Dravograd. Proslava obletnice olepševalnega društva v Dravogradu. Eno leto je že minulo, odkar smo ustanovili v Dravogradu društvo, katero skrbi za lepoto dravograjskega trga in tujski promet v Dravogradu. Prva čast gre našemu predsedniku g. Kortlu. Predno jo začelo drustvo delovati na tem olepševalnem polju, je moralo imeti tudi druge zaslombe, katere so mu pomagale pri delu, da se je moralo društvo oživeti in priti na cilj, katerega je tekom «nega leta tudi doseglo. Olepševalno društvo ima za seboj skozi eno leto jako lepe uspehe, prirejalo je razne pri- reditve in veselice itd. Obletnico smo obhajali dne 7. avgusta. Ob pol 10. uri dopoldne je bilo y proštijski cerkvi slovesno sv. opravilo, govor in slovesna sv. maša, katero je daroval domači g. kaplan Josip Klemenc. Sv. Miklavž na Dravskem poljn. Nedavno ste zapisali v Vašem cenjenem listu o roparfikem napadu v miklavškem gozdu. Ni se še to pozabilo, že je zopet bruhnilo te dni po naši vasi: »Predrzen vlom v trgovino R. Dimnik!« Rokovnjači so v nači od četrtka na petek vlomili skozi kletno okno v trgovino omenjenega in odnesli popolnoma nemoteno razne špecerije, galanterije itd. v vrednosti 10.000 Din. Odnesli so tudi blagajno in sicer y vreči, iz katere so poprej iztresli proso. V blagajni se je pa nahajalo le nekaj nad sto dinarjev. Orožniki s Tezna so pridno na delu. Bil je tudi dedektiv s policijskim psom pri nas, ki pa ni nič izsledii, ker je bila že Bled zabrisana. Blagajno je slučajno našel kaznilniški nadpaznik g. Lubajnšek nad kaznilniškimi ribniki vso razbito in seveda prazno. Vlom je napravil gotovo človek, kateremu so bile razmere dobro znane, trgovec gDimnik je namreč bil odsoten na svojem posestvu v Loki in so uzmoviči imeli vsled tega lahek posel. Sv. Miklavž je že bil preje razvpit, v zadnjem času se je to malo poleglo, a zopet so se začele dogajati same nečedne stvari. Manjka nam kakega prosvetnega društva, katero bi vzgajalo naraščaj za kaj boljšega in vzvišenejšega. Vzdramite se, kateri se čl-tite _a to poklicane, m zberite s svojim ^livom -okrog sebe vse, kateri so željni izobfazbe, vcepite"že mladini v srce pravo srčn. kulturo. Spoštovanje do svojega bližnjega, predvsem ljubezen in vero vBoga! Sv. Bcliank v SIov. goiicah. Celi koš novic se je nabralo že od zadnjega dopisa sern. Mar_ikaj dobrega in novega imamo, pa tudi dosti žalostnih dogodkov. Prvi teden tega meseca so kar dan za dnevora peli zvonovi domačim faranom v slovo. Za žrtve si je tokrat izbrala smrt povečini samo stare ljudi. Po vrsti so si sledili: Franc Toplak iz Bišečkega vrha, star 87 let; Murko Franc iz Črmle, star 73 let. Ta je umrl nenadne smrti, Zadela ga je kap in so mrtvega našli. Temu je sledil po daljšem bolehanju J. Krajnc iz Sovjaka, star 46 let. Zapušča žalujočo ženo s 4 nepreskrbljenimi otroki. Marljiv in ekrben gospodar, ki je bil v nedelja dne 7. t.m. pokopan, spremljan od velikega števila faranov na njegovi zadnji poti. V pondeljek dne 8. t. m. pa so položili k večnemu počitku* Marijo Požegar iz Trnovske vasi. 77 let je živela v samskem stanu in so jo nesla belooblečena dekleta. Bila je splošno znana po svoji dobrodelnosti in požrtvovalnosti za cerkev in vsako dobro stvar. Naj vsem da Jezus počitek na svojem najsvet. Srcu! — Polenšak pii Ptuju. Spet se oglasimo s par novicami, ki so pa bolj žalostne kot /esele. Naši zvonovi zvonijo svojo melodično pesem in nam naznanjajo, da se naši farani selijo iz te doline solz v drugo, večno življo v,e. Smrt kosi mlada, iiežna življenja, kakor tudi stara, onemogla. V Prerodu je umrla ^dova Neža Horvat. Pred Ivema letoma jo je zadela kap..Še zadnji dan si je zaželela svete popotnice, a je med čas m, ko so domači poslaLi po duhovnika, revica že umrla. V Slomih je preminul Jožef Pukšič, posestnik in bivši žandarski narednik, star čez 60 Iet. Bil je eden od stare generacije poštenjakov. Resnicoljuben, ki je tudi vsakemu človeku upal odloeno povedati v obraz, kar mu je šlo. Kot bivši orožnik je prehodil veliko sveta ter je kaj rad z zanosom povedal marsikatero krat- kočasno, šaljivo in veselo, a vedno pošteno. Sramoval se tudi ni molitve rožnega venca na glas. Tudi dva mala angelca sta splavala v nebeške višave od hiše Muhičeve iz Lasigovec. Zadnjo nedeljo pa smo spremljali na poslednji poti Janeza Čuš iz Polenšaka, kateri se je vsa mlada leta pred vojno pečal z nakupovanjem jabolk. Vsem tem rajnim želimo miren in lahek počitek, preostalim izrekamo naše sožalje! — Da se ni prijetno srečati z vozom in nesigurnim voznikom, je občutno okusil mlad gospodar Martin Tuš iz Polenec. Tam onkraj Ljutomera sreča takega voznika in ker mu je še odpovedala zavora na njegovem kolesu, je tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomil ključnico v rami. V bolnici v Orcnožu mu je g. dr. Hrovat zopet uredil kosti. Zraven tega pa mu še naroeil par tednov praznovati, kar pa seveda ni kaj prijetno mlademu delavnemu gospodarju. Želimo mu kot pridnemu naročniku-čitatelju našega lista iz srca skorajšnjega okrevanja. Šmarje pri Jelšah. Naše največje praznike velike maše in sv. Roka smo zopet kakor običajno veličastno obhajali ob veliki množici romarjev, katerim so lepo postregli dva gg\ misijonarja in sosednji dušni pastirji pod vodstvom g. dekana. — Kmalu se bodo na stolpu sv. Roka začele zbirati lastovke celega okraja, da se vadijo za daljni polet preko Sredozem.kega morja v vroče kraje ih se do spomladi poslovijo od nas. Na to smo že navajeni, ker vsako leto med »rriašami« storijo tako. Nenavadno prikazen pa smo doživeli v pondeljek pred prazniki. Opoldne so s strahom opazili ljudje, da se iznad stolpne zvezde pri Sv. Roku dviga temen dim. Takoj je priletel od Sv. Barbare skrbni sin Ciglenečkijev, da se prepriča, kaj da je; za njim pa prihiti vsa prestrašena vdova po rajnem ljubitelju veličastne cerkve, dimnikarju Šaferju, od tiste strani; prisopiha pa tudi cerkveni ključar Janez Novak in še sosedje iz Korpul ter so se že naši pridni gasilci. z mestinjskim gasilnim društvom o tej zadevi telefonično razgovarjali. Pa, hvala Bogu, predno je bilo treba nastopiti težavno pot, se je zadeva povoljno razjasnila. Domačini so kmalu spoznali, da dozdevni dim ni od nastalega ognja, katerega se posebno od 8. septembra 1930 naprej tako grozno bojimo, ampak od strašne množine letečih živalic. »»Čvajle« rojijo in so zgubile matico«, so modrovali eni. Stari mežnar, ki se je med zvonenjem kom_j otepal izpod strehe padajočih mravljic, je pa vse potolažil z ugotovitvijo, da so ta dim in upravičeni strah povzroeili nešteti milijoni letečih mravljic. Vsekakor je bila to vsaj za naše kraje popolnoma nenavadna prikazen, s katero se je lahni vetrič igral celo popoldne, nam vsem pa je prinesla nov dokaz nepopisne Ijubezni celega kraja in vseh prebivalcev do veličastne, dragocene, umetnosti polne in splošno občudovane cerkve sv. Roka. Bog nam jo ohrani še nadaljna stoletja! — V sredo pred veliko mašo se je okoli 5. ure na severu prikazal neznaten oblak, v trenutku se mu jih je pridružilo več in precejšnja ploha nas je močila, pa tudi z drobno točo strašila, dobre pol ure. Drugi dan pa smo slišali žalostno vest, da je hudo zabila v sosednjem Ločnecu, pri Sv. Štefanu, na Planinci in v Zibiki. Mestinj.. Dne 4. septembra priredi gasilno društvo v Mestinju veliko tombolo v vrednosti 30.000 Din. Glavni dobitek bo popolna spalnica iz polirane orehovine, moško kolo, vreča bele moke, omara in postelja tudi iz orehovine ter še nad 300 drugih krasnih dobitkov. Društvo se je šele pred kratkim usta- novilo in si je že nabavilo motorno brizgalno, katera služi štirim občinam. Začelo je tudi žq graditi gasilni dom, v prid katerega bo pri« redilo omenjeno tombolo. Tombolske karte se bodo dobile pri vseh sosednih društvih ter prosimo občinstvo, da pridno sega po njih in takj pride temu dobrodelnemu društvu na pomoč. Tombola se bo začela točno ob pol 3. uri popoldne pri tov. Založniku v Mestinju. Ako bi se morebiti dobil kakšen prijatelj ga^ silcev, kateri bi proti proviziji prevzel prodajo kart, naj proti povrnitvi stroškov sporoči društvu. Druge prijatelje pa prosimo, da ne zamudijo prilike, katera jim nudi za 3 Din krasne dobitke, saj je že samo pohištvo vred-: no nad 3000 Din. Dne „ septembra pa ne «a^ mudite priti pokušat dobro kapljico in se veselit na -veselico, ki se bo obenem vršila, Sv. Vid nad Valdekom. Sprejem novega g. župnika je bil nad vse veličasten. Na postaji v Gornjem Doliču se je v nedeljo dne 30. julija zbrala velika množica mladine, pa tudL starib, ki so čakali na prihod novega župnika. Ko je okrog pol pete ure prišel vlak, je zaigrala na postaji šentiljska godba in novi g. župnik je izstopil s celim bremenom cvetIic, ki so inii jih pri odhodu iz Trbonj darovali trbonjski šolarji za slovo. Na postaji so pozdravili g. župnika šentvidski župan Meh in cerkvena ključarja. V spremstvu godbe sg" je podal nato novi župnik na svojo novo župnijo. Med tem so odmevali doli iz Št. Vida na vse strani sveta mogočni možnarji. Pri posestniku Pristovniku je bil prvi slavolok z dvema velikima mlajema in napisom: »Po zdravljeni v imenu Gospodovem!« Tu je po.dravil novega dušnega pastirja posestnik g. Pristovnik. Pri farni cerkvi stoji 10 mlajev s tremi slavoloki s prekrasnimi napisi. Tu je pozdravil novega g. župnika šolski upravitelj g. Zupančič s šolsko mladino. Drugi dan dne 1. avgusta je bila slovesna inštalacija, pri kateri je bilo navzočih 14 duhtovnikov, med temi tudi dva bogoslovria profesorja, prelat dr. Fr. Kovačič in dr. Josip Somrek iz Maribora. Dekan Čižek pa je v nabito polni cerkvi govoril, kako naj verniki ljubijo in spoštujejo svojega župnika. Ljudstvo je bilo veselo, da je dobilo novega dušnega paštirja. Ta dan bode ostal Šentvidčanom v neizbrisnem spominu!