Poštnina plačana v gotovini SKOVIR LETO I. LJUBLJANA, DNE 17. NOVEMBRA 1928. ŠTEV. 22. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 15 Din .itd. — Posamezna številka 3 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana - Rožna dolina, Cesta II18. — Ček. račun št. 10.995. NEZAUPLJIVI LJUBIMEC. «Vidiš, Janko, kako jasno je zapisano v mojih očeh, da te ljubim ?» «Zapisano je že, zapisano, uti to pisanje ima preveč slovniških napak... 337 Ahaci se iz vinam putrošta Martina v nedelja Sluvenc smo slavil m britofe gosje smo z vinam zalil. De štiklci gosji so not kar plaval, vesel alkahula smo se nadeval. Tku narodna soja dovžnost smoinardil, za narod smo pjan mal pu cest se valil . Sluvenska prastara je narodna šega, de zret ga nehaš, ku do grla ti sega. Sej zadnč v kofet celo kinstlaria dva, ki ljudskega nosta u duši duha, ku sraki ubstreleni divji sta vpila, k za enkrat duha kar v želo c sta nosila. Je lepo, če je kinstlar tko povhn duha, de tobogan lohka pulcaj z nim igra. Je lepo, če pr nais se vse z vinam začejna, špiracja vlika tko nkol te ne jejna. V pundelek strašansk revulcjon /e groziv, Korošc je plakate rapalske pleniv. Sej grozn nevarn plakati so bli, Taljanu preveč b razburili kri. Če tovče Taljan nas ku osle pusod, to lohka nardi, ku mugočn je gspud. lato je tud našga pulcaja dovžnost, če koštat včas pendreka da nam sladkost. Zakva le se človk b dondones jeziv, irderbvav b si zdravje in se žalostiv! Baraba Ahaci se nkol ne jezi, raj pjan ti vse štiri ud sebe moli. Zakva b se jeziv, če nam davkov preveč nametov ublastn udbor je prek pleč! Do smrt prov zagvišn ne bomo umrl, pu smrt pa tku vragi nas boja tam cvrl. Nista razumela. Dva italijanska prekupčevalca Žovani in Frančesko iz Trsta sta bila po oprav¬ kih v Ljubljani ter sta bila končno od trgovca, ki je imel z njima posle, povab¬ ljena k domači večerni prireditvi. Ker nista bila baš preveč v žlakti s snago, jima je sluga na diskreten način pove¬ dal, naj za to priliko vsaj menjata srajci. Temu sta se oba nesrečna Italijana vpričo sluge silno začudila in je dejal Žovani: c Ali ti ga je čudna maledeta Lubiana! Kaj ga bo imel sinjor profit od tega, če ga bom oblekel jaz Frančeskova srajca, a Frančesko moja srajca...» Ideal žene. «Zaželel sem si ženo, ki bi imela na¬ slednje tri vrline: v kuhinji kuharica, v salonu dama, v spalnici kokota.» «No, pa ste si našli tako ženo?» «Da, toda vse tri čednosti so se ne¬ koliko pomešale. V kuhinji je dama, v salonu kokota, ,v spalnici pa kuharica.> Med prijateljicami. Gospa Brencljeva: «Poznate novi institut za negovanje lepote?» Gospa Sršenova: «Da, tudi jaz sem za¬ hajala tja pol leta.» Gospa Brencljeva: «No, že vidim, da se ne izplača...® 338 Dr. Korošec udarja jezen z nogo: «Res je, ta zakon je krivičen in nazadnjaški h TISKOVNA SVOBODA V JUGOSLAVIJI. Nebeški ventilator. Gospa Suzana, kakor pravijo, ni bila naj- vzglednejša boljša polovica svojega moža. Zato ni bilo čudno, da je bil njen mož Pan¬ kracij neprestano hudo in prehudo ljubo¬ sumen. Pa je usoda hotela in se je zgodilo, bojda prav na neki pregrešni poti, da se je lepa Suzana nevarno prehladila. Tako hudo ljubosumen je bil Pankracij, da je celo, ko je Suzana umirala, zahteval od nje, naj mu vsaj sedaj pove, ali mu je bila res vedno zvesta. «Naj se v grobu obrnem, če sem te kedaj varala*, je dejala Suzana in umrla. Pretekla so leta in tudi Pankracija je doletela usoda, da je moral zapustiti dolino solz. Ko je Pankracij prišel pred nebeška vrata, je bilo njegovo prvo vprašanje, ki ga je stavil svetemu Petru, kako je z njegovo ženo Suzano. «Suzana, Suzana?* je premišljal Peter. «Se že spominjam. Tako hitro se je obračala v grobu, da jo sedaj uporabljamo za nebeški ventilator...» Natura. Gospod in gospodična počivata po izletu sama vrhu gore. Silna vročina. Gospod sleče suknjič in telovnik. Gospodična vrže raz sebe, kolikor največ sme, da se preveč ne pregreši proti morali. Oba sedita, molčita in gledata v dolino, včasih pa tudi drug na drugega. Počasi preseka molk gospodična: «Na kaj mislite, gospod?» «Na isto kakor Vi», odvrne gospod. «0, vi nesramnik...» se razjezi deklica. Griža. cCuješ, Melhijor,* je dejal gospod Ga¬ šper svojemu najboljšemu prijatelju, «naš Miha ima grižo. Naša kuharica je tudi imela grižo in mladenič je priznal, da jo je poljubil.» «Torej je siromak bolezen nalezel», je menil prijatelj Melhijor. «To je strašno,» je nadaljeval Gašper, «tudi jaz sem jo poljubil.* «Torej boš tudi ti zbolel.* «Strašno! Baš davi sem poljubil svojo ženo. Sedaj bo tudi ona zbolela za grižo.* Tedaj pa je skočil prijatelj Melhijor ves preplašen pokoncu: «Ta je lepa! Tedaj sem se tudi jaz nalezel griže.* Najnevarnejša bolezen. Jurist (vpraša medicinca): «Ali veš, katera bolezen je najnevarnejša?* Ta mu našteva vse mogoče smrtonosne bolezni, toda nobena se ne zdi juristu do¬ volj nevarna. Končno reče jurist: «Ljube- zen!» «Kako?» «Ker ležeta kar dva v posteljo!® Starinoslovec. Antikvar: «Tu imam originalen Ho¬ merjev rokopis.* Profesor starinoslovec (ga pozorno ogleduje): «Glej, glej! Toda čudno se mi zdi, da ni poznal pravopisa. Piše namreč besedo artilerija z dvema 1.. .* ZGODBE KUHARICE MICE MATIČKOVI DOLGOVI. Denarcev je vsoto za delo prejel in koj plačevati dolgove začel. Ne spomni Matiček na dolg se le eden. Zaman svoj spomin nateguje zdaj beden. Na svet je ves jezen, preklinja hudo, po glavi se tolče z junaško pestjo. «A kaj je s .Skovirjem °> iz kuhinje Mica zapela je nežno na mah krasotica. Za glavo prijemlje se, puli lase, zaman siromaček možgane si tre. A ker poštenjak on in mož je časti, odkriti pozabljen svoj dolg si želi. PORAVNAJTE 340 Široko so usta se fantu odprla in jeza v njegovi je duši umrla. "Seveda, saj plačan še ni naš ,Skovir 1 . Grem plačat takoj ga, da v srcu bo mir!*, NAROČNINO! S Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora dr. Natlačen: «0d vraga je tale Janez, da še ni poginil pod to težo. Ker pa še miga, mu bom naložil še tole kišto.» Jasno ko beli dan. Teodor se je oženil pred leti z vdovo- Val- purgo, ki je imela dvajsetletno hčerko Doro¬ tejo. Teodorjev oče se je zaljubil v deklico Dorotejo in se poročil z njo. Tako je postal Teodorjev oče Hilarij Teodorjev zet in Teo¬ dorjeva pastorka njegova mati kot žena nje¬ govega očeta. Kmalu nato je rodila Teodorjeva žena sin¬ ka; ta je bil torej svak Teodorjevega očeta In obenem njegov stric — kot brat Teodor¬ jeve mačehe. Nato je rodila Teodorjeva ma¬ čeha, ki je bila obenem Teodorjeva pastor¬ ka, dečka, ki je bil Teodorjev brat, obenem pa tudi njegov vnuk. Teodor sam je bil mož svoje žene in njen vnuk — kot sin njenega zeta. Teodorjeva žena je bila njegova ma- čehna babica — kot mati Teodorjeve mačehe. In ker je mož mačehne babice očimski dedek, je bil Teodor svoj lasten očimski dedek. Starost se mora spoštovati. Gostilničar: « Priporočam vam to gosjo pe¬ čenko gospod. Pred njo se morate odkriti!» Gost (ko je pokusil): Prav imate, starost moramo spoštovati.* Drugače ne gre. Rafael in Gabriel sta prispela pozno ponoči v Ljubljano in sta dobila v hotelu eno samo sobo z eno samo zelo ozko po¬ steljo. Ker sta bila utrujena, ni kazalo drugo, kakor da sta legla oba v tesno ležišče. Rafael je kmalu zaspal, toda Gabriela je ozka postelja hudo razburjala. Skušal se je obrniti, a ni šlo. Zaradi tega je vstal. «Kam greš?> ga je vprašal Rafael, ki se je zbudil. «Grem se malo obrnit», je menil Ga¬ briel. Ne bo potrebno. Zena (ne baš lepotica): ^Gašper, na vsak način boš moral dati napraviti za¬ veso na oknu kopalnice, zakaj na na¬ sprotni strani stanuje sedaj mlad mož, ki lahko vidi sem, kadar se kopam.* Mož: «Mislim, mislim, če te bo enkrat videl, si bo dal napraviti zaveso on...» 341 Z DAVKI PREOBLOŽENI SLOVENSKI JANEZ. MLADI „SKOVIR“ POTEPINA. Gospodar: «Salamenska paglavca, ali sta mi že očistila čevlje?» Paglavec: «Takoj! Sva že pri drugem čevlju.* Gospodar: «Kje imata pa prvega?* Paglavec: »Prvi bo prišel šele na vrsto, ko bo drugi gotov ...» Pri šolski telovadbi. Učitelj telovadbe je kazal učencem razne telesne gibe, med drugim tudi vajo, kako je treba premikati noge pri vožnji s kolesom. Dečki so se morali pri tej vaji vleči na hrbet ter so brcali, da je bilo veselje. Naenkrat pa je Nace sredi brcajočih nog nenadoma prenehal premikati krače. «Kaj pa ti, Nace», se je razjezil učitelj, «Bom, bom, gspud učitel,» je odvrnil Nace, czdej se mal furam frajlavf...» Najdaljši dnevi. Učitelj: «Janezek, kdaj so dnevi najdaljši?* Janezek: « Koncem meseca, gospod učitelj.* Učitelj: »Zakaj?* Janezek: »Naša mamica vedno pravi, da ti zadnji dnevi do prvega ne minejo zlepa.* Najpametnejši. Nadzornik (vpraša Pepčka): «Kdo je naj¬ pametnejši v vašem razredu?* Pepček: «Kocmurjev Franček, ker zna mi¬ gati z ušesi.* Slavkova modrost. Mali Slavko je med poukom vedno ne¬ miren in poreden. Končno se učiteljica na¬ veliča njegove neubogljivosti, pa mu reče: «Samo osem dni bi hotela biti tvoja mati!* Slavko; nekaj časa tiho sedi, nato pa pravi: «Bom enkrat govoril o tem z očetom. Morda se bo dalo kaj napraviti.. .* Pri verouku. Katehet: »Tonček, povej, zakaj je dal Bog Adamu Evo za ženo!* Tonček: «Da bi mu šivala gurnb.e, gospod katehet! Katehet: «Kako?» Tonček: «No, seveda! Ce mojemu očetu manjka gumb pri srajci, vedno vpije: .Za vraga, zakaj pa imam ženo!‘» Pomoč je lahka. «Možek, ne morem spati, neprestano me grize bolha!» «Prižgi luč! Ko te bo bolha videla, bo takoj zbežala! STRAŠNO STA MOČNA. f 'V* A: «Tako sem močan, da sem nedavno vrgel nekoga več metrov v zrak» B: «Kaj to! Jaz sem nekoga s tako močjo pognal v zrak, da sploh ni več padel ha tla.> 342 POLITIČNA SITUACIJA. Radikalija se je naveličala svojih sedanjih kavalirjev, a se zastonj ozira po drugih... Osrečevalec. Melhijor (ženitovanjski posredovalec): Matej: «Ljubezen je vir vse sreče. Lju¬ bezen napravi iz siromaštva bogastvo, trud spremeni v užitek, zemljo v ne¬ besa ...» Marko: «Dovolj, dovolj! Poročil se bom s siromašno deklico.» Matej: «Poštena beseda! Prosim te pa, da mi ob priliki daš naslov one bogate vdove.. .> 343 VSAK PO SVOJI PAMETI POJMUJE... Direktor Poštne hranilnice Nedeljkovič: «Bre, tako sem se zmučil od centraliziranja denarja in od težke plače, ki jo prejemam iz teh novcev, da bo treba predane, te brezobzirne povzročitelje mojega potu, amputirati ! » Mišja past. Ženka: «Možek, ti pač ne moreš trditi, da sem letala za teboj, da bi te vlovila v zakonski jarem!» Možek: «Seveda ne! Saj tudi past ne leti za mišjo pa jo vendar ujame...»' Vzdih. «Če kaj najdeš, moraš .vmiti. Kar pa izgubiš, ti nihče več ne prinese nazaj. Posmrtno sosedstvo. Trije Šiškarji si krajšajo čas z raz¬ pravo o smrti, življenju in slavi zemlja¬ nom. Prav rad bi bil*, reče Kislin,. «po smrti pokopan poleg Prešerna. Ob raz¬ nih obletnicah velikega pesnika pridejo ljudje k pesnikovemu grobu in prineso toliko vencev, da jih morajo zaradi po¬ manjkanja prostora nekaj zdevati ua bližnje grobo,ve. Tako bi bil tudi jaz de¬ ležen cvetja.* Meni bi pa bolj ugajalo sosedstvo Aljaževo*, ugovarja Svetlin. «Kadar bi bila kaka Aljaževa obletnica, bi prišli h skladateljevemu grobu pevci in lepo za¬ peli. Tako bi lahko večkrat poslušal petje.* Jaz bi pa najrajši počival poleg Ite Rine*, izjavlja Smodin. «Kako?» vzklikneta Kislin in Svetlin.* Tina vendar še živi.* «Saj prav zaradi tega*, se odreže Smo¬ dili. Mala razlika. . «Tvoja obleka, draga Pavla, je strašno enostavno narejena.« »Tvoja obleka pa, draga Marička, je eno¬ stavno strašno narejena.« 344 Galerija naših javnih delavcev v karikaturah Angelo Cerkvenik pisatelj. Strah pred resnico. Po plesni prireditvi se zbere družba moških okrog mize, naroči vina in začne modrovati. Na dnevnem redu sta, seveda, ženska in njena lepota. «Kaj je pri ženski najlepše ?» vpraša Izidor. «Najlepše pri ženski je nedvomno noga; , izjavi Timotej. «Po mojem mišljenju je najlepši del telesa pri nežnem spolu roka», ugovarja Valentin. Še lepši so boki«, zatrjuje Florijan. Kaj pa usta, nežna ženska usta?> poudarjajoče vprašuje Silvester. * Otroci, napravite konec del>ati», se razjezi stari Ulrik, «sicer bo kdo pove¬ dal še resnico...» Protistrup. Sodnik; « Zakaj ste pobegnili svoji prvi ženi?» Jaka: «Ker je zastrupila vse moje življe¬ njem Sodnik; «Kako ste po teh žalostnih izku¬ šnjah mogli poročiti drugo žensko?» Jaka: «Kot protistrup!» 345 Edgar Wallace: SKRIVNOST RDEČEGA KROGA Detektivski roman. (IV. nadaljevanje.) Dosedanja vsebina: V An¬ gliji se je pojavila izsiljevalska in morilska tolpa, imenovana Rdeči krog. Člani Rdečega kroga se med seboj ni¬ so poznali. Vodil jih je njihov vodja- neznanec, ki ga člani tudi niso poznali. Rdeči krog je bogatinom pošiljal gro¬ zilna pisma z narisanimi rdečimi krogi. V pismih je zahteval gotovo vsoto. Kdor ni plačal, je na tajnosten način izgubil življenje. Med. drugimi je tudi veleposestnik James Beardmore prejel pismo Rdečega kroga, a sel mu je samo smejal in ni hotel plačati. Najel si je detektiva Yaleja, znanega po svo¬ jih psihometričnih lastnostih, Yale in Beardmorejev sin Jack sta starega Beardmoreja svarila. Kmalu po spre¬ jetem zadnjem grozilnem pismu je bil Beardmore nedaleč od svoje hiše v gozdu od neznanca ustreljen. Jack Beardmore je zaljubljen v mlado, lepo Talijo Drummondovo, tajnico pri pri¬ jatelju in sosedu starega Beardmore¬ ja Froyantu. Talija je Froyan.tu ukrad¬ la zlat kipček Bude in ga zastavila. Policijski inšpektor Parr jo je izsledil. Talija je bila pred Sodiščem pogojno kaznovana, ker še ni imela nobene kazni. Talija je izgubila službo. Zadnje njeno opravilo pri Froyantu je bila iz¬ ročitev pisma, ki ga je Rdeči krog poslal Froyantu ter zahteval od njega 40.000 funtov. Talija je Ob prihodu iz¬ pred sodišča dejala Jacku, naj se več ne bavi z njo. Inserirala je v časopisu, da išče službo. Njena gospodinja ji je odpovedala stanovanje. Istega večera je prejela Talija poziv Rdečega kroga, naj stopi v njegovo službo. Talija je tak poziv pričakovala. V pismu, ki ga je prejela, je bil naznačen kraj, kamor bo prišel ponjo skrivnosten avto. 11 . Priznanje. Tri minute pred deseto uro nasled¬ njega večera se je počasi pripeljal zopet avto v Steyne Square in obstal na oglu Clarges Streeta. Malo minut pozneje je korakala Talija Drummondova na ozna¬ čeni prostor. Oblečena je bila v dolg črn plašč in klobuk je bil na njeni glavi pri¬ trjen z gostim pajčolanom, zvezanim pod brado. Ne da bi samo trenotek oklevala, je odprla vratca in stopila v avto. Bilo je popolnoma temno in je postavo šoferja videla le v nejasnih obrisih. Šofer ni obrnil glave in tudi ni poskušal speljati avta, čeprav je čutila tresenje motorja pod nogami. « Včeraj ste se morali pred sodiščem zagovarjati zaradi tatvine, » je dejal šofer brez uvoda. «Včeraj popoldne ste dali v nekem časopisu objaviti oglas, v kate¬ rem ste se izdali za damo, ki je prispela iz kolonij. Potom oglasa bi radi dobili službo, v kateri bi lahko nadaljevali svoj posel kot tatica.» «To je zelo zanimivo, > je odvrnila Ta¬ lija, ne da bi se njen glas le malo tresel, «toda Vi me niste poklicali semkaj, da bi mi pripovedovali mojo preteklost. Ko sem prejela Vaše pismo, sem menila, da me potrebujete za pomočnico. Kaj že¬ lite ?> «Če želim odgovoriti, potem Vam bom od'govoril», je sledil odgovor. «Seveda,» je nadaljevala Talija, smeh¬ ljajoča se v temini. « Vzemimo, da bi bila stopila v zvezo s policijo in prišla sem¬ kaj s Parrom in s spretnim Yalejem? « Potem bi sedaj ležali mrtvi na poti», je bil miren odgovor. «Gospodična Drum¬ mondova, jaz Vam hočem priskrbeti la¬ hek zaslužek in izvrstno službo. Nimam prav ničesar proti temu, da se v prostem času bavite z opravki, ki so Vam ljubi, toda Vaša glavna naloga bo, služiti meni. Ali razumete ?» Talija je prikimala, a ko se je spom¬ nila, da je ni mogel videti, je rekla: «Da.> «Za vse, kar boste storili, boste dobro * plačani. Jaz bom vedno pri roki, da Vam bom pomagal — ali pa Vas kaznoval, če me boste izdali,» je pripomnil. cAli ra¬ zumete ?» 346 je dejal mož nestrpno. «Ne prekinjajte me! Plačal Vam bom dve sto funtov za Vaše opravilo. Tu je denar.» Ponudil ji je preko rame dva bankovca in Talija ju je vzela. Njena roka se ga je pri tem slučajno dotaknila in Talija je začutila nekaj tr¬ dega pod njegovim volnenim plaščem. «Proti kroglam zavarovan telovnik,> si je mislila, potem pa glasno rekla: «Kaj naj rečem Braibazonu?» «Ne bo potrebno ničesar reči in ne storiti. Vi boste dobivali od časa do časa ukaze. To je ,vse», je kratko pripomnil. Nekaj minut pozneje je sedela Talija Drummondova v kotu avta, ki jo je pe¬ ljal nazaj v Lexington Street. Za njo, v mali razdalji, je sledil drug avto, ki je vravnaval vožnjo po avtu, ki je vozil Ta¬ lijo, in ga ni nikdar prehitel, niti na oglu ceste, kjer se je nahajalo Talijino stano¬ vanje. Ko je Talija odklenila hišna vra¬ ta, je bil inšpektor Parr le kakšen ducat korakov oddaljen od nje. Če je vedela, da jo opazujejo, potem vsekakor tega nt dala razumeti. Parr je čakal samo nekaj minut ter opazoval hišo od nasprotne strani. Ko se je zasvetila luč iz enega gornjih oken, se je obrnil in šel nazaj k svojemu avtu, ki ga je pripeljal tako daleč proti vzhodu. Pravkar je nameraval odpreti vratca avtomobila, da bi vstopil, ko je prišel mimo po poti nekdo, ki je imel visoko zavihan ovratnik in je hitro stopal, toda inšpektor ga je spoznal. «Flush», je zaklical in mož se je obrnil. Bil je majhen, temen mož z mršavim obrazom in gibčno postavo. Ko je zagle¬ dal inšpektorja, se je vidno prestrašil. «Prosim, prosim, gospod Parr», je re¬ kel s slabo hlinjeno veselostjo, «kdo bi si mislil, da prihajate Vi tudi v ta od vsega sveta zapuščeni konec!» CENENO ČEŠKO PERJE! 1 kg sivega opuljenega perja Din 70*—„. napol belo Din 90--, belo Din 100—, boljše Din 125 — in Din 150 —, mehko kot puh 200 do 225 Din, boljša vrsta Din 275 —. Pošiljatve carine proste. Vzorec zastonj Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila nasloviti samo na BENEDIKT SACHSEL LOBEZ 22 u PLZNA (Češkoslovaška). Poštne pošiljke potrebujejo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni, m fi rn imm******* * «Rad bi malo kramljal z Vami, Flush. Ali hočete iti z menoj ?» Bil je to pomemben poziv, ki ga je Flush nekoč že slišal. «Saj nimate ničesar proti meni, gospod Parr?» je dejal glasno. «Prav ničesar», je dejal Parr. Sicer pa se držite sedaj ravne poštene poti. Spominjam se vsaj, da ste mi tistega dne, ko ste zapustili ječo, obljubili to,» «To je res», je dejal Flush Barnet in si olajšan oddahnil. «Jaz se sedaj z de¬ lom preživljam in se bom kmalu oženil. > «Kaj vse mi poveste!» je vzkliknil de¬ beli Parr z dobra hlinjenim začudenjem. ^Katera pa je, Bella ali Milly ?:;■ «Milly, je odgovoril Flush, na tihem preklinjajoč izvrstni inšpektorjev spo¬ min. »Ona se tudi ne potika več po kri¬ vih potih. Usluzbena je v trgovini. «Točno povedano, v Brabazonovi ban¬ ko, je rekel inšpektor in se je obrnil, kakor da se je nenadoma porodila v njem neka misel. ;Rad bi vedel*, je mrmral, «rad bi vedel, če je to ...» «Milly je popolna dama», je hitro po¬ jasnjeval Flush. - Poštena nad vse. Niti ure ne bi ukradla, pa če bi bilo od tega odvisno njeno življenje. Ne bi imel rad, gospod Parr, da mislite slabo o njej. ker ni nepoštena. Oba živiva tako, da se najino življenje lahko imenuje pošteno.» Parrov mirni obraz se je pri smehlja¬ nju zgubaneil. «To so čudovite novosti, ki mi jih pri¬ povedujete. Flush. Kje bi lahko dobil Milly?» 347 S Umu j e v opremljeni sobi ua drugi strani reke», je odgovoril Flush z odpo¬ rom. Saj menda ne boste začeli mešati starih zadev, gospod Parr?» < Za božjo voljo, ne, samo malo po¬ kramljal bi rad z njo. Morda — > Parr je okleval, «na vsak način lahko čakam. Zdi se mi, kakor da je hotela božja previd¬ nost, da sem naletel na Vas, Flush. Flush pa ni bil tega naziranja, čeprav je navidezno pritrdil inšpektorjevim be¬ sedam. To je torej; , je rekel inšpektor Parr sam pri sebi. Ko je pol ure pozneje na¬ letel v klubu na detektiva Yaleja, mu ni izdal svojega suma. Bilo je čudno dej¬ stvo, da Parr ni hotel omeniti Yaleju niti tajnega razgovora Talije Drummon- dove z neznancem, katerega sicer ni vi¬ del, a je vendar uganil, s kom je govo¬ rila. Tem bolj čudno j bilo to zaradi tega, ker sta oba moža obravnavala skrivnost Rdečega kroga. Utemeljena ljubosumnost. »Ti si strašno ljubosumen...» ,Sai imam tudi povod za to.» »Ne vem, zakaj.» No, ker me več ne prosiš za denar ... Oba moža sta se odpeljala naslednjega jutra zgodaj v malo podeželsko mesto, kjer je bil zaprt Ambrose Sibly, po po¬ klicu mornar, ki je bil obtožen umora. Na svojo nujno prošnjo je dobil Jack Beardmore dovoljenje, da ju je smel spremljati, čeprav ni smel prisostvovati razgovoru, ki sta ga imela oba detektiva, Parr in Yale, s čemernim možem, ki je umoril Jackovega očeta. Sibly se je izkazal kot močan, neobrit možak, pol Škot pol Šved. Znal ni ne Citati ne pisati in je imel že prej opravka s policijo. To je dognal Parr na policiji, kjer so imeli odtise njegovih prstov. Spočetka ni hotel Sibly priznati niče¬ sar. Posrečilo pa se je prej Yalejevemu spretnemu zveriženemu zasliševanja ka¬ kor pa Parrovemu prizadevanju, da je mož končno priznal svoj zločin. «Da, umoril sem ga», je rekel končno. Sedeli so v ulici in oficijelen stenograf je zapisal njegovo priznanje. cDobili ste me, a to se ne bi nikdar zgodilo, če ne bi bil pijan. Ker sem že enkrat to priznal, lahko tudi priznam umor Harryja Hobbsa. On je bil leta 1912. z menoj na «Oritiangi» — obesijo me vendar lahko samo enkrat. Usmrtil sem ga in ga vrgel preko ladijskega krova zaradi neke ženske, na katero sva nale¬ tela v Newport Newsu. To je bilo v Ame¬ riki. Povedati Vam hočem, gospodje, kako se je zgodil umor Beardmoreja. Pred kakšnim mesecem sem zamudil svojo ladjo in sem se podal v Mornarski dom v Wappingu. Tam so me vrgli ven, ker sem bil pijan. Razen tega sem še prejel teden dni zapora. Ko bi me kaznovali vsaj za mesec dni, potem sedaj ne bi bil tukaj. Nekega večera, ko sem prišel iz ječe, sem hodil tam okrog, popolnoma suh in strahovito žejen. Po vrhu tega me je še bolel zob —> Parr je pogledal Yaleja in ta se je smehljal. Korakal sem po poti, iskal čike in mi¬ slil le na to, kako bi prišel do jedi bi prostorčka, kjer bi mogel spati. Začelo je deževati. Zdelo se mi je, da bom mo¬ ral še eno noč prebiti na cesti, ko sem naenkrat zaslišal glas, ki mi je zaklical v uho: ,skočite noter!' Ozrl sem se okrog. Poleg mene na vozni cesti je stal avto. 348 Nisem mogel verjeti svojim ušesom. Te¬ daj je dejal mož v avtu še enkrat: Sko¬ čite noter. Vas mislim, da‘, in neznanec je imenoval moje ime. Vozila sva se ne¬ kaj časa okoli, ne da bi mi mož kaj rekel , 3 in opazil sem, da se je izogibal vseh cest, ki so bile svetle. čez nekaj časa je ustavil voz in mi za¬ čel pripovedovati, kdo je. Lahko Vas zagotovim, da sem se začudil. On je po¬ znal vso zgodovino mojega življenja. Vedel je celo za zadevo s Harryjem Hobbsom — jaz sem bil zaradi tega umora pri sodni obravnavi oproščen — in potem me je vprašal, ali hočem za¬ služiti sto funtov šterlingov. Pripove¬ doval mi je, da živi na deželi star gospod, ki mu je napravil mnogo škode in kate¬ rega bi rad odstranil. Spočetka nisem hotel imeti s tem nobenega opravka, toda on mi je prigovarjal in rekel, da me lahko da zaradi umora Hobbsa za¬ preti ... in da mi bo po izvršenem činu dal kolo, s katerim bom lahko zbežal. Končno sem njegovo ponudbo sprejel. Teden dni pozneje me je po dogovoru poiskal z avtom v Steyne Square ter me je informiral o vseh potrebnih podrobno¬ stih. Prišel sem na Beardmorejevo po¬ sestvo v somraku in se skril v gozdu. Neznanec mi je rekel, da gre gospod Beardmore vsako jutro na sprehod skozi gozd in da naj se v gozdu tekom noči pripravim za umor. Nisem bil niti eno uro v gozdu, ko me je nekaj silno pre¬ strašilo. Slišal sem, da se nekdo blizu mene premika. Mislim, da je bil kak gozdni čuvaj. Bil je velik možak, toda videti sem ga mogel samo za hip. Mislim, to je približno vse, gospodje. Seveda, naslednjega jutra je prišel stari Beardmore v gozd in jaz sem ga tam ustrelil. Ne spominjam se mnogo na po¬ drobnosti, zakaj bil sem takrat pijan, ker Težek primer. Zdravnik dobi pri večerji pismo, pod¬ pisano od dveh kolegov: cProsiva, pridi hitro v kavarno na tarok, manjka nama tretji mož.» , je dejal čez nekaj časa. «Imel je navado, da je uporabljal neko besedo, ki je ni¬ sem prej še nikdar slišal. Nisem dobro vzgojen vendar sem opazoval, da upo¬ rabljajo gotovi ljudje gotove besede, ki so se jim priljubile. Imeli smo starega kapitana, ki se je vedno posluževal be¬ sede ,bolesten*.» • Katera beseda pa je bila'?» je vprašal Parr. Mož se je popraskal po glavi. Ko se bom spomnil, Vam bom pove- dal», je odgovoril in detektiva sta ga prepustila razmišljanju, ki ni bilo prav bujno, zato pa neprijetno. Štiri ure pozneje je prinesel jetniški paznik Siblyju jed. Možak je ležal na postelji in paznik ga je potresel za rame. ^Zbudite se», je rekel, toda Ambrose Sibly se ni mogel več zbuditi. Bil je mrtev. Kozarec, napol z vodo napolnjen, je stal poleg njegove postelje. Mož je hotel najbrže pogasiti žejo, V vodi so odkrili toliko količino modre kisline, da bi z njo mogli usmrtiti petdeset mož. Inšpektorja Parra strup ni zanimal toliko, kolikor mali rdeči lung na koščku papirja, plavajočem na vodi v kozarcu. (Dalje.) Točno pojasnilo. A. : «Kje se tu dobijo vozni listki?-; B. : «Pri blagajni.* A. : «Kje je blagajna?» B. : «Kjer se dobijo vozni listki.* Vzdih ob zlati poroki. On: «Danes pred petdesetimi leti je bil zadnji dan. Tedaj je bil še čas, da bi si bil premislil. 349 Dragi gospod, jaz imam vse lastnosti, da osrečim moža .» « Verjamem, verjamem ... Toliko imate teh lastnosti^ da lahko osrečite še več mož... TUJI HUMOR ,:K a j rečete k govorečemu filmu? Se¬ daj dobite v kinu nekaj za vid in nekaj za sluh.» « Dobro. Potrebujemo še samo filme, pri katerih bi tudi okus prišel na svoj račun.» («Judge.») * * * •s Ali Vaša soproga še vedno toliko go¬ drnja nad Vami?» «Da, da ... samo ona to imenuje sedaj psihoanalizo.» («Fun.») * * * V najdivjejšem zapadu Amerike, v Arkansasu, se je zagovarjal pred sodi¬ ščem mož zaradi težje telesne poškodbe. Državni pravdnik je predložil porotni¬ kom kot corpora delicti orožje, katerega se je bil posluževal obtoženec: ogromen revolver na šest strelov, motiko in že¬ lezen drog. Zagovornik pa je s svoje strani produ¬ ciral orožje, s katerim se je bil branil ranjenec: puško za šreklje, sekiro in gnojne vile. Porotniki so se umaknili k posveto¬ vanju in je njihov predsednik javil: Po¬ rotniki so zbrali sto dolarjev ter prosijo tožnika in obtoženca, naj jim za ta denar še enkrat predvajata boj. («Charleston Courier.») ❖ * * Gospodična Lo stoji pred kletko: «K,ako človeški izraz obraza ima! Kaj bi dejal ta gorila, če bi znal govoriti?» "Rekel bi: Milostiva gospodična, jaz sem šimpanz!* je dejal skromno poleg gospo¬ dične stoječi mož. («Jugend.») ❖ * * «Vi ste mi vendar hoteli dati doklado .» «Da, če bi bil z vami zadovoljen .» "Zakaj niste zadovoljni z menoj?» «Ker hočete doklado!y> («Pasquino.») 350 Vodoravno: 1 slovansko moško ime, znano zlasti med Srbi, 5 žensko ime, 9 slo¬ vansko moško ime, 10 žensko ime v domači rabi, zlasti med Hrvati, 11 žensko ime, zelo običajno med Slovenci. Navpično: 1 Slovansko žensko ime, 2 moško ime v domači rabi med Hrvati in Srbi, 3 žensko ime, znano iz Cankarjevih po¬ vesti, 4 moško ime, 6 žensko ime v domači rabi, 7 moško ime — evangelist, 8 ime na¬ šega praočeta. * * * Rešitev dopolnilne križanke v zadnji številki. Vodoravno: jedro, divan, skavt, puder, obilica, Prevost, Marat, ideal, Titan, sekta. — Navpično: Josip, Drago, vidra, norec, Trident, prizori, odmet, Pirot, tresk, bilka. ■Zamudniki, ne čakajte s plačilom malen¬ kostne naročnine! Poštenjak nikdar ne odlaša! Razumen človek ve, da mora list, ako hoče izhajati, tudi dobiti povrnjene stroške tiska. iCLIŠEJE VSEH VRST, ČRTNE IN AVT0- T1PIJE, IZDELUJE PO PRED¬ LOŽENIH RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARBAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJ¬ ŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana tiskovna in založna dražba z o. z. SV. PETRA NASIP štev. 23. PETEK NI IZJEMA. Model: «/(o bi pomislila, da je danes petek, ne bi se prišla slikat danes. Kaj resno mislite , gospod slikar, da je petek nesrečen dan?» Slikar: «Resno, resno, gospodična! Zakaj naj bi, prosim vas, prav petek tvoril izjemo?» Gobe. Pri Brdavsovih so dobili na mizo gobjo omako. «Gob si ne upam jesti», je menil go¬ spod Brdavs napram ženi, «kdo ve, če niso strupene.» «Moja mama jih je že v kuhinji jedla, pa se ji ni nič zgodilo», je ugovarjala Brdavsovka. «Veš, veš, tašči, seveda, tudi strupene gobe ne pirdejo do živega. Dajva jih raje poskusiti psu. Če bo poginil, potem niso užitne...» Črtajte in naročajte ,, POSREDOVALCA ‘ ‘ list za trgovske in zasebnokupčijske ponudb*, realitetni promet, Hcitaciie in dobave. Naročnina Din 20-— za celo leto. Izhaja mesečno. Razpošilja se vsem gostil¬ nam, restavracijami in kavarnam brezplačno. Inseriranje v «Posred ovalen* }e najuspešnejše. Uprava lista »Posredo¬ valec*, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. 351 MODRI MOŽJE IN ŽENE. «Odkocl prihajaš, Branko?» * Modra ženičica nikdar ne vpraša, kaj počenja njen mož.» • Modri mož pa, seveda, sme vprašati, kadar njegova žena . ..» 'Tiho, tiho, modri možje sploh nimajo žen . ..» Zajčji junak. šičaste postave. Junak Janko, ki mu je Janko sedi v kavarni. Nenadoma stopi srce kar otrpnilo od strahu, se obme in k njemu prijatelj Marko: «Čuješ, doma pride nazaj v kavarno: «Čuješ, ti si se te žena vara z nekim tvojim prijateljema zlagal. Saj ni pri njej moj prijatelj nego Razburjen vstane Janko, gre domov ne ^j tu j ec 3 in najde pri ženi neznanca prilično mi- Izdaja konzorcij »Skovirja* v Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-Omladie v Rožni dolini. — Urejuje Milko Bambič v Ljubljani. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).