat poleg splošnih pogojev in pogojev, predpisanih v 511.členu ZZD izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali družboslovne smeri ali najmanj 3 do 5 1 et prakse, — znanje dveh tujih jezikov. Kandidati za razpisana dela in naloge naj v roku 15 dni po objavi razpisa vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepis z opisom dosedanjega službovanja na naslov: Delovna organizacija Hotel Grajski dvor, Kranjska ulica 2, Radovlji-ca, Razpisna komisija. Rok za odločanje o izbiri kandidata je 30 dni od dneva zaključka javnega razpisa. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o iziđu izbire v roku 8 dni po objavi sprejema sklepa o izbiri delavca. VIZ TOZD OSNOVNA ŠOLA KARAVANSKIH KURIRJEV NOB Komisija za delovna razmerja in samoupravno delitev OD razpisuje prosta dela in naloge SOCIALNEGA DELAVCA s polnim delovnim časom za določen čas od 18. 2.1985 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta. Pogoj: — višja šola za socialne delavce Rok prijave 8 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi na naslov TOZD Osnovna šola Karavanskih kurirjev NOB — Komisija za delovna razmerja in samoupravno delitev OD, Jesenice, Cesta Talcev 2. Kandidate borno pisno obvestili v roku 8 dni. DEŽURNI VETERINAR JI od 1.2. do 8.2.1985 za občini Kranj in Tržič od 7. do 23. ure na tel.: 25-779 ali 22-781 pri Živinorejsko-veteri- narskem zavodu v Kranju, Od 23. do 7. ure pa na tel.: 21-798 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice URH JANEZ, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779 AVTO MOTO DRUŠTVO PODNART Objavlja razpis za oddajo POSLOVNIH PROSTOROV VDOMU AMD V PODNARTU Prostori se oddajajo v najem za opravljanje avtomeha-nične obrtne dejavnosti. Velikost prostora znaša 95,80 kv. m. Prostori so opremljeni z potrebno instalacijo, telefonom in parkirnim prostorom. Stanovanja ni na razpolago. Pismene ponudbe sprejema AMD Podnart, v roku 15 dni po objavi. Informacije po tel.: 70-135 — tov. Vida Zdenko. TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO KRANJ, Moša Pijade 2 Objavlja prosto delo in naloge STROJEPISKE za nedoločen čas od 1.4.1985 dalje. Pogoji za sprejem so splošni in najmanj dveletna administrativna šola ter 1 leto delovnih izkušenj. Prijave pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Temeljno javno tožilstvo Kranj, Moša Pijade 2. INTEGRAL TOZD Gostinstvo GOZD MARTULJEK Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE STREZNIH OBRATOV Pogoji: — hotelska ali gostinska šola (KV natakar), — tri ali pet let delovnih izkušenj, — znanje dveh tujih jezikov, — opravljen izpit iz higien-skega minimuma 2. VODJE RAČUNOVODSTVA Pogoji: — srednja ali višja šola ekonomske smeri, — tri do dve leti delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo. Delo se v obeh primerih združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. ROLETAKSTVO NOGRA- ŠEK vam nudi i/ d lavo in montažo vst h • i >let in žaluzij. Na \. itno ža* luzije 25 pii:>. •.im in 50 mm v vseh \y.\\ :i :. in ra- zličnih barvah. Roletarstvo No^» Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720 £§TEK, 1. FEBRUARJA 1985 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 13. STRAN ALPETOUR Skrajšajte si dolge zimske večere ob glasbi in pri-jetnem ambientu. Vabimo vas v RESTAURACIJO HOTELA CREINA vsak petek in soboto. Igra ansambel MODRINA. DISKOTEKA hotela pa obratuje vsak dan, ražen ponedeljka in torka. r= NOVO V DELIKATESI V KRANJU Okraski iz marcipana 2a vaše doma pripravljeno pecivo. NA PUSTOVANJE Z VLAKOM TTG tuđi letos organizira ogled tradicionalnega PTUJSKEGA KURENTOVANJA In Pa VESELO PUSTOVANJE V MEDULINU. Na kurentovanje bo odpeljal posebni vlak iz Ljubljane v nedeljo, 17. februarja zju-traj, povratek pa bo zvečer — ne prepozno. V ceno 1.280 din (za otroke 1 120 din) je vračunano: prevoz s posebnim vlakom iz Ljubljane do Ptuja in nazaj, prevoz z avtobusom do Ptujskih toplic in nazaj, kosilo, vstopnina na karnevalski prostor in vodstvo. Zakaj ne bi letos pustovali ob morju? TTg vas vabi na VESELI PUSTNI VLAK, ki bo °dpelja! iz Ljubljane v soboto, 16. februarja zjutraj. Da bo vožnja do Pule hitro milila, bo poskrbljeno za zabavni program, k dobremu razpoloženju pa bo pomagal se harrnonikar. V Puli vas bodo čakali avtobusi, s katerimi se boste odpeljali v Me-dulin do hotela Belvedere, v katerem vam bo po kosilu na voljo pokrit bazen z Gorsko vodo, lahko pa boste pomerili moči v kegljanju ali namiznem tenisu. Po večerji bo veselo pustno rajanje. Povratek domov bo v nedeljo po kosilu s prihodom v Ljubljano zvečer. • V ceno 3.950 din na osebo je vračunano: prevoz z zelenim vlakom do Pule in nazaj, polni penzion in dodatno kosilo v hotelu Belvedere, avtobusni prevozi in ogle- -di po programu, zabavni program in vodstvo. Podrobnejše informacije so vam na voljo v turistični poslovalnici TTG-v Ljubljani in v Bohinjski Bistrici. KEMA — EXOTERM Kemična tovarna Kranj Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge ClSTILKE Za opravljanje objavljenih del in nalog se zahteva: ~~- dokončana osnovna šola, ~~ poskusno delo en mesec, ~~ delo v popoldanski izmeni, ~- zaželeno je, da ima kandidatka opravljen izpit za pridobitev os-novnega znanja o higieni živil in osebni higieni. Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. INTEGRAL DO SAP Ljubljana TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: l> VEC VOZNIKOV ^°goji: poklicni voznik motornih vozil D kategorije, eno leto delovnih izkušenj 2. VEC AVTOMEHANIKOV Pogoji: KV avtomehanik, eno leto delovnih izkušenj 3- 2 AVTOL1ČARJA Pogoji: KV ali PK avtoličar, eno leto delovnih izkušenj 4- VEC SPREVODNIKOV Pogoji: dokončana osemletka, znanje slovenskega jezika 5- VEC POMOZNIH DELAVCEV Pogoji: dokončana osemletka ^aPoslitev pod točko 4 je primerna za kandidate s stalnim bivali-šČem na Jese'nicah, v Ratečah ali Kranjski gori. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoioćen čas s Polnim delovnim časom. "^ijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dose-^anjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: INTE-r^AL, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Je$enice, Titova 67. ^ndidate borno o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za ^biranje prijav. ■ k w M I k Lm^r*SotS^^^^^H TUftISTIČNA ~^| ^. AGENCIJA ^^^m IZLETI s posebnim! vlaki KURENTOVANJE V PTUJU -17. februar PUSTNI VLAK PELJE V PULJ — 16. in 17. februar BENETKE - 9. marec CARIGRAD — 6. do 10. marec. i vlakom in letalom V pripravi so izleti za DAN ŽENA. Za skupine organiziramo naročene izlete po Jugoslaviji. PLANICA 85 Ogled SMUČARSKIH POLETOV V PLANICI 15., 16. in 17. marca Prevozi s posebnimi vlaki. 15. marca ugodna cena za šolske skupine. KOBLA Z BELIM VLAKOM na smučanje na Koblo — vsako soboto iz Ljubljane. Kopra in Nove Gorice. Med zimskimi šolskimi počitnicami vsak dan. Za ŠOLSKE SKUPINE organiziramo prevoze na smučanje na Koblo s posebnimi vlaki. ZIMA 85 V februarju in marcu, še nekaj prostih mest. zato ne odlašajte z rezervacijo. SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA Izbirate lahko med široko ponudbo bivanja v vseh slovenskih naravnih zdraviliščih. MEDNARODNE IN DOMAĆE ŽELEZNIŠKE VOZOVNICE, REZERVACIJE SPALNIKOV, VOZOVNICE ZA ZELENI VLAK Prijave in informacije: v turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-851). Maribor (28-722). Celje (23-448). Koper (21-358) in (23-494). Postojna (21-224). Portorož (75-670). Rogaška Slatina (811-488), Murska Sobota (21-189). Nova Gorica (26-012). Pulj (23-629). Bohinjska Bistrica (76-145). BLEJSKO DRSALIŠĆE je odprto vsak dan od 10. do 12., od 14. do 16. in od 17. do 19. ure. UGODEN NAKUP MOŠKIH ELASTIČNIH SMUČARSKIH HLAČPO 7.300 din Ne zamudite enkratne priložnosti zato pohitite z nakupom prodajalna ŠPORT Kranj PONOVNO SO V PRODAJI ŠTEDILNIKI CORONA, IZDELANI IZ NERJAVEČE PLOČEVINE Iskra Posebno ugoden nakup v tova miški proda jalni v Škofji I oki, RetečeJ, tei. (064) 61-861 IVI Mercator MERCATOR - ŠORA Kmetijsko gozdarska zadruga p. o. ŽIRI* Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE PRODAJE GRADBENEGA IN KMETUSKEGA REPROMATERIALA 2. ELEKTRIKARJA - VZDRŽEVALCA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje: pod 1. — da ima poslovodsko ali komercialno solo in 3 leta delov-, nih izkušenj, — da ima solo za prodajalca in 5 let delovnih izkušenj, pod 2. — kvalificiran elektrikar. Z izbranim kandidatom borno sklenili delovno razmerje za nedolo-čen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, navedenih v oglasu naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po Objavi na naslov Mercator — Šora, Kmetijsko gozdarska zadruga, p. o., Žiri, Trg os-voboditve 1. OSREDNJA KNJIŽNICA OBCINE KRANJ Odbor za delovna razmerja ob-' javlja prosta dela in naloge 2 SNAŽILK s polnim delovnim časom Delo se združuje za nedoločen čas. Poizkusna doba je 3 mese- ce. Nastop dela takoj. Pismene prijave sprejema Osrednja knjižnica občine Kranj, Tavčarjeva 41, Kranj, 8 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o rezultatu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ sprejema prijave za vpis v tečaj voznika inštruktorja B kategorije. Interesenti dobijo informacije na Avto Moto Društvu v Kranju, Koroška 53 d. KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o. Podnart Objavlja prosta dela in naloge IZDELOVALCA ANORGANSKIH KISLIN IN SOLI (3 delavci) za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimese-ćnim pskusnim delom, osebni dohodek od 30.000 do 36.000 din. Pogoj: KV delavec (razni poklici) Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev splošni službi v 8 dneh po objavi. 8. Svetovmf pn/mmtm ¥ smučanUh pototto 15.-17. mane 1985 Jugosiavi/* na 185 m skakatnfci ZA ŠOLSKE IN SINDIKALNE SKUPINE TER P0SAMEZNIKE SMO PRIPRAVILI ENODNEVNE PROGRAME Z AVTOBUSOM ALI VLAKOM Vse informacije dobite v poslovalnici KOMPAS KRANJ tel. 28-472, 28-473 CLA8 14. STRAN. MALI OGLASI tel: 27-960_______ PRODAM ČEVLJE - »GOJZARJE«, nove, št. 42 in dobro ohranjeno moško OBLEKO, št. 54, poceni prodam. Ogled 1 od 15. do 17. ure. Naslov v oglasnem od- deiku. 748 Prodam PEČ za centralno ogrevanje, znarake KTK, 30.000 kcal, z bojlerjem in priključnim materialom. Porenta, Reteče 61, Škofja Loka 749 Prodam suho ŽAMANJE, povezano v butare. Lahovče 73, Cerklje 750 Prodam visoko brejo, mlado KRAVO simefitalko. Gasilska c. 19, Šenčur 751 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ W PEČ kiippersbusch. Jezerska c. 7$, kranj 752 Prodam črnobel TELEVIZOR. Informacije po tel. 28-985 753 Prodam brejo TELICO in 350 kg tež-kega BIKA. Pivka 3, Naklo 754 DNEVNO SOBO, SPALNICO in av-to-radiokasetofon, stereo, zaradi seli-tve, ugodno prodam. Telefon 21-894 755 Prodam dva nova FOTELJA. Telefon 28-674 756 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje. Šorlijeva 21, tel. 25-412 757 Prodam AKVARIJ, kompletno opremljen, z ribicami. Telefon 62-424 758 Prodam nova OKNA 140 x 100, centralno PEČ kiippersbuch, 80-litrski BOJLER. Grosova 25, Kranj-Kokrica 759 Prodam 250 kosov silikatne OPEKE za dimnik, ceria 25 din. Telefon 27-161 dopoldan 760 Prodam 3 merilne naprave MIELLE za merjenje količine mleka, turbinski VENTILATOR epple za dosuševanje sena, več črnobelih BIKCEV, starih po tri mesece in dva rabljena KAMINA. Jezerska c. 92/A, Kranj, Gorenje 761 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Mavčiče 40 762 Prodam polovico KRAVE. Naslov v oglasnem oddelku. 763 Prodam 400 kg težkega BIKCA in 100 kg težkega TELIČKA. Visoko 20. Šenčur 764 Prodam 7 mesecev stare ZAJCE, za pleme. Telefon 26-675 7K5 Prodam polovico TELICE. Gorice 20, Golnik 766 Prodam nov električni- KAMIN; ter kupim staro omarico za šivalni stroj, s pogonom na nogo. Anton Rodeš, Savska Loka 5, Kranj 767 Prodam dve stari OBLEKI, za ma-škarado, žensko in moško, za 2.000 din Jezerska 42, Kranj 768 Prodam tekmovalno KOLO »COL-NAGO«. Kranj, Bertoncljeva 55, tel. 22-816 769 Ugodno prodam TELETA, težkega okoli 200 kg. Zakrajšek, Gobovce 9, Podnart 770 Prodam PRAŠIČA za zakol in 4 ted-ne starega BIKCA simentalca. Lahovče 19, Cerklje 771 Prodam MESO od polovice KRAVE in sedem tednov starega BIKCA, za nadaljnjo rejo. Voelje 98 772 Prodam PRAŠIČA za zakol in domaća JABOLKA. Sr. Bitnje 19, Žabnica 773 Prodam ZAJCE belgijske orjake, be-le in sive. Kovačičeva 5, Kranj 774 Prodam dvoredni SADILEC za koru-zo OLT. Cuderman, Babni vrt 6, Golnik 775 Prodam POHIŠTVO za v otroško sobo. Telefon 061/612-487 776 .Prodam BIKCA, staroga 7 dni, A-kontrola. Marija Mesec, Rovt 7, Selca, tel. 65-065 777 Prodam 10 dni starega TELETA in 7 tednov stare PUJSKE. Marija Lu-kanc, Selo 27, Bled 778 Prodam VRTALNI STROJ, od 1 —13 mm. Telefon 79-762 779 Prodam 6 tednov staregu BIKCA simentalca. Grabče 20, Zg. Gorje 780 Ugodno prodam dobro ohranjen TRAKTOR štorc 404. Janko Podobnik, Cerkjjanski vrh 16, 64225 Sovodenj 781 Prodam ZMAJA CX. Naslov v oglasnem oddelku 782 Prodam od 25 do 150 kg težke PRA-ŠIČE. Posavec 123, tel. 70-379 783 PHILIPS prenosno mini-komponen-to, 2 x 15 W, novo, prodam z deklaracijo. Telefon 064/25-497 784 Prodam PRAŠIČA za zakol. Benedi-kova 5, Stražišče - Kranj 7gc Prodam zložljivo otroško POSTELJICO, stajico in btroški voziček (marelo). Šalamon, Ul. Loj zeta Hrovata 5, stano"-vanje 13, Planina II, Kranj 786 ZVOČNIKE sony, trokomponentne, 50/80, 8 ohm, prodam za 2,3 SM. Sav-nik, Hrastje 123, Kranj 787 Prodam 14-colski GUMI VOZ. Polja-nec, Rečiška 37, Bled 789 Ugodno prodam trajnožarečo PEČ kuppersbusch, tri OMARE in MIZICO. Telefon 27-453 od 15. ure dalje in sobo-to dopoldan 790 Prodam brezhiben 180-litrski HLA-DILNIK gorenje. Šink, Gasilska 1/B, Kranj 791 MALI OGLASI, OSMRTNICE, OGLASI, OBJAVE IPE1 DISCO VSTRAŽIŠČU v soboto, 2. februarja 1985 ODPADE Prodam malo rabljeno MOTORNO ŽAGO husqvarna 65. Lenart 4, Cerklje 840 Prodam KRAVO simentalko. Glinje 12, Cerklje 841 Prodam GUMO za fergusona 10 x 28 in KOTNI BRUSILEC 1800 W. Poženik 8, Cerklje 842 Prodam mlado KRAVO, ki bc februarja drugič teletila. Lenart 3, Cerklje 843 Prodam KRAVO po telety ali po izbi-ri. Lahovče 33, Cerklje •/"'/■, 844 Prodam TELIČKO*rižljko, staro dva tedna. Vasca 8, Cerklje , 845 Prodam GLASBENI CENTE'R in ZASTAVO 750, letnik 1979, ali' žamenjam za gradbeni kredit. Telefon 061/841-384 846 Prodam večjo količino KRMILNE PESE in mlado KRAVO po prvem teletu. Lahovče 57, Cerklje 847 Prodam 7 tednov stare PRAŠ.IČKE, PUHALNIK z elektromotori em in ELEKTROMOTOR 9 KM. Zg. Brnik 17, Cerklje 647 Prodam globok OTROŠKI VOZl-ČEK, za polovično cenć. Sv. Andrej 3/A, Skofja Loka 848 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. Žakelj, Poljanska c. 20/A, Škof-ja Loka 849 Prodam polovico mlade KRAVE. Draga 14, Škofja Loka 850 -Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje. Martina Oblak, Frankovo naselje 64, Škofja Loka, tel. 064/60-365 851 Prodam TELEVIZOR gorenje color, star 6 let, cena 35.000 din. Gregor Žitnik, Sorška 7, Škofja Loka, tel. 064/62-386 852 Prodam barvni TELEVIZOR EI Niš. Telefon 064/62-709 853 SPECTRUM 48 K prodam. Kranj, Planina II., Tuga Vidmarja 8, stanovanje^ ' 854 Prodam več vrst ZIMSKIH JABOLK po 40 din kg in DOMAČE ŽGANJE. Roblek, Bašelj 20, Preddvor, tel. 45-336 855 Prodam ZIMSKA JABOLKA PO 40 din. Telefon 45-056 zvečer 856 Prodam PRAŠIČA in BIKCA, starega 5 tednov. Polje 14, Vodice 857 PEČ ferotherm za centralno kurjavo, še zapakirano, prodam, 30.000 kcal, z bojlerjem. Telefon 064/27-836 ali Za-savska 27/A, Kranj ' 858 Prodam trodelno OMARO, KAVČ in dva FOTEIJA ter ITISON 4x3,70 in klavirsko HARMONIKO, 120-basno, poceni. Cirilova 10, Kranj, Orehek 859 Prodam PONČO za 6.000 din in rjavo zametno JAKNO za 16 let, za 3.000 din. Pretnar, Golnik 74 860 Prodam nove AŽ PANJE na 9 satov. Telefon 45-462 861 Prodam KRAVO po izbiri. Otoče 21, Podnart 862 Prodam bttNO in OTAVO. Jože Mesec, Gorice 15, Golnik 863 Prodam 5 mesecev star italijanski globok VOZIČEK znamke PEG, cena 15.000 din. Janez Žunkovič, Titova 94, Jesenice 864 Prodam KASETARJA srrarp RT 100. Telefon 25-676 865 Prodam ali žamenjam brejo SVINJO za PRAŠIČA za zakol. Križaj, Zg. Seni-ca 36, Medvode 866 Prodam suhe BUTARE. Cerklje 118 867 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE ter 10 tednov stare, rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 868 Prodam PRAŠIČA za zakol. Škofje-loška 33, Kranj 869 Prodam teden dni starega TELIČKA — BIKCA, eno leto stajo TELICO, traktorski TROSILEC umetnega gnoja in PŠENICO. Lahovče 32, Cerklje 870 Prodam JABOLKA, domače ŽGANJE in tlakovec za krušne peči. Kern, Čadovlje 4, Golnik 871 Ugodno prodam GLASBENI CEN-TER GC 203 A HI-FI. Bodlaj, Breg ob Bistrici 4, Tržič 872 Prodam globok in športni OTROŠKI VOZIČEK, CENTRIFUGO in vhodna VRATA. Telefon 24-425 873 Prodam visoko prejo TELICO, mlado jalovo KRAVO in navadni ZIDAK. Sr. Bitnje 22, Žabnica 874 Ugodno prodam še zapakirano barv-no TELEVIZIJO gorenje, ekran 67, brez teleteksta. Knžnarjeva pot 5; Stražišče pri Kranju 875 Prodam smučarsko VLEČNICO to-mos. Telefon 064/42-296 876 Prodam lepa ZIMSKA JABOLKA po 30 do 50 din. Babič, Žeje 1, Duplje 877 Ugodno rpodam nov japonski stereo, prenosni RADIOKASETOFON, OJA-CEVALEC sony, 2 x 40 W, ZVOČNIKE ISKRA 2 x 50 W in WALKAM z radiom crovvn. Telefon 28-436 878 Prodam drobni KROMPIR. Telefon 50-183 879 Prodam kompletno POHIŠTVO za spalnico in KAVČ in dva FOTELJA. Ogled od 15. ure dalie ražen sobote. Telefon 50-475 popoldan 880 Prodam mali komplet BOBNOV trumsa. Telefon 27-843 881 Ugodno prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 49-054 882 Prodam nov električni ŠTEDILNIK. Telefon 50-457 v službi, Tržič 883 Prodam KRAVO frizijko, tik pred te-litvijo. Sp. Gorje 38, Zg. Gorje 884 Zelo poceni prodam malo nošeno žensko GARDEROBO, večinoma uvo-ženo. š,t. 38-42. Kranj, Moša Pijade 17, stanovanje 9 885 Prodam dva BIKCA za rejo. Voglje 43, Šenčur 886 JUGOTHERM RADITORJE, 900 x 800. 2.000 kcal, komplet VENTILOV ter zgornjo okrasno letev, prodam za 14.000 din. Telefon 47-180 887 Obveščamo vse prijatelje rekreacijskega drsanja, da v šoboto, 2. februarja 1985 odpade DRSANJE od 10. ure do 12. ure zaradi hokejske tekme. Prodam brejo TELICO, ki bo v krat-kem teletila. Stanonik, Vincarje 26, Škofja Loka 888 Prodam KRAVO, ki bo m,arca teletila. Šenturška gora 9, Cerklje « 889 Ugodno prodam električno KITARO, OJACEVALEC 100 V/ z boksom. Telefon 42-025 890 Prodam rebraste RADIATORJE jn električni ŠTEDILNIK. Telefon 77-623 dopoldan 891 Prodam vrhnji element za vhodna vrata z nadsvetlobo, 150 kosov modularnih ZIDAKOV, 50 m2 mercur MREŽE, 100 m KABLA PPR, 3 x 2,5 in rabljeno PEČ za centralno kurjavo stad-ler, 25.000 kcal. Vzamemtudi kredit. Telefon 50-303 892 Prodam KAMERO in PROJEKTOR ter termoakumulacijsko PEČ. Telefon 77-985 893 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. Telefon 25-545 894 MOTOKULTIVATOR gorenje muta, 8 KM, malo rabljen, prodam z rotacij-sko frezo. Franc Župan, Kamniška 16, Radomlje, tel. 061/721-552 895 Prodam rabljen PRALNI STROJ candy. Ogled po 16. uri. Jože Klein-dienst, Brezje 27 pri Radovljici 896 Prodam 9 mesecev staro TELICO simentalko. Florjan Letnar, Klanec 4, Komenda 897 Nov kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektrika) in nov KLARINET amati, prodam. Telefon 62-708 ali 40-523 898 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 60-806 899 Prodam novo PEČ za centralno, 35 kW. Telefon 21-428 900 Prodam suhe hrastove PLOHE in suhe BUTARE. Sajovic, Suha 29, Kranj 901 Prodam BIKCA in TELIČKA simentalca, primerna za rejo. Žeje 16, Duplje 902 Prodam OMARO za v dnevno sobo »Katarina« (3 x 90 cm), cena 29.000 din. Franc Leskovšek, Gradnikova 69, Radovi jica 903 Prodam TRAKTOR linder, 35 KM in tri GUME 100 x 20. Strahinj 7, Naklo 904 Prodam črno-bel TELEVIZOR. Telefon 28-953 905 Prodam nove SMUČI GS, 190 cm, in bakreno PLOČEVINO 0,6. Telefon 22-298 906 Prodam mlado KRAVO v devetem mesecu brejosti. Jože Groš, Brdo 1 nad Ljubnim 907 Prodam 150-litrski HLADILNIK in mini ŠTEDILNIK. Telefon 22-208 908 AVTORADIO stereokasetnik, nov, in otroško POSTELJICO z jogijem, ugodno prodam. Telefon 24-761 — int. 07 909 Elegantno, dolgo POROČNO OBLEKO s pelerino, št. 36-38, prodam. Telefon 25-946 910 Prodam SMUČI, dolge 180 crn, z VEZMI tvrolia 190, in »PANCARJE« št. 10,5. Telefon 40-136 911 Prodam tri leta staro KRAVO, čistokrvno frizijko, v 5. mesecu druge brejosti, zelo dobro mlekarico. Janez Jako-pič, Lipce 52, Blejska Dobrava 912 PEC tam stadler, 50.000 kcal. novo, prodam 20% ceneje; in POM1VALNI STROJ »Rade Končar«, malo rabljen. Janez Knific, Valburga 13, Smlednik 913 Prodam PRAŠIČA za zakol. Mavčiče 109 956 Prodam po 30 kg težke PRAŠIČKE. Žontar, Sv. Duh 41, Škofja Loka 957 Prodam malo rabljen POMIVALNI STROJ Iskra. Blažič, Šuška c. 40, Škofja Loka. tel. 064/60-787 958 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK (4 elektrika) in ŠTEDILNIK kekec (2 plin), cena 1,7 SM. Šonja Črnivec, Begu nje 54 959 RAĆUNALNIK sinclair ZX spec-trum 48 K, prodam. Telefon 23-820 960 Prodam športno KOLO maraton na 10 prestav. Horvat, Cerklje 215 na Go-renjskem 961 Prodam kovinska VRATA, komplet s podbojem, dimenzije 96x219. Grenc 24, Škofja Loka ' 962 Prodam novo trajnožarečo PEČ za centralno ogrevanje tam stadler, 24 kW in 20 kv. m smrekovih OBLOG, širine 5 cm. Zg. Gorje 6/A 963 KUPIM____________ Enolazni MOTOR od 0,6 do 1 kW, od 400 do 900 obratov, kupim. Štefan Ča-dež, Virlog 13, Škofja Loka 729 Kupim športni VOZIČEK za dvojčka (zaporedna sedeža). Bešlagič, Predos-lje 185, Kranj 792 Kupim KOSILNICO BCS ali njej podobno, SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, TRAKTOR pasqvali, ferguson, styer ali drugi, manjši tip. Pismene po-nudbe s ceno. Miha Župan. Planika 64000 Kranj 793 Kupim starejši ŠIVALNI STROJ sin-ger ali kaj podobnega. Telefon 65-078 914 Kupim pametnega, deluvnega VOLA, težkega 450 do 500 kg. Anton Roblek, Bašelj 15, Preddvor 915 Kupim HOKEJSKE DRSALKE št. 32 ali 33 ali žamenjam z ženskimi št. 35. Telefon 45-488 popoldan 916 Kupim KRAVO bohinjko, za pleme. Telefon 60-734 zjutraj 917 Kupim kombinirano PEČ za v kopal-nico, KUHINJSKE ELEMENTE in dobro ohranjeno SPALNICO. Anton Ga-beršek, Britof 310, Kranj 918 Kupim 2,5 kW-termoakumulacijsko PEČ, lahko v okvari. Ponudbe po tel. 74-961 919 VOZILA Zaradi odhoda v JNA ugodno prodam CITROEN GS PALAS, letnik 1977, obnovljen, registriran do januar-ja 1986 in dve zimski gumi za Z-750, malo rabljeni. Kranj, Draga Brezar-ja 20, tel. 21-439 746 Prodam VW 1200, letnik 1964, vožen, neregistriran, celega ali po delih. Telefon 27-123 740 Prodam ZASTAVO 101 konfort, letnik 1981, prevoženih 42.000 km. Zdrav-ko Rodič, Jake Platiše 1, Kranj 794 Prodam "ZASTAVO 750, letnik 1975. Brane Čater, Valjavčeva 3, Kranj 795 VW 1300, letnik 1972, prodam. Telefon 22-233 796 Poceni. prodam FORD TAUNUS XL, letnik 1971, registriran do aprila, ali žamenjam. Zakrajšek, Gobovce 9, Podnart 797 CITROEN GS super 1,3, letnik 1980, prodam. Čirče 20, Kranj 798 GOLF JL, letnik 1980, prodam. Pristava 58, tel. 57-073 popoldan 799 Najboljšemu ponudniku prodam ZASTAVO 101 SC, letnik 1979. Artač, tel. 21-492 800 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do avgusta 1985. Telefon 83-355 801 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Telefon 22-114 po 15. uri 802 Prodam JUGO 55, letnik januar 1985. Telefon 74-090 dopoldan (tajništvo) 803 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980. Kalan, Jama 28, Mavčiče, tel. 40-087 804 • MOTOR BMW R-65, nov, prodam. Anton Rakovec, 61337 Notranje gorice 83 805 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Telefon 77-966 806 Prodam FIAT 126-P, letnik 1979. Marijana Slapar, Pot na Zali rovt 11, Tržič 807 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano do novembra 1985. Janez Volčjak, Grenc 17, Škofja Loka 808 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, starejši letnik, ćelo ali po delih. Janez Jovančič, Podreča 39, Mavčiče 809 Prodam GOLF diesel, letnik 1983, prevoženih 16.00C km. Bukovica 24, Vodice nad Ljubljano 810 Prodam VW 1200 J, letnik 1974, registriran do oktobra 1985, za 17 SM. Tar-fila, Železniki, Na Plavžu 18; do 14. ure po tel. 66-441 - int. 422 811 Prodam MOTOR Z-1300 in ostale de-le. Ogled popoldan. Erna Arnautič, Prešernova 12, Kranj 812 Prodam registrirano DIANO, letnik 1979. Telefon 78-018 813 Prodam FIAT 126-P, letnik 1982 in prednje vetrobransko STEKLO za Z-101. Telefon 064/78-336 814 Zaradi odhoda v JNA ugodno prodam ZASTAVO 101, v zelo dobrem stanju. Bojan Zagore, Ribno 3, Bled 815 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano ćelo leto. Kranj, Stara cesta 14 816 Prodam PEUGEOT 303. Telefon 23-338 964 Prodam moped AVTOMATIC A 3 MS letnik 1984. Gorice 22, Golnik Prodam DIANO, letnik 1976. Bajželj, Pot na Jošta 37 920 Poceni prodam R-4, letnik 1977, dobro ohranjeno. Ogled od nedelje dulje. Boris Gašper, Sv. Duh 55 (pri gradu), Škofja Loka 921 Prodam GUMO 850 x 20 za deutz to-vornjak TAM komplet z obročem, in KORUZO ter riekaj PŠENICE" Sp. Brnik 33, Cerklje • 922 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Velesovo 68, Cerklje ali tel. 42-534 923 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1977. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Paurević, Ravne 12, Tržič 924 Prodam dve GUMI michelin XZX 155 SR 13 in dve ZIMSKI GUMI sava 155 SR 13 - D741. Podbrezje 12/A, Duplje 925 Prodam JUGO 45, letnik 1982, prevoženih 11.000 km, brezhiben, garažiran. Telefon 23-289 po 15. uri 926 Prodam JUGO 45, 15.000 km. Vidic, Preddvor 32 927 CITROEN BX 16 TRS, karamboli-ran, star 7 mesecev, ugodno prodam. Jezerska c. 93/B, Kranj 928 PETEK, 1. FEBRUARJA 1985;"— , telef Kl\ naj R-4 TL, letnik 1978, prevoženih 58.000 km, garažiran, registriran do ja-nuarja 1986, prodam. Telefon 47-660 p0; ' -15. uri 929f<^ ZASTAVO 101 special, letnik 8/80,^ *" ohranjeno in novega GOLFA, 4 vrata,*, 2lr prodam. Telefon 62-708 ali 40-523 930' ^ Prodam ZASTAVO 750 S, letnik "p 1978, registrirano do konca leta. Telev lf; fon 50-457 - v službi, Tržič 93lo^i * Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, g'as vozno, neregistrirano. Nače AžmaiW^ KropaS 932^ Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. *°n2 Ogled popoldan. Jože Zaletelj, Cegelni■ J\ ca 49, Naklo, tel. 47-321 933«j£l Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. P^" Zavri, Šutna 57, Žabnica 934' Ta Prodam OPEL KADETT L, letnik JKA: 1968 in 4 ZIMSKE GUME s platišči z8u°4/2 Z-750 (12-colske). Telefon 77-623 dopol' za] dan 935 Po do Prodam osebni avto KATRCA, letnik 1983, in ZLATO za zobe. Koleša, Lojze-. Ta ta Hrovata 5, Kranj 93» "*a i Prodam ZASTAVO 101 GT 55, letnik ^^e v 1984. Telefon 26-961 931 Prodam CITROEN GS 1,3, letnik *>P 1979, s plinsko napravo. Ogled v soboto uom. in nedeljo. Ogorevc, Cerklje 150 (blok) R/Ja 93» fUJS Prodam VW 1303 S, letnik 1972, do- K°vit bro ohranjen. Zasip, Sebenje 54, MilafJ . J^a Kovač 939 gdel R-18, ugodno prodam. Telefon 26-996 /om 94O tas. ] Prodam karambolirano ZASTAVO n^i 750 S, ćelo ali po dleih, letnik 1974- *»l Marko Čebavs, Brezje 42, pri Radovlji' *zai ci 941 iNasJ Prodam dobro ohranjen VW varian4' j ub letnik 1972, na novo registriran. Jerala- \ *U: Ješetova 12, Kranj 954 ** Odstopim vrstni red za JUGO 45. Ja' Q^a .vite se od 14. ure dalje pri Kovačič, Ja' F neza Puharja 10, IV. nadstropje, KraOJ 955 Za ZASTAVO 750, vozno, ugodno pro- skeg dam. Telefon 064/25-190 , 96/l r Prodam Z 101 GTL staro 1 letoU/j Ogled v soboto 2. 2. 85. — popoldan^" . Molj Zdenko, Gradnikova 129, Rado Vq hovi ] "očile vi jica STANOVANJA f°vi0 ----------------- -------'• op Ženska odda STANOVANJE blizuPER: Kranja, pogoj pomoč pri delu. PonudbatVvalj •-pod: Starejši samski ženski ali m0^f1{r>T mu Sl'jTTi Žamenjam GARSONJERO za eno-p-— sobno ali dvosobno STANOVANJA, Dl! Lahko tuđi brez centralne kurjav^Dojv] Ljubinka Kljajčin, Tončka Dežmana °< Sk Kranj, stanovanje 76 Y»NA ] STANOVANJE v Bistrici pri TržicJTOR; kupim. Plačilo do oktobra. Vselitev laH'l9. d( ko kasneje. Šifra: Gotovina in posojil°.Kvari 71'TETl SOBO, kuhinjo, kopalnico, oddafba oc samostojni ženski ali paru, stara his8lf'acij( relacija Kranj-Smlednik. Samo pisrfl^ ne ponudbe pod: Večje predplačilo 7*" Mlad par išče STANOVANJE v Škoj; £OTi ?ha °b 17 ji Loki. Ponudbe pod: Nujno 94* Dekletu oddam opremljeno GARS0"' NJERO. Pot na Jošta 24, Kranj 943 j>- SOBO s souporabo kopalnice išče za,'i»^^ poslen fant v Kranju. Ponudbe pod &' f ro: Reden plačnik 94*;. V ] Prodam večje, centralno ogrevan" 2ens: dvosobno STANOVANJE s telefonomv Jolp Škofji Loki. Telefon 061/612-900 od l^tel ure dalje 9*:*-A Žamenjam enosobno STANOVANJ*'; (50 kv. m) na Planini II. za dvosobn0'|j fW brez centralne. Telefon 26-851 94/<2 Štiričlanska družina najame STA' . NOVANJE v Kranju ali bližnji okoftf1 Pr( za dobo dveh let, možnost predplači'3. efti Telefon 21-016 9iTlk-! Kupim dvosobno STANOVANJA |em, Ponudbe po tel. 28-014 od 15. ure dalje i^eg] 94» Išč POSESTI_________^ p£ V Senčurju pn kranju prodam st3 J t», rejšo HIŠO, z većjim vrtom. TelefoJ ^N 1LU1 22-669 zvečer GARAŽO na Planini za Trgovsk^f^j centrom žamenjam za GARAŽO v širs £ ^ okolici Vodovodnega stolpa. Telef<$ *£ 22-419 - 75 d fC HIŠO z vrtom ali manjšo KMETI^ ^ ] v okolici Škofje Loke ali Kranja kup>«jM °s' ah žamenjam za lastniško ch/oinP0 .e Je sobno stanovanje s centralnim ogreVa '^5 njem v centru Škofje Loke. Ponud^ «elt pod šifro: Gorenjec >\ • a ii V Bistrici pri Naklem prodam staraj 'U ] šo HIŠO, možno tuđi za manjšo c-b^j ^reČc Naslov v oglasnem oddelku. &L jVe V Kranju oziroma okolici iščem ^ ..^g KAL (40-50 mJ) za obrt. Telefg ,|'o r 28-427 W Prodam stanovanjsko HIŠO, za & novanje ali vikend, blizu Kranja. " stop z avtom ni možen. Šifra: 140 SM^ % ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre MARIJE ŠTERN se iskreno zalvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji po-ti ter nam pismeno in ustmeno izrazili sožalje, darovali cvetje in de-narno pomoč. Posebna hvala dr. Jerajevi in dr. Repičevi za vso skrb in prizadevnost med njeno težko boleznijo in duhovniku za opra- vljen obred. ŽALUJOCl: mož Jože, hči Cvetka z družino in drugo sorodstvo Kranj, 24. januarja 1985 \ ttTEK, 1. FEBRUARJA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN GLAS .Prodam HIŠO, v IV. gradbeni fazi. ,blelefon 064/62-581 824 a KMETIJO v Poljanski dolini oddam >otrr!rm- Informacije popoldan. Naslov jgfoglasnemoddelku. 825 °'hl£U?lm ZAZIDLJIVO PARCELO v a'BI im SkofJe Loke- Plaćam v devizah. ?° M ■ V °glaSnem oddelku. 826 *8a"?enJam starejšo HIŠO na podeželju cta . s°bno, centralno ogrevano stano-}1oPiie V KranJu ali Radovljici. Naslov v 6,"8'asnem oddelku. 827 5-Prpž?IDLJIVO PARCELO na relaciji ^on2fe~Golnik kuPi zdomka. Tele- »&POSLITVE 949 na 736 ^sJfN zaposlim KV ali PK PLE- *$$!i% 0D po c'3govoru- Tel1°2? J'^Poslim KLJUČAVNIČARJA. OD 1 Ugovoru. Jalen, Huje 23, tel. 23-870 Ti, 629 ^ ima -^ zaposlim žensko ali dekle, ki k ciie V£SelJe do dela v kiosku! Informa-'* v kiosku pri mostu na Primskovem ■v ^ 735 JdolPrxJmem kakršnokoli DELO » JJ- Naslov v oglasnem oddelku. «'HlTc5Om sprejmem razna GALANTE-"k^/KA DELA. drobna plastična ali °' 7nska dela. Telefon 65-078 828 S i2(SPOslim DELAVKO za navijanje in fl tro'n tV° tulJavnin elementov za elek-ifi čas n Možen dvoizmenski delovni n niki Uanica Žitnik, Na Krešu 46, Želez- i SliT* 829 •'. reza ■ ^0*" m°ški ali ženska za li' Nacinje navojev, v dopoldanskem času. ♦ Okv oglasnem oddelku. 830 letn k zaP°sli KV ZIDARJA z dve-i žek lzkušnjami. Šifra: Dober zaslu- 9' o£aPoslim stavbnega KLEPARJA. 9' Po dogovoru. Radovljica, tel. 75-814 5 7 832 ' skfapOslim SIVILJO za šivanje serij-J e§a izdelka. Telefon 26-408 950 2HVESTILA Hov°??V?DNO INSTALACIJO na foč'l \ ^i -^e na Pomlad sprejemam na- b\ ■ 1 ali manJsa popravila vam izgo- • JJ obrtnik. Telefon 28-427 833 ubppoavljam ZIDARSKA in FASA- -teoSL^Ponudbe pod šiS ^RIREDITVE ^^«^Oob19- uri v 175 t%A Pma MOE)RINA in hotel CREI-alttaE^oS PLES v restavraciji v K'19 H o?' SREE)AH in ČETRTKIH od ' barL * Tržič, in se jima zahvalju- ?Me',..er sta odstopila od tožbe. Jože ,j: jfi10-Slap 17, Tržič 837 istarp6-m zensko za POMOČ pri oskrbi - Port«JS®. zenske, bolnice, v Kokri. In-|( \ iaciJe po tel. 064/44-136 po 18. uri 5 nošni eP 1R-AM angleščino za osnov-[ O1°- Šifra: Poučevanje 839 I ^ilRpel'iem Psov oddam 3 mlade U že 60 «; male sorte- Stefan Stare, Lu-i3 Poliv1?^ 952 0 ^) v v ' P°dpisani Janko Palov, se-i1 pr°sim ranJu- Ul. Rudija Papeža 32, 1- se °ćividce prometne nesreće, ki '' 5a5e228odila 15. 10. 1970 v Kranju. ob e ^eksi traj> "asproti kina Center na 4 S* in c ' ^er Se združita Koroška ce- ' 'U n V' ^ V^- Udeleženca nesreće sta '' SreČo +e° na Prehodu in motorist. Ne- 1 V ^ videli z vsake strani prehoda k ^gi rnski' Pren°du so se bližali še i -''° na111!1^0' Prosim za pismeno sporo- %D|; Ova- Vsem strankam bom stro-r POravnal. 953 3P^~~-----\ Marija primc ^sta na Klanec 3 Kranj J* blizini gostilne Blažun) i a/^ nudi kvalitetno '] h'tro izdelavo Sehvrstočal. ' 6P''inoročam! ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega oče-ta, brata, tasta in strica JANEZA KEPICA Jakovčovega ata iz Luž se zahvaljujemo vsem, ki r.o darovali cvetje in nam v težkih trenut-kih stali ob strani. Posebna zahvala sosedom, botrom, Matijevi mami in vsem, ki so nam bili v pomoć. Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, znancem, sodelavcem Iskre — TOZD Števci, KŽK — TOZD Predelava Kranj, Živila PE Sadje — zelenjava, PC Zlato polje za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala župnikoma za opravljen obred, pevcem, gasilcem in govorniku Loj- zetu Smoleju. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOCl VSI NJEGOVI Luže, Visoko, 23. januarja 1985 OBLETNICA LOJZE MURN Ati, nikoli ne boš pozabljen! V žalosti leto mineva od smrti, kar je utihnilo zlato srce. Mili obraz tvoj zadnjič smo zrli, za vedno so omagale pridne roke. Ljubljeni ati, v miru počivaj, plačilo največje uživaj, slava spominu, tebi vsa čast. Spomin nate, ati, bo ostal vedno živ in tuđi čas, ki beži, ne bo izbrisal solza in bolečine. ŽALUJOČI: žena Minka in vsi tvoji Kranj, 5. februarja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica EDVARDA JERAJA p. d. Gregorjevega ata, iz Sp. Bitenj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sovaščanom za izrečno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Bajžlju in dr. Mežku ter osebju Bolnišnice Petra Držaja; ter sosedoma Bajželj in Repnik za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tuđi gospodu župniku za lep pogrebni obred in pe,vskemu zboru iz Žabnice za lepo petje žalostink, ter govorniku Stanetu Ziherlu za poslovilne besede. ŽALUJOCl VSI NJEGOVI Sp. Bitnje, 22. januarja 1985 ZAHVALA Ob boleči, nenadni izgubi naše drage ■sestre in tete IVANE KERN iz Potoč se iskreno zahvaljujemo za mnoga izrečena sožalja sorodnikom, prijateljem, DU Preddvor za pomoč, še prav posebno pa dobrim sosedom iz Nove vaši in Potoč, ki so nam v nepri-čakovanih, težkih trenutkih veliko pomagali. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.-Posebno zahvalo izrekamo tuđi g. župniku in pevskemu zboru za lepo opravljen pogreb. ŽALUJOČI: sestra Cilka in nečak Franci z družino Preddvor, 20. januarja 1985 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta FRANCA MIKLAVČIČA gradbenega delovodja v pokoju se. iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem ostalim za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji potj. Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz Škofje Loke, članom Gasilskega društva Stara Loka, članom Zveze borcev Stara Loka Pod-lubnik in pevcem. Hvala tuđi g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOCl VSI NJEGOVI Škofja Loka, 27. januarja 1985 V SPOMIN 4. februarja mineva leto dni odkar je za vedno odšel od nas skrbni mož, očka, brat in stric ALOJZ FOJKAR iz Podlubnika 153 Težkd je spoznanje, da ga ni več med nami. Vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate rože in prižigate svece, iskrena hvala. ŽENA MARIJA, HČERKI SABINA IN JOIANDA Škofja Loka, 1. februarja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE ENIKO z Mrzlega vrha pri Žireh se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred in lepe poslovilne besede, delovni organizaciji Almira iz Ra'dovljice, delovni organizaciji Alpina iz Žirov in njene-mu pevskemu zboru za zapete žalostinke ter sosedu Maticu za lep poslovilni govor. Hvala tuđi osebju Internega oddelka bolnišnice Jesenice in uslužbencem doma A. Drolca v Pred-dvoru za pomoč v njeni težki bolezni. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOCl VSI NJENI . Žiri, 21. januarja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše sestre, tete in svakinje MARIJE NOVINEC p. d. Rotarjeve Micke iz Britofa se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč. Iskrena hvala pevcem za žalostinke, govorniku za poslovilne besede in praporščakom; g. župniku za opravljen obred ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOCl VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti drage sestre in tete ANTONIJE IZDA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem ostalim za izraze soža^a, podarjeno cvetje, svece in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo dr. Bojanu Gregorčiču za njegovo dolgoletno zdravljenje. Hvala Janezu Pelipenku ter Branku in Ivanki Popovič za pomoč me^d boieznijo. Še posebna hvala Albinu Jerašu, Janku Debeljaku in g. župniku za lep cerkve- ni obred. ŽALUJOCl VSI NJENI Javorje, Cešnjica, Čakovec, Delnice, Poljane, Puštal, Zg. Luša, Duplica, Velika Kikinda, 24. januarja 1985 ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice, prababice in tete JERCEALJAŽ roj. ŠTIRN se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem za nesebično pomoč. Iskrena hvala sode lavcem iz Colorja, Donita in Planike; gospodu župniku za lep pogrebni obred, ter govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOCl VSI NJENI Zapoge, 28. januarja 1985 Ste w* am delo ni le ''olžnost Radovijiška enota in štab teritorialne obrambe nadaljujeta uspe-šno delo iz preteklosti — Ob usposabljanju obveznrkov tuđi obrambno urjenje drugega prebivalstva — Zgledno sodelovanje v domaći občini, stalni stiki s sosedi Radovljica — V svojem šestnajst-letnem razvoju je teritorialna obramba Slovenije dosegla pomemb-ne rezultate pri utrjevanju bojne pri-pravljenosti. Na tem področju so do-slej veliko storili tuđi v radovljiški občini. V preteklosti so njihove teri-torialce dosežki večkrat uvrstili med najuspešnej.še v pokrajini in ćelo med najboljše v domovini. Lani je enota Stane Žagar, ki so jo razglasili za prvo v republiki, prejela tuđi priznanje zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, občinskemu štabu pa so za uspehe dodelili pokal TO Gorenjske. Zato smo zaprosili po-veljnika štaba Petra Župana, da nam predstavi lanskoletna prizade-vanja in nacrte za bodoče delo. Kateri rezultati so vas privedli do takšnega uspeha in kako ste jih dosegli? »Že v preteklih letih smo opravili večdnevno vzgojo pripadnikov teritorialne obrambe, med katero smo namenjali poseben poudarek strelja-nju, inženirstvu, atomsko-biološko-kemični obrambi, saniteti in sezna-njanju starešin s terenom. Lani smo preverjali borbeno pripravljenost ve-čine enot. Pri tem smo dosegli najvi-šjo oceno na Gorenjskem, k uspehu pa je pripomoglo tuđi dobro delo na drugih področjih. Tega ne bi dosegli brez pogostega urjenja starešin, ki svoje delo ne jemljejo le kot dolžnost, ampak ga resnično opravljajo s srcem. Dosež-ke dograjujemo ob ugotavljanju po-manjkljivosti, ki jih skušamo sproti odpravljati.« Omenili ste dejavnost na drugih področjih. Jo lahko nekoliko opišete? »Ob usposabljanju naših obvezni-kov skrbimo tuđi za obrambno urjenje drugega prebivalstva. Po zakonu smo doižni usposabljati pripadnike narodne zaščite za ravnanje z orož-jem; že predlani smo za to nalogo pripravili približno šest odstotkov celotnega prebivalstva, lani pa še pol toliko. Pri enakih opravilih sodeluje-mo z republiškim centrom za obrambno usposabljanje iz Poljč za njegove slušatelje. Vodimo tuđi obrambno usposabljanje mladih pro-stovoljcev. v TO, srednješolske mladine in članov obrambnih krožkov v Proslava v Alplesu Škofjeloško društvo računovod-skih in finančnih delavcev bo svoj praznik proslavilo s slavnostno sejo združeno z občnim zborom, ki bosta v petek, 1. februarja, ob 12. uri v Alplesu v Železnikih. Ob tej prilož-nosti bodo podelili zlati znački dve-ma članicama društva in nagrade di-jakom Srednje ekonomske sole iz Kranja. Po proslavi bo tovariško sre-čanje. L. B. osnovnih šolah. Med drugim se ude-ležujemo raznih š^ortnih tekmo-vanj, kjer smo dosegli že veliko uspehov; v patruljnem teku v Dra-žgošah je naša ekipa že več let ne-premagljiva, prva mesta smo večkrat osvojili na kurirskem smuku na Jesenicah, v vrhu so naši strelci na tekmovanjih ljubljanskega armad-nega območja, prav tako pa tuđi tek-movalci na teku Ob žici okupirane Ljubljane.« • Koliko se pri vašem delu povezujete z drugimi organizacijami? »Pri uresničevanju strokovnih nalog imamo tesne stike s štabom TO Gorenjske in Slovenije, centri in enotami JLA, republiškim centrom za obrambno usposabljanje in zlasti občinsko organizacijo rezervnih vo-jaških starešin, sodelujemo pa tuđi z mnogimi delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. Zelo dobro smo povezani s sekretariatom za ljudsko obrambo, občinskimi uprav-nimi telesi in družbenopolitičnimi organizacijami, ki nam pomagajo pri reševanju kadrovskih in materi-alnih vprašanj. Ob takšnem sodelo-vanju tuđi nimamo težav pri financiranju naših načrtov. Zaradi narašča-jočih cen seveda še nimamo vse potrebne oborožitve in se moramo kar najbolj varčno obnašati.« Kaj pa bo v ospredju vaše prihod-nje dejavnosti? »Pred nami so nekatere organizacijske spremembe v enotah. Ker razvijamo enoto Stane Žagar skupaj z jeseniško občino, borno mo-rali skupno vložiti še več naporov kot doslej v razvoj te enote. Poseben poudarek borno namenili strokovnemu usposabljanju starešin. Skupaj z mladinsko organizacijo si borno prizadevali za pridobivanje prostovoljcev v teritori-alno obrambo. Ena naših pomemb-nih nalog pa bo usposabljanje načel-mkov in pripadnikov narodne zaščite za izvajanje streljanja.« Besedilo in slika. • Stojan Saje Zimski dan na Bledu Bled — Gostom Bleda, ki so ja-nuarja do kraja napolnili to turi-stično središče, domaće turistično društvo za jutri pripravlja prijet-no presenečenje. Že ob desetih dopoldne se bodo začele priredi-tve, ki so jih naslovili Zimski dan Bled 85. Ob jezeru, kjer bo potekala glavnina jutrišnjih prireditev, se bodo najprej zbrali učenci 38 likovnih krožkov iz gorenjskih osnovnih šol, ki bodo Bled okrasili z domiselnimi skulpturami iz sne-ga. Izdelke bo ocenila strokovna žirija in zmagovalca tuđi nagradila. Ce bo tuđi narava naklonjena otroški ustvarjalnosti, bodo sne-žne skulpture še nekaj dni poži-vljale podobo Bleda. Mladinci Hoktjskega kluba Bled bodo odigrali prijateljsko tekmo z moštvom, ki ga bodo se-stuvljali gostje. Če bo jezerski led vzdržal, bo tekma na jezeru, sicer pa v dvorani. Tuđi poligon za ke-gljanje na ledu bodo morali narediti sredi Bleda, če vreme ne bo dopuščalo kegljanja na jezeru. Hitrostnemu drsanju na jezerski ledeni površini pa se bodo najbrž kar odrekli. Udeleženci bodo tek-movali tuđi v vožnji z avtomobil-skimi zračnicami pri hotelu Park. Pozno popoldne bodo razglasili rezultate in podelili pokale. Dogo-dek bodo popestrili z večerno ba-klada ob jezeru in promenadnim koncertom godbenikov iz Gorij. Tam bo postavljena tuđi skakal-nica, na kateri se bodo izkazali pionirji Smučarskega kluba Bled. Skoki ne bodo tekmovalnega značaja kot poprejšnje prireditve. Organizatorji si na prvi blejski snežni veselici želijo veliko udele-žencev in jim obljubljajo tuđi veliko zabave. D. Ž. V spornin padlim na Fužinah V nedeljo, 3. februar.ju,ob 10. uri bo pri spomeniku padlim partizanom na Fužinah žalna komemoraciju. Pripravlja jo pokrovitelj spomenika Rudnik uranu Zirovski vrh s krajevno'organizacijo Zveze združenj borcev Trebija Predsednik krajevno organizacije Z'B NOV Jukob-Ušenu nik bo povedal nekaj besed v spomin padlih, zapel bo pevski zbor Urunarji, učenci osnovne sole Gorenja vas pa bodo pripravili kratek rocital. L. B. Vabilo na obeni zbor HRASTJE — Športno društvo Jakob Štucin iz Hrastja pri Kra-nju, ki letos beleži petletnico de-lovanja, bo imelo v soboto, 2. februarja, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Voklo v Hrastju (nasproti cerkve) občni zbor. Društvo ima danes okrog 200 članov in štiri sekcije: kole-sarsko,. tekaško, nogometno in kegljasko. Še posebno aktivni so kolesarji in tekači. Na občnem zboru, kamor vabijo tuđi podpor-ne člane — še posebno predstavnike Tekstilne tovarne Zvezda in KŽK Agromehanika, bodo oceni-li delo sekcij in društva v minule m letu. Pogovorili se bodo tuđi o aktivnostih za letos. A.Ž. mKOLOJ LOTERUA Srećka št. din Srećka št. din 30 140 91 100 80 140 5091 900 5230 740 7731 600 14150 4.000 94300 8.000 047180 30.140 360500 30.000 62 80 4293 800 82 80 92 80 13182 4.080 40062 6.080 120852 30.000 271312 30.000 330022 30.000 84 100 5 60 604 200 8005 1.060 5834 600 01075 "4.060 41724 6.000 01815 10.060 80394 6.000 24605 4.060 007184 2 ,000.100 71285 10.060 349135 1. ,000.060 6 60 27 120 9576 1.060 57 100 03716 4.060 537 200 23336 6.060 617 200 178896 200.060 151557 30.100 242407 100.000 460907 30.000 48 120 39 160 88 120 59 80 168 400 205449 30.000 7608 2.000 490969 30.000 8538 600 02948 8.120 081618 30.000 TRŽNI PREGLED KRANJ - Solata 200 din, špinača 120 din, cvetača 110 din, korenček 70 din, česen 300 din, čebula 70 din, fižol 200 din, pesa 50 din, slive 200 din, ja-bolka od 70 do 80 din, hruške 100 din, grozdje 90 din, med 400 din, pomaran-če 220 din, limone 310 din, ajdova mo-ka 160 din, koruzna moka 70 din, kaša 130 din, surovo maslo 120 din, smetana 250 din, skuta 180 din, sladko zelje 40 din, kislo zelje 100 din, kisla repa 100 din, orehi 1.100 din, jajčka od 22 do 24 din, krompir 35 din. JBSENICE - Solata od 200 do 350 din, špinača 150 din, cvetača 200 din, korenček 100 din, česen 295 din, čebula 76 din, fižol 227 din, pesa 50 din, slive 227 din, jabolka od 72 do 100 din, hruške 120 din, grozdje 100 din, pomaran-če 263 din, limone 314 din, ajdova moka 203 din, koruzna moka 81 din, kaša 146 din, surovo maslo 674 din, smetana 275 din, skuta 203 din, sladko zelje 50 din, kislo zelje 55 din, kisla repa 50 din, orehi 1.167 din, jajčka od 18 do 20 din, krompir 50 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 2. februarja, bodo dežurne naslednje dežurne prodajalne: KRANJ IN OKOLICA TOZD Maloprodaja — pri Petrčku, Pri Nebotičniku, SP Oskrba, Kranj, Planina I, Župančičeva 24, Planina-center, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor od 7. do 18. ure, PC Šenčur od 7. do 17. ure, TOZD Delikatesa"— Hrib Preddvor in Kočna Jezersko od 7. do 19. ure, Kle-menček Duplje od 7. do 16. ure. V nedeljo, 3. februarja pa so dežurne naslednje prodajalne: Gorenjka Cer-klje, Delikatesa Kranj in Naklo v Na-kiem od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA Market Novi svet JKSKNICK Živilu — sumopost. trg. Center 2, Jeseni ce in Delikatesu — posl. '5, Tomšiče-va 70, Jesenke TKŽIČ Vse prehrambene prodajalne so odprte do 16. ure, ražen Mercator Bistricu in Živila Lipa do 17. ure, Živilu Jelka pa do 18. ure. GLASOVA ANKETA Škodljivo varčevanje : Kranj — Cene mineralnih gnojil \ so podivjale, tako da so izdatki za ;-. tovrstni kmetijski reprodukcijski i material presegli razumen delež v pridelovalnih stroških. Gnojila po- • stajajo čedalje večji luksus in upra- • vičena je zaskrbljenost, da bi se za-| voljo tega njihova poraba močno zmanjšala. Prvi podatki kažejo, da se bo varčevanje, ki se je začelo pred nekaj leti, nadaljevalo tuđi letos. Slovenski kmetijci so namreč naročili kar 17 tisoč ton gnojil manj, kot bi bilo sicer potrebno za izpolnitev letošnjega »zelenega nacrta«, Čeprav je poraba gnojil na Gorenjskem večja od slovenskega povprečja, s tem še ne smemo biti zadovoljni: tuđi na Gorenjskem so namreč kmetije, kjer doslej še ni padlo zrnje mineralnega gnojila. ki in njive le še nišo. zadostno za-gnojeni. Dokler bodo gnojila tak-šen luksuz, kot so zdaj, ne bomo povečevali količin. Ni v skladu z računico! V nekaterih občinah, kot je, denimo, škofjeloška, prispeva nekaj denarja za nakup gnojil tuđi občinski intervencijski sklad. Ne vem, zakaj ni tako tuđi v kranjski občini. To ni pošteno, da delamo med kmeti razlike.« Stane Lužan iz Žabnice: »Pred več kot četrt stoletja smo začeli po malem trošiti umetno gnojilo po travnikih in njivah, potlej smo te odmerke čedalje bolj povečevali. Zadnja leta ostajamo pri enaki količini: za 8 hektarov kmetijske zemlje porabimo približno 15 ton mineralnega gnojila (kar ob pov-prečni ceni 30 dinarjev za kilogram znese 45 starih milijonov — op. p.). Nesorazmerje med cenami gnojil in pridelkpv, predvsem mesa in mleka, nas sili, da tuđi pri gnojilih postajarno varčnejši, četudi je tak-šno varčevanje prej škodljivo kot koristno. Če se bomo odpovedali gnojilom, se bomo morali odpove-dati tuđi obilnim pridelkom ter vsem smelo zastavljenim kmetij-skim nacrtom.« Slavko Konc iz Čirč: »Na naši kmetiji potrošimo zadnja leta ena-ke količine gnojila, čeprav bi morali povećati odmerke, ker vsi travni- Zdravko Hafner iz Žabnice: »V Žabnici in tuđi drugod, kjer je pe-ščena zemlja, deževje hitro izpere gnojila, zato je njihov učinek manj' ši. To je tuđi eden izmed razlogov da kmetje s teh področij gnojimo nekoliko več kot drugod. Naj bodo draga ali ne: brez njih ne bo moč obdržati sedanjih hektarskih pri-delkov krompirja ntii prekrmiti zdajšnjega staleža živine. Nekaj gnojila bi se dalo privarčevati, če bi analizirali zemljo in ugotovili, ka-terih sestavin ji primanjkuje in če-sa ima že preveč. Zdaj na to nismo tako pozorni, pa morebiti po nepo-trebnem razmetavamo gnojilo ali trošimo neustrezno mešanico.« C. Zaplotnik L v r D, os 2.< vi te ie ] u* ler 1.1 na in cei .st« za ko 50 let bo v nedeljo bi sicer raje šel naprej v sole; a mi n'! Andrejeva Milka iz Žej pri Komendi in Anžkov Jože iz Trboj & dočakala zlato poroko Trboje — Vzela sta se 3. februarja 1935. leta. Milka Uranič, doma iz Žej pri Komendi (po doma,če se je reklo pri Andreju), je bila takrat v 25. letu. Jože Rozman, Anžkov iz Trboj, pa je bil v 33. letu. Sedem otrok se i ima je rodilo. Vsi so se že poročili in imajo družine. Sin Andrej danes gospodari na domač.iji, kjer živita. Imata pet-najst vnukov in enega pravnuka. »Doma je bilo dvanajst otrok in bila sem najstarejša med dekleti. Takrat se dekleta nišo tako mlada možila. Vendar sem bila pri 25 letih bilo dano. Doma so mu nič kolijj^ krat vtepali v glavo da knjige ne d jejo kruha. i »Vesolje me je zanimalo. Vel'*^1 sem bral. In še danes, čeprav im*" očala, rad berem. Ali poznate $* dar? V njem je veliko zanimiveg£| Pa mi zdaj ona včasih še vedno & ' ta, zakaj toliko berem. Saj ve«^' ženske: dolg jezik in kratka pamet* Milka se strinja, da so leta »Jurj! j ga skupnega življenja hitro tek' že na meji, ko so rekli, da sem tista, »Čeprav ni bilo nič .Hetnega'. Vel« ki naj vrata odpre, da se bodo potem , sem morala delati. Primožila sem za mano še druge lahko poročile. na kmetijo. Pa vojna je bila nu" Tako je naneslo, da mi je nekdo re- Takrat smo delali in tuđi pomag» kel, da ima ženina zame. In res je Danes vcasih kdo reče, kako se*. pripeljal Jožeta iz Trboj. Nekajkrat draži. Pa ni še nič hudega. Neka^ je še prišel. Potem pa je oče rekel: ki delajo v tovarnah, že težje shftl^ Vzemi ga. Tako je bilo,« se spominja Milku, ki danes še vedno pogospodi-pji doma v Trboj ah. Jože sicer ni bil tako /.govoren. Se je pu strinjal, du je petdeset let skup-nega življenju hitro minilo. Bil je edini sin pri Anžkovih v Trbojah in je zato moral prevzeti kmetijo. Sam jo. Kdor je skusil vojno, ta ve, k»J' zares hudo.« .. ■ ' * ^l^ V nedeljo se bodo v domačij1 Q. vljencev zbrali svojci. Proslavili V do njun jubilej. Čestitkam za d°lt\ zdruvje se ob tej priliki pridru^J mo tuđi v uredništvu. A.fc»laf ,