PRIMORSKI DNEVNIK je zacel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI  DNEVNIK  pa 24. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, ra­zmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Dober­dob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 
GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 
CEDAD -Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu 
POŠTNINA PLACANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 

9!BLF<G?:UUUOOVoYkZ[kZ[f

27/02/2004 n° 46) art. 1, 

ISTRA - Na 3. strani  TRST - Na 5. strani  GORICA - Na 14. strani  
Italijanski konzulat  Paolo Menis:  Korzo bo obnovilo  
se morda seli v Izolo  V treh za en stol  apulijsko podjetje  
Danes sestanek brez konzulke  Županski kandidat Gibanja 5 zvezd  Ponudilo je najvišji popust na izklicno ceno  

TRST - Na sedežu Deželnega šolskega urada vceraj srecanje s sindikati 
Jeseni natecaj za šolnike 


TRST - Natecaj za slovenske šole bonajbrž stekel jeseni, konec septembra oz.v zacetku oktobra, namenjen pa bo kri­tju 40 mest v slovenskih vrtcih, osnovnih,nižjih in višjih srednjih šolah v FurlanijiJulijski krajini. To izhaja iz vcerajšnjegasrecanja na tržaškem sedežu Deželnegašolskega urada za FJK med vodjo Uradaza slovenske šole Igorjem Giacominijemin predstavniki sindikatov. Trenutno sepripravlja besedilo razpisa, ki naj bi ga vprvi polovici junija poslali v Rim, po ob­javi v državnem Uradnem listu pa bo ste­klo obdobje prijavljanja. Natecaj bo po­tekal na podlagi enakih pravil kot splošnivsedržavni natecaj, ki je trenutno v teku,nanj pa se bodo lahko prijavili tudi tistislovenski šolniki, ki so se bili medtem že prijavili na vsedržavni natecaj. Pri Sindi­katu slovenske šole so izrazili zadovoljstvoob pozitivnem zakljucku vprašanja, ki jenekaj mesecev skrbelo številne šolnike.
Na 3. strani 


comma 1, NE/TS 
ITALIJA - Trg dela 
Najhujši problem ostaja mladinska brezposelnost 
MILAN - V aprilu se je v Itali­ji število zaposlenih povecalo za 51tisoc enot, 50 tisoc pa je bilo tudibrezposelnih. Odstotek brezposelnihse je povecal od 11,4 na 11,7, kar paje manj negativen podatek, kot se zdi,saj se je socasno za 113 tisoc zmanj­šalo število neaktivnih, ki dela splohniso iskali. Hud problem pa ostajamladinska brezposelnost. Med 15. in
24. letom je brez dela skoraj milijonmladih oz. 36,9 odstotka vseh. 
Na 2. strani 

ZGONIK - Od jutri do nedelje 
Vabilo na obcinski praznik – Razstavo vin 

GORIŠKA - Zaskrbljenost po nasilnem izpadu v Škocjanu 
Narašca družinsko nasilje 

Policisti v soboto za las preprecili tragedijo - Poziv k cim prejšnji ovadbi nasilnežev 
ŠKOCJAN - V Gorici narašca dru­žinsko nasilje. Policisti obravnavajo vse vecprimerov nasilnih izpadov; kot smo že po­rocali, so minulo soboto za las preprecilidružinsko tragedijo. 39-letni moški je vŠkocjanu že bil na tem, da bi z nožem za­bodel ženo ob prisotnosti njunih dvehotrok; le po zaslugi takojšnjega ukrepanjapolicistov se je žalostna zgodba razpletlabrez žrtev. »Veckrat se tragedije pripetijo,ne da bi jih pricakovali, vcasih se že velikoprej pokažejo prvi znaki nasilja, ki jih ne grepodcenjevati. Žrtve nasilnih izpadov nesmejo cakati, ampak morajo takoj poiska­ti pomoc,« poudarja vodja letecega oddel­ka goriške kvesture Claudio Culot.
Na 12. strani 



TRST - Konec meseca se v slovensko prestolnico vraca Jazz fe­stival Ljubljana. Eden najstarejšihjazz festivalov v Evropi, ki so ga vce­raj predstavili v Trstu, bo med 29.junijem in 2. julijem potekal v vecdvoranah Cankarjevega doma. Vštirih dneh se bo na razlicnih odrih zvrstilo 18 koncertov, glasbeniki paprihajajo iz 15 držav in s kar trehkontinentov. Prvi festivalski dan 29. junija bo uvedel nemški bobnarGünter Baby Sommer, zadnji danbo v znamenju ženskih izvajalk.
Na 11. strani 

V Italiji je skoraj 
130.000 sužnjev 
Na 2. strani 

Prosek: rešili psicko 
Na 6. strani 

Medalja osvoboditve za mnoge Slovence 
Na 7. strani 

Projekt Flash Forward: med nagrajenci dijaki liceja Prešeren 
»Neznanec metal kamne z nadvoza« 
Na 12. strani 

ŠPORT - Nastop na OI dokoncno izk ljucen 
Kanadski »ne« 
Jašu in Simonu 




ITALIJA - Navidez protislovni statisticni podatki zavoda Istat Kandidat CasaPound v Rimu 
je ukradel evropsko zastavo 
RIM - Protima.jska parlamentarna ko­misija, ki ji predseduje Rosi Bindi, je

Porast števila delovnih mest 
vceraj objavila izsledke pregleda kan­didatur na obcinskih volitvah v obci­
nah, kjer so že imeli opravka z vplivomma.je. Evidentirali so 14 kandidatov, kiso osumljeni vpletenosti z ma.jo. Ko­

obenem pa tudi brezposelnih 
misija je tudi opozorila na županske­ga kandidata liste CasaPound v RimuSimoneja Di Stefana, ki je bil leta 2013

Najhujši problem ostaja mladinska brezposelnost, ki je dosegla kar 36,9 odstotka 

obsojen pogojno na 3 mesece zapora,MILAN - V mesecu aprilu se je v Ita­
ker je s sedeža EU v Rimu ukradel ev­liji število zaposlenih povecalo za 51 tisoc
SARAJEVO 

ropsko zastavo. Di Stefano te obsodbeenot, za 50 tisoc pa se je povecalo tudi šte­
ni navedel ob predložitvi kandidature. vilo brezposelnih. Najnovejši podatki s trga
BIH bo ostala 
dela, ki jih je vceraj objavil zavod za stati­

brez javne Schettinu potrdili kazen 
stiko Istat, vsebujejo ociten statisticni pa­radoks, kar pa vseeno navdaja vladne pred-

FIRENCE - Na prizivnem sodišcu v Fi­stavnike z zmernim optimizmom. Mini­
rencah so vceraj sodniki povsem po­
radiotelevizije 
ster za delo Giuliano Poletti seveda izpo­

trdili obsodbo na 16 let in mesec za­stavlja predvsem rahel porast števila za-
SARAJEVO - Radiotelevizija

pora kapetanu ladje Costa Concordiaposlenih kot spodbuden znak gospodar-
BiH (BHRT) bo s 30. junijem prene-

Francescu Schettinu zaradi brodoloma skega okrevanja in, po njegovi oceni, tudi
hala oddajati program, saj se je znašla

13. januarja 2012 ob otoku Giglio.ucinkov nove zakonodaje na trgu dela, ki
pred .nancnim zlomom, je v pone-

Umrlo je vec desetin potnikov, pred­podjetjem dopušca vecjo prožnost v upra­
deljek odlocil njen upravni odbor.

vsem zaradi kapetanovega neodgo­vljanju z delovno silo.
Odlocitev je posledica dolga radiote­

vornega ravnanja. 
Res je, da se je odstotek brezposel­
levizij obeh entitet do BHRT, ki zna­nih od 11,4 v mesecu marcu povecal na
ša 12,7 milijona evrov, in nerešenega11,7, to pa naj bi bilo paradoksalno prav
vprašanja nacina .nanciranja.Sredozemlje letos preckalo posledica vecjega zaposlovanja. V aprilu se
Odlocitev bo prinesla zacasnoje namrec število neaktivnih, torej ljudi, ki
prenehanje oddajanja in produkcije.skoraj 204.000 ljudiso že obupali nad iskanjem dela, zmanj-
Gre za odlocitev brez primere, ki je po­

ŽENEVA - V prvih petih mesecih letosšalo za 113 tisoc in so torej s ponovnim
sledica vecletnih brezplodnih priza­

je Sredozemlje preckalo skoraj 204.000vpisom med iskalce dela povecali tudi evi­
devanj za ohranitev javnega programa

ljudi, je vceraj povedal predstavnik Vi­denco brezposelnih. Poletti tudi izposta­
v BiH, ki ga tvorijo državna radiotele­

sokega komisariata ZN za beguncevlja porast delovnih mest na letni osnovi,
vizija BHRT, Radiotelevizija Federaci­

(UNHCR) William Spindler. Samo v mi­saj je v dvanajstih mesecih število zapo­
je BiH (RTVFBiH) in Radiotelevizija

nulem tednu pa je v brodolomih v Sre­slenih v Italiji naraslo za 215.000 enot.
Republike srbske. Prva BHRT za ra­

dozemlju umrlo najmanj 880 ljudi, ka-Pravi hud problem pa ostaja še na­
zlicne storitve dolguje 8,4 milijona

žejo zadnji podatki UNHCR. Letos seprej mladinska brezposelnost. Samo
evrov, druga pa 4,5 milijona evrov.

je utopilo okoli 2500 ljudi, kar je vec kotmed 15. in 24. letom starosti je brezpo-
Vse tri radiotelevizije bi se sicer

v enakem obdobju lani, ko jih je biloselnih skoraj milijon mladih (988.000),
morale .nancirati iz prispevkov, kot je

1855. Letos je nevarno pot preko Sre­kar je za 0,2 odstotka vec kot marca in
obicajno v vecini evropskih držav. A ti

dozemlja opravilo 203.981 ljudi. Skorajcelo 1,3 vec kot aprila lani. Mladih brez­
so vezani na .ksne telefonske pri­

tri cetrtine vseh je pred marcem poto­poselnih je 36,9 odstotka, kar je eden naj­
kljucke, ki pa jih je iz leta v leto manj.

valo od Turcije do Grcije. vecjih odstotkov v EU, pri cemer seveda
Narocniki namrec bodisi odpovedu­niso upoštevani mladi v tem starostnem
jejo prikljucke bodisi prehajajo na ka­pasu, ki še študirajo.
belske operaterje, ki niso zakonsko ob-Juncker posvaril Erdogana O perspektivah italijanskega gospo­
vezani zbirati prispevkov za javne ra-

PARIZ - Predsednik Evropske komisi­darstva je v svojem letnem porocilu vce­
diotelevizije.

je Jean-Claude Juncker je vceraj Turci­raj govoril tudi guverner Banke Italije Igna-
Poskusi rešitve problema preko

jo opozoril, naj dvakrat premisli, pre­zio Visco. Znaki gospodarskega okrevanja
spremembe zakona so naleteli na po­

den bo odpovedala zgodovinski dogo­so še šibki in jih bo treba podkrepiti, saj je
liticno obstrukcijo. Hrvaška stranka

vor z EU o zajezitvi migrantskih tokov.stopnja brezposelnosti še previsoka. V ta
HDZ BiH je Hrvate javno pozivala h

Turški predsednik Erdogan naj »dva­namen Visco predlaga vladi vec javnih in­
kršitvi zakona in neplacilu prispevka,

krat premisli, preden bo rekel, da do­vesticij in zmanjševanje davcnih kolicni­
dokler ne bo televizijskega kanala v

govor ni izvedljiv«, je v Parizu dejalkov na dohodnine. Visco je tudi govoril o
hrvaškem jeziku, ceš da obstojeci ja-

Juncker. S tem se je odzval na izjavo tur­krizi bancnega sektorja in se zavzel za vsaj
vni radiotelevizijski servisi ne izpol­

škega zunanjega ministra Mevluta Ca­delno omilitev evropskih predpisov o ti.
njujejo ustavne obveze pravici do ob­

vusogluja, da bo Turcija preklicala do­bail-in reševanju in vrnitev na mehaniz­
vešcenosti v maternem jeziku. 

govor z Brusljem, ce unija ne bo uki­me reševanja bank tudi z javnim denarjem. 
nila vizumov za turške državljane. 

SUŽENJSTVO - Po porocilu avstralske fundacije danes v svetu skoraj 46 milijonov zasužnjenih ljudi 
V Italiji je skoraj 130.000 sužnjev 

V zadnjih dveh letih zaskrbljujoc porast števila sužnjev za celih 28 odstotkov - Poziv državam k ukrepanju za izkoreninjenje necloveškega pojava 
SYDNEY - Letošnji festival zgodovine v Go­


ležu novodobnih sužnjev sledita Uzbekistan s šti­rici je bil pred kratkim posvecen pojavu suženj­
rimi odstotki in Kambodža z 1,6 odstotka. stva nekoc in danes. Koliko je ta problematika v
Slovenija je na 41. mestu z 0,23 odstotka oz.današnjem svetu še pereca in aktualna, dokazu­
4700 novodobnimi sužnji. Najmanj novodobnihjejo vceraj objavljeni podatki študije, ki jo je izvedla
sužnjev, sto oziroma 0,02 odstotka vsega prebi­organizacija za clovekove pravice Walk Free 
valstva, živi v Luksemburgu.Foundation s sedežem v Avstraliji.
Število novodobnih sužnjev narašca, ugota-Po oceni raziskovalcev fundacije živi danes
vlja porocilo. Leta 2014 jih je bilo v svetu 35,8 mi­v svetu 45,8 milijona novodobnih sužnjev, ki so pri­
lijona, kar je 28 odstotkov manj kot letos. Medsiljeni delati brez placila, so spolni delavci, rojeni
državami, kjer je bilo od zadnjega porocila predv suženjstvo ali se borijo kot otroci vojaki, piše v
dvema letoma najvec napredka pri odpravljanjuvceraj objavljenem porocilu Global Slavery Index
novodobnega suženjstva, pa porocilo izpostavlja2016. Najvec novodobnih sužnjev živi v Indiji, naj-
Hrvaško, Brazilijo in Filipine.vecji delež pa jih je v Severni Koreji. Slovenija je
Porocilo so pripravili na podlagi podatkovna 41. mestu med 167 državami, zaskrbljujoca pa
iz 167 držav, kjer so opravili skupno 42.000 po-
Suženjsko delo se 

je slika Italije, ki je s 129.600 sužnji po absolutnemgovorov v 53 jezikih. Vodja organizacije Walk Free
pogosto zacenja že 

številu zasužnjenih oseb na nezavidljivem tretjemFoundation Andrew Forrest je pozval vlade vo­
v otroških letih 

mestu v evropskem merilu takoj za Turcijo in Polj­
dilnih desetih svetovnih gospodarstev, naj po­sko. V primerjavi s Francijo je ob približno ena­
magajo, saj je »izkoreninjenje suženjstva po-
ANSA 

kem skupnem številu prebivalcev v Italiji sužnjev
membno v moralnem, politicnem, logicnem inkar 10 krat vec. Avstralska fundacije s tem v zve-bivalstva, kar je cetrti najvišji delež med država-Najvecji delež novodobnih sužnjev, 4,3 od-ekonomskem smislu«. Kot je poudaril v sporo­zi ocenjuje, da so italijanska zakonodaja in ukre-mi, ki jih obravnava porocilo. Ti ljudje so prisi-stotka, ima Severna Koreja. To pomeni, da je no-cilu, lahko z odgovorno uporabo moci, odlo­pi državnih aparatov dalec od potrebne stopnjeljeni delati kot hišni pomocniki, .zicni delavci, be-vodobni suženj skoraj vsak 20. od skupno 25 mi-cnostjo in skupno voljo popeljejo svet h koncuustreznosti za preprecevanja suženjstva.raci, spolni delavci in otroci vojaki. Na drugemlijonov Severnih Korejcev. Ti so žrtve prisilnegasuženjstva.
Kot v porocilu še ugotavlja organizacija zamestu po številu novodobnih sužnjev je Kitajskadela kot državne kazni, med drugim kot politicniNovodobno suženjstvo pomeni izkorišcanje,clovekove pravice Walk Free Foundation s sede-s 3,4 milijona, sledijo Pakistan z okoli 2,1 milijo-zaporniki in delavci v tujini. Severna Koreja je poki se mu posameznik ne more izogniti ali mu ube­žem v Avstraliji je v Indiji po ocenah 18,3 milijo-na sužnji, Bangladeš z 1,5 milijona in Uzbekistannavedbah porocila tudi edina država, ki izrecnožati zaradi groženj, nasilja, prisile, zlorabe mocina novodobnih sužnjev oz. 1,4 odstotka vsega pre-z 1,2 milijona. ne kriminalizira novodobnega suženjstva. Po de-ali prevare. 
TRST - Na Deželnem šolskem uradu vceraj srecanje s predstavniki sindikatov KOPER - Zaplet 
Kmalu razpis natecaja za slovenske šole v Italiji 
Izvedba najbrž jeseni, na voljo bo 40 mest - Prijavijo se lahko tudi šolniki, ki so se že prijavili na splošni natecaj 


TRST - Razpis natecaja za slovenskešole je skoraj pripravljen, natecaj pa naj bidejansko stekel jeseni. To izhaja iz vcerajš­njega popoldanskega srecanja v prostorihDeželnega šolskega urada za Furlanijo Ju­lijsko krajino v Trstu med vodjo Urada zaslovenske šole Igorjem Giacominijem inpredstavniki sindikatov.
V šolskem uradu zakljucujejo s pri­pravo besedila razpisa, ki bo potem mora­lo - verjetno v prvi polovici junija - roma­ti v Rim za objavo v italijanskem Uradnemlistu. Natecaj bo razpisan za 40 mest, karnaj bi po analizah šolskega urada odgo­varjalo dejanskemu stanju glede na razpo­ložljiva mesta in število habilitiranih šol­nikov. Deset mest bo namenjenih za otro­ške vrtce, 13 za osnovne šole, sedem za ni­žje in deset za višje srednje šole.
Po objavi razpisa v Uradnem listu(besedilo bodo vsekakor objavili tudi naspletnih straneh Deželnega šolskega ura­da za FJK) bo mesec dni casa za prijavo, na­tecaj pa naj bi dejansko stekel konec me­seca septembra ali v zacetku oktobra letos,vsekakor po zacetku pouka v novem šol­skem letu 2016/2017, so izvedeli pred­stavniki sindikatov. Za natecaj za sloven­ske šolnike bodo veljala enaka pravila kotza splošni vsedržavni natecaj, tudi progra­mi bodo isti, na »slovenskem« natecaju pabodo lahko sodelovali tudi tisti slovenski šolniki, ki so se bili medtem že prijavili navsedržavni natecaj.
Razplet so pozdravili v Sindikatu slo­venske šole (vcerajšnjega sestanka se je ude­ležil tudi njegov tajnik Joško Princic), kjerizražajo zadovoljstvo, da je prišlo do pozi­tivnega zakljucka in obenem upajo, da bonatecaj redno stekel brez težav. Ob tej pri­ložnosti pri SSŠ poudarjajo tudi vlogo, kijo je v prizadevanju za rešitev zapleta v zve­zi z natecajem s stalnim pritiskanjem in in­formiranjem opravila poslanka Tamara Bla-
Za slovensko šolo 
v Italiji je napoved 
razpisa natecaja 
gotovo 
dobra novica 

FOTODAMJ@N 

žina, ter delo Urada za slovenske šole, ki jepripomoglo k administrativnemu reševa­nju zapleta.
Vse kaže torej, da se vecmesecnazgodba o manjkajocem razpisu natecaja zaslovenske šole bliža koncu. Vsedržavni na­tecaj, ki predvideva zapolnitev dobrih 
63.000 mest v šolah vseh stopenj v Italiji (zaFJK je namenjenih 1531 mest) je bil razpi­san že v zacetku letošnjega leta, v teh dnehpa že poteka. Ob mestih za italijanske šo­le pa takrat niso bila razpisana mesta za slo­venske, kar je zainteresiranim šolnikompovzrocilo nemalo skrbi. Poslanka Tama­ra Blažina je veckrat posegla na ministrstvuza šolstvo in Deželnem šolskem uradu, ob zagotovilih funkcionarjev pa je treba ome­niti vsekakor tisto, ki ga je ministrica za šol­stvo Stefania Giannini dala izrecno za naš dnevnik, ko je poudarila, da natecaj bo. (iž) 
Ivan Peterlin kandidat za Osebnost Primorske 
KOPER - Mesec je naokoli in Primorskenovice, Radio Koper in TV Koper izbira­jo Osebnost Primorske za mesec maj. Tomožnost imajo Janko Boštjancic, Boris Ca­vazza in Ivan Peterlin (na sliki). Kdo od trojice je najbolj preprical bralce, poslu­šalce in komisijo vseh treh medijev, bodorazkrili soboto. Peterlin, predsednik Združenja slovenskihšportnih društev v Italiji, je s krovnima or­ganizacijama Slovencev v Italiji na domi­seln nacin svetovno javnost opozoril naprisotnost Slovencev v Beneciji. Ob pri­hodu Gira d'Italia so kolesarje in množico navijacev ucenci dvojezicne šolepricakali z dvojezicnim napisom. Slovenski pozdrav so tistega dne lahko pre­brali tudi v Gazzetti dello Sport, piše v motivaciji za Peterlinovo nominacijo. 


SARAJEVO - Italijansko delegacijo vodi poslanka Tamara Blažina 
Sodelovanje med Italijo in BIH tudi v stikih med parlamentoma 
SARAJEVO - Poslanka Tamara Blažina je te dni na delovnem obisku v Sa­rajevu v dvojni vlogi clanice Srednjee­vropske pobude (SEP) in predstavnicepredsedstva Poslanske zbornice.
Prejšnji mesec je prišlo v Rimu dopodpisa Protokola o sodelovanju medparlamentoma Italije ter Bosne in Her­cegovine. Podpisali sta ga obe predsed­nici in sicer Laura Boldrini in Borjana Kri­što, zato da bi se udejanjila dobra prak­sa t.i. parlamentarne diplomacije, ki najbi prispevala k utrjevanju stikov meddržavama na institucionalnem, gospo­darskem in kulturnem podrocju. Proto­kol vsebuje nekaj tock medsebojnega so­delovanja, med katerimi izmenjava iz­kušenj in soocenja glede normativnih po­stopkov tako parlamentov kot podrocnihkomisij in skupno prizadevanje za reše­vanje nekaterih aktualnih problemov vEvropi, kot sta varnost ter migracijska kri­za. Rimskega srecanja se je udeležila tu­di poslanka Tamara Blažina, ki jo je pred­sednica poslanske zbornice Laura Bol­drini imenovala za koordinatorko z ita­lijanske strani za udejanjanje Protokola invzdrževanje stikov s kolegi iz Bosne inHercegovine.
Tokratno srecanje je v Sarajevu, kjerse je Tamara Blažina srecala s predstav­nikom predsedstva Parlamenta BiH Pred­ragom Kozulo, ki koordinira sodelovanjeoz. udejanjenje protokola. V nadaljevanjuse je slovenska poslanka sestala z itali­


države zahodnega Balkana. V tem smi­slu lahko odigrajo dragoceno vlogo tudiparlamentarne skupšcine posameznihsrednjeevropskih držav, v podporo pri­zadevanju posameznih vlad na poti cimtesnejšega sodelovanja. 
Tamara Blažina se je v Sarajevu srecala s predstavnikom predsedstva Parlamenta BiH Predragom Kozulo 
Konzulat 
se morda 
seli v Izolo 

KOPER - Zgodba z italijan­skim konzulatom, ki mu koprskaObcina ni podaljšala najemne po­godbe za palaco Vianello, je dvi­gnila precej politicnega prahu.Odlocitev je marsikoga preseneti­la, pri tem pa najbolj cudi, da so in­formacije - kot kaže - zaobšle tudikonzulko Ivo Palmieri. Danes se bosta na to temo pogovarjala ko­prski župan Boris Popovic in pod­župan Alberto Scheriani, medtemko generalna konzulka vabila na se­stanek ni dobila, pišejo Primorskenovice. Obstaja možnost, da se bokonzularno predstavništvo vseka­kor selilo v Izolo. 
Palmierijeva pojasnjuje, dase novembra iztece najem za pala­
Župan Kopra Boris Popovic 

co Vianello na zacetku Belvederja,v kateri italijanski konzulat domu­je že od leta 1957, ko je ta politicno­diplomatski položaj v Kopru zase­del Guido Zecchin. Leta 2011 je ta­kratna italijanska vlada zaradi var­cevalnih ukrepov razmišljala okrcenju mreže veleposlaništev inkonzulatov po svetu. Med drugimso razmišljali o zaprtju generalne­ga konzulata v Kopru in Splitu,vendar se crni scenarij ni uresnicil.
»Februarja smo obcino pra­vocasno obvestili, da se bliža datum za podaljšanje najemne pogodbe. Vpismu smo tudi navedli, da bi naszanimal nakup stavbe, ce le cenanepremicnine ne bi bila pretiranovisoka,« pravi Palmierijeva. 

DEŽELA FJK - Ukinjanje pokrajin 
Pokrajinski policisti od danes k deželi 
TRST - V okviru deželne reforme sistema krajevnih uprav, ki je pred­videl ukinitev pokrajin in postopno prenašanje njihovih pristojnosti na de­želno in druge krajevne uprave, bo z današnjim dnem 87 pripadnikov šti­rih pokrajinskih policij prestopilo v sklop deželnih služb, kot to doloca za­kona številka 3/2016. Gre za osebje pokrajin, ki se je pretežno ukvarjalo zokoljskim nadzorom, lovom, ribolovom in varovanjem naravne dedišcine.
S tem v zvezi je deželna zveza pokrajin UPI v vcerajšnji izjavi za tiskponovno poudarila potrebo, da se ohrani razmestitev tega osebja na ozem­lju, kjer so že doslej delovali, zato da se zagotovi kontinuiteta okoljskega nad­zora, ki bi ga bilo treba kvecjemu še ojaciti, nikakor pa ne zmanjševati. Greza 10 pripadnikov pokrajinske policije na Goriškem, 8 na Tržaškem, 29 vpordenonski in 38 v videmski pokrajini, poleg dveh vodilnih funkcionarjevv Vidmu in Pordenonu. Skupaj z osebjem je dežela prevzela tudi nepremi­cnine, vozila in vso opremo, ki je potrebna za delovanje zadevnih okoljskihnadzornih služb. 
Štirje vlaki Trst-Milan s postanki 
v Tržicu, Cervignanu in Latisani 

VIDEM - Z 12. junijem bo stopil v veljavo nov poletni vozni red vla­kov tudi na deželnem železniškem omrežju v FJK. Z novim urnikom bodona štirih hitrih vlakih »Frecciabianca« ma relaciji Trst - Milan oziroma Tu­rin uvedli dodatne postanke v Tržicu, Cervignanu in Latisani. Gre za vlakeFB 9747 Milan-Trst (prihod ob 23.28), ki bo ustavljal v Cervignanu in Trži­cu; vlak FB 9790 Trst-Milan, ki odpelje ob 6.08 in bo ustavljal v Tržicu inCervignanu; vlak FB 35710 Trst-Turin, ki odpelje ob 6.27 in bo ustavljal vCervignanu in Latisani; vlak FB 35741 Milan-Trst (prihod ob 22:29), ki boustavljal v Latisani in Cervignanu. Za slednja dva vlaka bosta dodatna po­stanka samo v poletnem casu, od 12. junija do 18. septembra, na prvih dvehnavedenih pa bodo postanka Cervignanu in Tržicu uvedli trajno. Deželnaodbornica za prevoze Mariagrazia Santoro je pozitivno ocenila novost, kida odgovarja na želje in potrebe deželnega prebivalstva in bo izboljšala po­vezavo naše dežele na železniški osi vzhod-zahod. 




TRST - Zaskrbljujoce analize tal zelenih površin v Škednju in drugod v mestu 
Ljudski vrt in še šest 
vrtov onesnaženih 

Vrt ob cerkvi sv. Lovrenca v Šked­nju je oddaljen v zracni liniji slab kilo­meter od železarne, ljudski vrt v Ul. Giu­lia vec kot štiri kilometre. Kljub temu paje - kar se prekomerne prisotnosti kan­cerogenega benzopirena tice - ljudski vrtpetkrat bolj onesnažen kot zelenje obškedenjski cerkvi.
Tako kažejo analize, ki so jih - napobudo tržaške obcine - opravili izve­denci deželne agencije za okolje ARPA inzdravstvenega podjetja. Tehniki so ana­lizirali zelene površine na dvanajstihmestih, Vecina teh je bila v bližini Šked­nja, nekaj jih je bilo bolj oddaljenih. Ana­lize so pokazale, da so tla sedmih krajev(ob ljudskem vrtu še vrt na Trgu Rosmi­ni, vrt vrtca Don Calvien v Ul. Svevo),gozdic Miniussi v Škednju, vrt cerkve sv.Lovrenca v Škednju, vrt šole Marco Pra­ga v Škednju in vrt v Ul. Giardini) ones­nažena, v petih krajih pa meritve niso od­krile prekomernega onesnaženja zelenihpovršin (vrt v Ul. Cossetto, vrt Frŕ An­tollovich v Ul. Valmaura, Trg Atleti azzuripri Valmauri, zelenica na hitri cesti priŠkednju in vrt sinhrotrona pri Bazovici).
Podatke je na tiskovni konferencipredstavil tržaški župan Roberto Coso­lini. Dejal je, da onesnaženje tal ni odvi­sno le od emisij škedenjske železarne (si­cer bi ljudski vrt v Ul. Giulia ne bil boljonesnažen od krajev, ki so bližji železar­ni ...) temvec od »številnih faktorjev«: odizpušnih plinov vozil oziroma prometa,od ogrevalnih naprav, od industrijskihobjektov in od pristaniških dejavnosti. Nanegativni »rekord« ljudskega vrta v Ul.Giulia naj bi vplivala prav promet inogrevalne naprave.
Župan je poudaril, da je njegovauprava prva v Italiji opravila tovrstne ana­lize; ce bi jih v drugih mestih, bi bile pravtako ali celo še bolj zaskrbljujoce. Ob ta­kih rezultatih so potrebni takojšnji ukrepi.Obcina se je že obrnila na Deželo Furlani­jo Julijsko krajino (prisotna je bila odbor­nica za okolje Sara Vito), da bi si zagoto­vila sredstva za prve posege. Onesnaženaobmocja bo treba sanirati; odstraniti bo tre­ba gornje plasti zemlje in nanesti novo. Ko­liko kubikov zemlje bo treba odpeljati, niše znano. Obcinski tehniki bodo opraviliizracun v prihodnjih dneh. Strošek bo iz­daten, vec sto tisoc evrov, tocen izracun pani bil še opravljen, ker je obcina prejela re­zultate analiz šele konec preteklega tedna.
Župan je poudaril, da bo za iz­boljšanje stanja potrebno dolgo casovnoobdobje; treba bo znižati ogrevanje,odreci se zasebnemu prometu v koristjavnim prometnim sredstvom.
Generalni direktor deželne agenci­je za okolje ARPA Luca Marchesi je po­sredoval podrobnejše podatke o onesna­ženju. Tehniki so vzeli v poštev devetonesnažujocih snovi, od katerih je najboljnevaren benzopiren. Prisotnost slednje­ga je prav v Ljudskem vrtu najvecja: 2,8miligrama na kilogram, medtem ko zna­ša sprejemljiva meja 0,1 mg na kilogram.
Onesnaženje zelenih površin zasta­vlja pomembno zdravstveno vprašanje: alije primerno nadaljnje igranje otrok v ta­ko onesnaženih vrtovih (tudi šolskihdvorišc in vrtov)? Direktor zdravstvene­ga podjetja Nicola Delli Quadri je menil,da »ne gre izvajati panike, temvec je tre­ba biti previdni.« Prav iz previdnosti najbi župan v kratkem izdal odredbo o pre­povedi igranja v ljudskem vrtu in drugihonesnaženih okoljih. Odredba je bila vceraj že pripravljena. (mk) 


Voda poplavila Trg Dalmazia

Prisotnost benzopirena na zelenih obmocjih 
(dovoljena prisotnost 0,1 mg/kg) 
Kraj Prisotnost (mg/kg) 
Ljudski vrt v Ul. Giulia  2,8  
Vrt na Trgu Rosmini  0,84  
Vrt vrtca Don Calvien (Ul. Svevo)  1,3  

Vrt v Ul. Cossetto 0,025 


Vrt Frŕ Antollovich (Ul. Valmaura) Trg Atleti azzurri (Valmaura) 
Vrt cerkve sv. Lovrenca v Škednju  0,5  
Vrt šole M. Praga v Škednju  1,1  
Vrt Amici del presepio (Ul. Giardini)  0,48  

Zelenica na hitri cesti (pri Škednju) Vrt sinhrotron pri Bazovici 

0,04 
Zaradi popravila 
0,072 

so morali za promet zapreti nekaj voznih pasov 
FOTODAMJ@N 
0,032 

Na sticišcu med Ul. Fabio Severo 0,006 in Trgom Dalmazia v Trstu je vcerajmalo po 14. uri iz enega od jaškov za-
TRST - Gibanje petih zvezd o onesnaženju vrtov v mestu 
»Kot kemijska bomba?«

Županski kandidat Paolo Menis kriticen do ocen župana Cosolinija o virih onesnaženja 
Novica o onesnaženju številnihvorilo« na Cosolinijeve številke na ti-vecje onesnaženje od zakonsko do­zelenih površin v mestu je v nekaj mi-skovni konferenci, ki so jo ob Meni-locene norme.« »Zakaj se ni nihcenutah obkrožila tržaški politicni svet.su sklicali deželni svetniki Grillovegavprašal, kaj se je zgodilo v tistih 40Prvi se je nanjo odzval županskigibanja. Izpostavili so predvsem dej-dneh, da bi upravicili tolikšno pove­kandidat Gibanja petih zvezd Paolostvo, da so analize na Trgu Rosmini,canje onesnaženja? Ali je nad TrstomMenis, ki ne verjame »vplivu vec fak-opravljene 14. januarja in 25. fe-eksplodirala kemijska bomba?« so setorjev na onesnaženje zelenih povr-bruarja letos dokazale, da se je v ti-vprašali deželni svetniki Gibanja pe­šin,« ker po mnenju izvedencev Gi-stem casovnem razmiku »dogodilotih zvezd in županski kandidat Pao­banja, naj bi bil »glavni onesnaževa-nekaj zelo hudega«, kajti, »po 40 dnehlo Menis, in menili, da bi moral žu­lec industrija.«se je stopnja onesnaženja zaradi ben-pan Cosolini posredovati podatke
Gibanje petih zvezd je »odgo-zopirena podvojila in zabeležila 7 krat tržaškemu javnemu tožilstvu. 
TRST - Obcinski svet 
Programski 
dokument 
pod streho 

Tržaški obcinski svet je preteklo nocizglasoval programski dokument oz. vec­letni proracun za obdobje 2016-2018. Zadokument, vreden dobrih 629 milijonovevrov, je glasovalo 21 svetnikov: poleg za­stopnikov Demokratske stranke, Cosolini­jeve liste, Obcanov za Trst, Svobode eko­logije levice in Trsta zdaj za vecino gre tuomeniti še pripadnika opozicijske Indi­pendentisticne obcanske liste Maurizia Fer­raro in Roberta De Gioio. Proti doku­mentu je glasovalo 13 svetnikov: ob pri­padnikih opozicijskih Ljudstva svobode,Ljudskega Trsta, Forza Italia, Cannataro­ve in Lobiancove liste ter Gibanja petihzvezd so proti glasovali še Iztok Furlanic,Marino Andolina in Andrea Brandolisio iz vrst Zveze levice, medtem ko se je svetnikSEL Marino Sossi vzdržal, predstavnikaDrugega Trsta Franco Bandelli in AlessiaRosolen pa se nista udeležila glasovanja.
Med sprejetimi popravki velja omenititistega, ki ga je vložil svetnik Slovenske skup­nosti-Demokratske stranke Igor Švab in na­menja 84.000 evrov za nakup nove opremeza prenovljeno šolo v Škednju. Poleg tega jeodbornik za proracun Matteo Montesanoosvojil še štiri Švabove resolucije: dve se na­našata na vzdrževanje oken proseškega žup­nišca in ureditev vhoda v cerkev v Bazovi­ci, dve pa na kmetijsko problematiko. Enapredvideva skrb Obcine za promocijo do­macih proizvodov ob velikih dogodkih, kotso npr. Barcolana ali Bavisela, druga pa ciš­cenje in vzdrževanje poti v kraškem bregu,ki vodijo do vinogradov in drugih nasadov. 
cela prihajati voda. Na prizorišce so pri­šli gasilci, pripadniki mestne policije inosebje podjetja AcegasApsAmga, kljubzaprtju ventila pa je voda še naprej uha­jala na cestišce, tako da sumijo, da je cevpreluknjana, zaradi prisotnosti peska inkamenckov pa racunajo, da si je vodapoiskala pot skozi pesek.
Jašek, iz katerega uhaja voda, senahaja na »strateški« tocki med Ul. Fa­bio Severo, Trgom Dalmazia ter za­cetkom ulic Ghega in Martiri della li­bertŕ, tako da je mestna policija odre­dila delno zaprtje nekaterih voznih pa­sov na omenjenih ulicah, kar utegnepovzrociti precejšnje nevšecnosti v krajevnem prometu.
Vceraj popoldne sicer niso beležilivecjih težav, ki pa bi lahko nastopile vprimeru, ce bi se popravilo, ki je vcerajže steklo s pomocjo bagra, zavleklo, sajgre za zelo prometno obmocje. Civil­na zašcita je na družabnem omrežjuTwitter vceraj že svetovala voznikom,naj poišcejo alternativne poti. 
TRST - Intervjuji z županskimi kandidati 


Srecanje z županskimi 
Menis: Vidimo 
kandidati o kmetijstvu 
Kmecka zveza vabi na srecanje medžupanskimi kandidati na temo Vlo­ga Obcine Trst za razvoj kmetijstvana Tržaškem, ki bo nocoj ob 20.30 v

se v balotaži 
Volilna kampanja Gibanja 5 zvezd sene bo zakljucila ta konec tedna. To je mne­nje županskega kandidata Paola Menisa, kiima za Trst vec nacrtov. Med temi so javnadela na Krasu, pomoc za kmete in zaprtjekoksarne v škedenjski železarni.
Kdo bo zmagal na letošnjih volitvah? 
Kdo bo zmagal? Napovedi ne delamo,to je zelo težko... Ocitno je, da smo v treh,ki se borimo za upravljanje tega mesta.
Gibanje 5 zvezd se je v Trstu razbilo in ste na primarnih volitvah nazadnje prev­ladali nad Paolo Sabrino Sabia, temu pa so sledile tudi polemike. Kako je sploh prišlo do vaše županske kandidature? 
Na primarnih volitvah je moja sku­pina, v kateri je bilo že 26 kandidatov zaobcinski svet, prevladala nad skupino, kije podpirala Paolo Sabrino Sabia. Naša sku­pina je nato odlocila, da sprejme na se­znam kandidatov druge aktiviste, a da nesprejme tistih, ki so podpirali Paola SabrinoSabia. Ta odlocitev je padla na skupšcinimoje skupine.
Po primarnih volitvah ste v intervjuju za Primorski dnevniki izjavili, da bodo na kandidatni listi tudi Slovenci. To se je tudi zgodilo in kandidirata Tatjana Gregori in Bruno Križman. Kako je potekal izbor kan­didatov? 
Potekal je v duhu participacije, kot seto vselej dogaja v G5Z. Tatjana Gregori jebila sicer že dolgo casa akitvistka in clani­ca naše skupine in je sprejela predlog. Križ-mana sem spoznal naknadno in se je pri­družil naši skupini, ki šteje 39 kandidatovin kandidatk (ena kandidatka se je medtemumaknila).


Na predstavitvi kandidatov ste na­javili tudi razpis za selekcijo ljudi za od­borniška mesta, ki je potekala prek sple­ta. Ali je že znano kakšno ime? 
Kurikulum je posredovalo približno35 oseb, vec pa ne morem še povedati. Odteh je bilo vsekakor 15-20 zelo zanimivih.
Kdaj bodo znana imena? 

Racunam, da bom prve tri odborni­ke najavil v cetrtek (jutri, op. nov.) in torejše pred volitvami, kot sem bil obljubil.
Gibanje 5 zvezd se je pred leti odlo­cno postavilo po robu javnemu .nanci­ranju casopisov, med temi tudi krajevnih in torej tudi Primorskega dnevnika. Zakon o založništvu trenutno obravnava parla­ment in naj bi bil kmalu izglasovan. Kak­šno je danes vaše stališce? 
Naše stališce je, da je treba locevatimed javnim denarjem za velike casopise oz.grupacije in za lokalne casopise. Financira­nju prvih odlocno nasprotujemo, ker so vstanju skrbeti sami zase, kot je to npr. do­kazal Il Fatto Quotidiano. Drugo so caso­pisi, kot je Primorski dnevnik oz. casopisimanjšinskih skupnosti, ki imajo tudi po­membno družbeno in kulturno vlogo. Ta­ke casopise je treba zašcititi in mora biti za­nje predvideno tudi javno .nanciranje. Kosmo pred nekaj leti v Rimu predlagali uki­nitev javnega .nanciranja za založništvo,sem v pogovoru z nekaterimi parlamentarciG5Z poudaril, da je nujna pozornost do ca­sopisov manjšinskih skupnosti, ki jih nesmemo spraviti v isti lonec.
Ocitno ste dovzetni do vprašanj slo­venske narodne skupnosti. Kakšen bo to­rej odnos do manjšine, ce boste izvoljeni za župana? 
Najprej naj povem, da odlocno na­sprotujemo deželni reformi krajevnih upravoz. medobcinskim zvezam. Namesto 4 po­krajin, ki jih med drugim ne bodo ukinili,bo nastalo 19 zvez. To je pravi institucionalnikaos, ki na nedemokraticen nacin uvaja uni­je, v katerih bodo obcani manj zastopani.Glede manjšine in sodelovanja z okoliški­mi obcinami pa so potrebni ukrepi še zla­sti na Krasu in v periferiji, ki sta bila v zad-
MIL JE - Volišca odprta v nedeljo od 7. do 23 ure 
Tudi v miljski obcini možni dve preferenci, a brez možnosti locenega glasovanja 
Kulturnem domu na Proseku. Sreca-

KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO MILJSKI  
Roberto Baracci (G5Z) Rodil sem se leta 1970, zrasel sem med Barkovljami,kjer sem stanoval, ter Prosekom in Kontovelom, kjer semobiskoval osnovno šolo in igral košarko. Nadalje sem štu­diral na poklicnem zavodu J. Stefana, kjer sem pozneje tu­di pouceval elektroniko.Pred štirinajstimi leti sem se preselil v Milje in zaceltudi novo delovno dobo v okviru kontrole kvalitete v živil­ski industriji. Vedno sem mislil, a odkar se mi je rodil sin sempreprican, da v vsakem mestu ali obcini so zelo pomembne strukture ali storitveza družine, še posebno za najmlajše. Preprican sem, da ima miljska obcina velikpotencial na tem podrocju, ki pa žal še ni bil izkorišcen. Zato sem že nekaj let an­gažiran v tem smislu bodisi kot tajnik združenja staršev slovenske miljske šole invrtca bodisi kot ustanovitelj, skupaj z drugimi starši, Odbora odraslih za otroke.Na zadnjih dveh volitvah sem že kandidiral na razlicnih listah, a tokrat, v Gibanjupetih zvezd, sem našel tiste zamisli, ki so prava pot za dobro in konkretno upravo,z uporabo tudi participativne demokracije (pri kateri vsakdo lahko sodeluje s pred­stavniki) ter neposredne demokracije(obcani lahko predlagajo in glasujejo zakon­ske predloge). Moj namen je vsekakor izboljšati storitve in strukture, namenjenedružinam in predvsem pravim prvim obcanom: otrokom. Poleg tega sem prepri­can, da prisotnost slovenskih clanov v obcinskem svetu konkretno podpira cez­mejni dialog in sodelovanje, ki sta potrebna na obmejnem podrocju, kot so Milje.Roberto Baracci podpira županskega kandidata G5Z Emanueleja Romana Mirna Viola (DS) Rodila sem se v Trstu leta 1976 in od vedno živim v obcini Milje. Po maturi na znanstvenem liceju F. Prešernav Trstu sem zacela aktivno delovati v razlicnih slovenskih kul­turnih društvih in ustanovah. Leta 2006 sem kot predsed­nica Društva Slovencev miljske obcine nasledila Jurija Vo­dopivca. Zaposlena sem kot racunovodja in odgovorna zaprošnje 83 društev pri ZSKD. Na zadnjih miljskih obcinskihvolitvah sem bila na seznamu neizvoljenih kandidatov De­mokratske stranke na prvem mestu. Kot neodvisno kandidatko me podpirata ta­ko DS kot stranka SSk. Prizadevala si bom, da bo imel miljski obcinski urad za oddajanje vlog za ev­ropske projekte vecjo težo in da bo obcinska uprava pridobila cimvec denarnih sred­stev iz evropskega programa za cezmejno sodelovanje Italija-Hrvaška 2014-2020in da bo lahko preuredila mestno jedro in obalo; da bo ocistila, uredila in boljšeoznacila pešpoti in kolesarske poti; da bo uredila in izboljšala stanje nekaterih ob­cinskih cest; da bo popravila in obnovila zastarelo kanalizacijo, vinograde in olj­cne nasade, ki rastejo na miljskih gricih. Sem tudi clanica slovenske narodne skup­nosti in zato bolj obcutljiva do vprašanj, ki se nanašajo na to temo. Prizadevala sibom, da se rešijo še nekatera pomembna vprašanja, kot so uporaba slovenšcine priuradnem dopisovanju in objavljanju dogodkov, dvojezicne cestne oznake in tablaob vhodu v Milje, zašcita slovenske narodne skupnosti v novem statutu Obcine Mi­lje. Volilni program je dosegljiv na www.mirnaviola.com.Mirna Viola podpira župansko kandidatko leve sredine Lauro Marzi OBCINSKI SVET  


V nedeljo bodo obcinske volitve tu-
Istrski 
glasovi 

V Trstu se je razširila vest, da je v tujini11 tisoc ljudi, ki imajo pravico do udeležbe navolitvah. Gibanje 5 zvezd in desnicarskega ve­ljaka Renza de Vidovicha pa so razhudili pla­kati Demokratske stranke v Istri in namigi, dabo DS priredila avtobusne »izlete« na volišca.Ce je G5Z mnenja, da imajo clani italijanskemanjšine pravico, da volijo, a to »spontano«,je de Vidovich zahteval od prefekture, da pre­šteje Istrane, ki bodo prišli volit v Trst. 
PD v petek 
ne bo izšel 

Zaradi varcevalnih ukrepov 
Bralce obvešcamo, da Primorskidnevnik zaradi varcevalnih ukre­pov ne bo izšel v petek, 3. junija(sveže novice bodo dostopne nastrani www.primorski.eu). Na­povedi petkovih predvolilnih do­godkov bomo zatorej sprejema­li samo še danes, morebitne po­zive pa bomo objavili v soboto. 

di v Miljah. Volišca bodo, enako kot vtržaški obcini, odprta od 7. do 23. ure, šte­tje glasov pa bo v ponedeljek dopoldne.Na volišce je treba priti z veljavnim oseb­nim dokumentom in z volilno izkaznico. 
V Miljah mora volilec prekrižati imein priimek županskega kandidata ali kan­didatke, ob tem lahko tudi prekriža sim­bol stranke, ki podpira izbranega župan­skega kandidata. Ob tem lahko odda enoali dve preferenci. V primeru dveh pre­ferenc mora obvezno eno oddati za mo­škega, drugo za žensko.
V Miljah ni locenega glasovanja(glas za župana in za listo, ki ga podpira),ki je možno v Trstu. V tem primeru lah­ko volilec tudi odda dve preferenci (zamoškega in žensko). 
njih petih letih popolnoma zapostavljena.Nazoren primer je cerkvica sv. Roka v Kri­žu: o tem je bil govor v obcinski bilanci želeta 2011, ustrezno postavko pa so natoodlašali iz leta v leto. Nasplošno pa je trebarešiti hude težave kmetov, ki jih pestijo pre­tirana birokracija in hude vinkulacije, med­tem ko je potrebno usklajevati zašcitoozemlja in razvoj kmetijstva.
Med glavnimi temami volilne kam­panje so škedenjska železarna, staro pri­stanišce in brezposelnost oz. gospodarska rast. Kaj vi predlagate? 
Roberto Dipiazza in Roberto Cosoli­ni sta imela prvi 10 in drugi 5 let casa za re­šitev tega vprašanja, a nista storila nic. Na­še mnenje je, da je treba postopoma zapre­ti koksarno in delavce zaposliti v novi hlad­ni valjarni. V starem pristanišcu je potrebnoprepreciti vsako gradbeno špekulacijo innadzorovati postopek privatizacije. Nujnoje vsekakor spodbujati rast stare luke, mo­rebiti tudi s korišcenjem ugodnosti prosto­carinske cone. Glede brezposelnosti bo mo­ral novi tržaški župan spodbujati odpiranjenovih dejavnosti, še posebej pa spodbujatiprihod novih vlagateljev.
Še nekaj dni nas loci od nedeljskih volitev. Kaj pricakujete? 
Nedvomno pricakujem, da se bomprebil v drugi krog oziroma balotažo in dase bo torej volilna kampanja Gibanja 5 zvezdnadaljevala do 19. junija.
Aljoša Gašperlin 
nje bo vodil novinar Dušan Udovic. 

Repini in Iscra pri SKGZ, Sv.
Ivanu, Škednju in na Opcinah 

Kandidata Demokratske stranke za tržaški obcinski svet Valentina Repiniin Matej Iscra se bosta srecala danes ob 11. uri s predstavniki SKGZ, na­kar bo Iscra sodeloval pri srecanju spokrajinsko odbornico Adele Pino inpokrajinskim podpredsednikomIgorjem Dolencem na temo Kras inTrst: vkljucevanje kot priložnost zaprihodnost na Borznem Trgu. Sledilobo srecanje z obcani ob 17.30 pri Sv. Ivanu in ob 18.30 v Škednju. Ob 
20.30 pa se bodo Iscra, Repini inkandidati za rajonski svet srecali z vo­lici v društvu Tabor na Opcinah. Sle­dilo bo druženje. 

Maria Teresa Bassa Poropat danes v hotelu Filoxenia 
Kandidatka na listi Insieme per Trie­ste-Cosolini sindaco za tržaški ob­cinski svet Maria Teresa Bassa Poro­pat vabi danes ob 18.30 v hotel Filo­xenia na javno srecanje na tempo Ra­zlogi za vrnitev na volišca. Sodelova­la bosta Paolo Feltrin in PiergiorgioGabassi s tržaške univerze. 



ZGONIK - Vabilo na obcinsk i praznik od jutri do nedelje, 5. junija ZGONIK - Danes 
Razstava 
Roberta 
Kozmana 


Kozarcek in oddih 
na 52. Razstavi vin 

»Za vreme se še pogajamo ...« Kan­

bo izkupicek vecera namenila združenjucek ironije nikoli ne škodi. Zlasti ne na
Hospice iz Nabrežine.predstavitvi zgoniškega vaškega praznika,
Nedeljski dan bo zaznamovala že 52. Razstave vin. Še vsako leto je vsaj
možnost brezplacnega ogleda Carsianeen dan deževalo, so hudomušno namignili
med 15. in 18. uro (kupon za ogled bo naobcinski odborniki David Pupulin, Mir­
voljo pri kiosku za pijaco). Ob 18. uri boko Sardoc in Rado Milic, ko so na Obci­
pred županstvom nastop srbske folklorneni pripovedovali, da je že vse nared za
skupine Pontes Mostovi iz Trsta, ob 19. uripraznik, ki bo poživel prihajajoci konec
bo nagrajevanje vin in olj, od 20. ure daljetedna, od cetrtka, 2. junija, do nedelje,
pa ples z ansamblom Nebojsega. 
5. junija. Da je Razstava vin in drugih kme-

Varianta v korist kmetom 
tijskih proizvodov pomemben trenutek zaobcinsko upravo, je uvodoma poudaril

Milic je ob tem postregel še z nekajpodžupan Rado Milic, ki je opozoril, da
podatki, in sicer, da je ima vecina kmetij nase na prazniku s svojimi proizvodi, zlasti
obcinskem obmocju skozi leto odprto tu­z vinom predstavijo domace kmetije. Stro­
di osmico (teh je 25) in da se lahko pona­kovna komisija je v preteklih dneh že oku­
šajo tudi z devetimi turisticnimi kmetija­sila in ocenila vina, ki jih bodo vinarji po­
mi (letos se jim bo pridružila še ena). Gle­nujali na razstavi vin. »Da ne bi pogoje­
de proizvodnje so kmetije popolne, je ugo­vali obiskovalcev, bomo zmagovalce raz­
tavljal podžupan: ob proizvodnji vina se na­krili šele v nedeljo zvecer. Lahko pa že na­
mrec posvecajo tudi živinoreji, se pravi re­povem, da so vsa vina zelo kakovostna,«
dijo prašice, krave in koze. Tudi zaradi te­je povedal Milic. Na razstavo se je prija-ga si obcina prizadeva, da bi na obmocjuvilo 15 vinarjev – Cristina in Marino Be-macih proizvodov; zahvalil se je ZKB inna zidana, ki so si jo zamislili ucenci in uci-nekdanje smodnišnice pri Brišcikih cimsednjak, Ladi Budin, Cvetko Colja, BorisPokrajini Trst za podporo in sodelovanje. teljice ob 70-letnici slovenskih šol v Italiji:prej uredila prašicerejo, tako da bi bili pra-Dolliani, Ervin Doljak, Kmetija Fabjan, Gi-uredili so staro ucilnico s pohištvom, knji-šicki od rojstva »kraški«, suhomesni proiz­gi Furlan, Kmetija Gruden-Žbogar, Kme-gami, dokumenti in fotogra.jami; na ogledvodi pa bi si posledicno zaslužili oznakotija Štolfa, Matej Kocman, Marko Milic,Program dan za dnem pa bodo tudi avtoportreti, ki so jih uresni-kvalitete. »Obcinsko obmocje je majhno inRado Milic, Stanko Milic, David Sardo inV sam potek praznika, ki je namenjencili ucenci na delavnici s Katerino Kalc. Na kmetje potrebujejo nove površine za rastRoberto Šavron – ki bodo postregli s 34tako mladim kot manj mladim obcanom,razstavišcnem prostoru pa bo od 20. uresvojega proizvoda. Uprava se je torej loti­vzorci vina: 14 vzorci vitovske, 5 malva-se je poglobil odbornik David Pupulin. Priples z ansamblom Venera. V soboto bo ob la postopka nove variante št.19 za spre­zije, 3 belega vina in 12 vzorci terana. Pod-snovanju štiridnevnega dogajanja sodelu-16. uri turnir v briškoli (KD Rdeca zvezda)membo con iz E3 v E4. To bo kmetom do­župan je hkrati opozoril, da se bo pred-jejo ob Obcini tudi domaca kulturna inin ex-tempore za otroke (KD Drago Bojan),volilo, da posadijo nove vinograde in olj­stavila tudi kmetija, ki ob vinu ponuja tu-športna društva ter šola. Uradno odprtje boob 17.30 vabita krožek Krut in KD Rdeca cne nasade. Kmetijstvo je nedvomno edendi druge proizvode (sire in suhomesne iz-jutri ob 18. uri v obcinski vinoteki v Zgo-zvezda na brezplacni ogled botanicnegaod primarnih sektorjev, ki jim velja po­delke), že sedmic pa bo obiskovalcem naniku, kjer bo Matej Emili zaigral na har-vrta Carsiana (v slovenšcini) ter na pred-svetiti zasluženo pozornost,« je napovedalvoljo tudi odlicno domace olje, ki ga proiz-moniko ob odprtju razstave Poskusi s Kra-stavitev zelišcnega vrta zadruge Microco-Milic. Na koncu pa velja opozoriti še na to,vajajo štiri kmetije. Odbornik Mirko Sar-sa skupine Vile & Vampi, ob 19. uri pa bosmo. Ob 19.30 bo nagrajevanje ex-tempo-da so se nekatere domace kmetije uvrsti­doc je k temu dodal, da obcinska upravaljudsko ocenjevanje vin. V prostorih os-re in briškole, sledil pa bo nastop otroškele med prvih sto, ki ponuja najboljše vinopodpira dogodek v prepricanju, da je pri-novne šole 1. maj 1945 v Zgoniku bodo v plesne skupine KD Rdeca zvezda. Vecer bona svetu (v tem primeru vitovsko).hodnost ravno v uveljavljanju in rasti do-petek ob 18. uri odprli razstavo Stoji ucil-popestrila glasba skupine I 60 Ruggenti, ki Sara Sternad 


Kot uvod v nekajdnevno ob­cinsko praznovanje, bodo v pro­storih zgoniške obcine danes ob 
16. uri odprli razstavo RobertaKozmana (FotoDamj@n). Umet­nika bo predstavila Jasna Merku'. 
Robert Kozman (letnik 1943)se je osnovnih tehnik slikarstva izu­cil pri tržaškem slikarju GiannijuBlasonu. Od leta 1970 je svoja de-la predstavil na številnih osebnih inskupinskih razstavah ter za svojedelo prejel vrsto prestižnih nagradin bil deležen laskavih ocen kriti­kov. Kozman se intenzivno posve­ca slikarstvu: svoj navdih crpa iznaravnega okolja – krajine, rast­linski motivi, a tudi kamnolomi in vedute so najpogostejši motivi nje­govih slik. Umetnik slika v tehnikiolja, z akvareli in pa s pastelnimibarvami; barva ostaja glavna pro­tagonistka, živo in nežno oživljaoblike, izžareva svetlobo in pove­zuje celoto slikarske izpovedi.
Razstavo si bo mogoce ogle­dati do 30. junija, in sicer od po­nedeljka do petka od 9. do 13.30,od ponedeljkih in sredah tudi po­poldne od 15.30 do 17.30. 


PROSEŠKA POSTAJA - Srecen izid posega tržaških in openskih gasilcev 
Psicko rešili iz brezna 
Skozi ozko odprtino so se jamski reševalci spustili 20 metrov globoko - Lastniki so žival pogrešali že 15 dni 
Reševalci so po  
spustu iz globine  
brezna (levo)  
psicko izrocili  
lastnikom  
Gasilci iz Trsta in z Opcin so v pone­ 
deljek popoldne porabili približno dve uri ca­sa za reševanje psicke iz brezna, ki se naha­ Srecanje z županjo  
ja v bližini Proseške postaje. Potem ko so pre­jeli obvestilo o prisotnosti živali v kraškem in obisk Carsiane  
breznu, so se na prizorišce podali operaterji Zgoniška županja Monica Hro­ 
gasilskega oddelka za jamsko, gorsko in recno vatin je v petek na zgoniški ob­ 
reševanje, ki so se morali spustiti skozi ozko cini sprejela malcke iz vrtca 
odprtino v rov, ki se je po približno petih me- Munari pri Valmauri. Gostje so 
trih razširil. Psicka se je nahajala v globini ka­ v spremstvu vzgojiteljic in pred­ 
kih 20 metrov, bila je na videz v dobrem sta­ stavnikov združenja Coped­ 
nju kljub padcu in vecdnevnem bivanju v Camminatrieste županji pred­ 
breznu. Žival so zavarovali s posebno preve­ stavili mesto, kakršno bi si ga 
zo in dvignili na površje: tako je lahko pono­ želeli. Nato so se peš podali do 
vno stekla k svojim lastnikom, ki so jo po­ botanicnega vrta Carsiana, kjer 
grešali že 15 dni in ves ta cas tudi iskali, ob so jim vodici predstavili kraške 
ponovnem snidenju pa so bili razumljivo vsi rastline (FotoDamj@n).  
skupaj presrecni.  


CARBOLA - Pobuda italijanskega obrambnega ministrstva 	NABREŽINA 
Danes Nabrežina 

Medaljo osvoboditve 
V Nabrežini bo nocoj zeloživahno. Po barih, pivnicah in pi­

prejeli številni Slovenci 	live ceriji bo zaživela iz leta v leto boljuveljavljena prireditev Nabreži­na-Aurisina Live, ki jo prireja Jus
Prefektinja pozdravila v slovenšcini - Med odlikovanci veliko clanov VZPI-ANPI 
Comunella Nabresina Gemeinde 
Ministrstvo za obrambo si je obpriložnosti jutrišnjega praznika re­publike zamislilo medalje osvobodi­tve (medaglie della liberazione). Povsej državi so jih prejeli nekdanji par­tizani in interniranci v nacisticnih ta­borišcih, nekdanji vojaki rednih enotitalijanske vojske ter njihovi sorod­niki. Pokroviteljstvo nad pobudo jeprevzel predsednik republike SergioMattarella, izrocitev kolajn je v trža­ški športni palaci potekala v »režiji«tukajšnje Prefekture, italijanske voj­ske in deželnega šolskega urada.
V tržaški pokrajini je bilo odli­kovancev in odlikovank skoraj dve­sto, med njimi vecina Slovenk in Slo­vencev, v glavnem clanov partizan­skega združenja VZPI-ANPI. Pre­fektinja in vladna komisarka za Fur­lanijo-Julijsko krajino AnnapaolaPorzio, ki je pozdravila tudi v slo­venšcini, je v uvodnem nagovoru iz­postavila simbolni pomen te pobudeobrambnega ministrstva, za katero sije osebno prizadevala ministrica Ro­berta Pinotti. 
Prvih šest priznanj so vsak poenemu odlikovancu iz lastne obcine izrocili župani Trsta, Milj, Devina-Nabrežine, Doline, Zgonika in Re­pentabra oziroma njihovi pooblaš­cenci. Prefektinja je nato v spremstvudijakinj in dijakov vseh krajevnih viš­jih srednjih šol izrocila bronasto me­daljo vsakemu odlikovancu posebej,ki so sicer že ob prihodu v športnopalaco prejeli spominsko diplomo. Naslovesnosti je sodeloval tudi castnivod italijanske vojske.
Deželno vlado je na prireditvizastopal odbornik Gianni Torrenti.Poudaril je, da predstavljajo medaljeobrambnega ministrstva niso dolžnooddolžitev borkam in borcem za svobodo, demokracijo in nacela, nakaterih sloni italijanska republika.»Kolajne pomenijo tudi svarilo mla­dim rodovom, da ne pozabijo na svet­le idealov svojih dedov in pradedov,«je podcrtal še deželni odbornik Tor­renti. 



stih mracnih casih. V muzeju so si ogledali tudi žaro s pe­pelom, uniformo neke deportiranke in seznam njenih so­trpink. Ucenci, starši in uciteljica se zahvaljujejo gospo­du Goruppiju za dragoceno pricevanje. 
Osnovnošolci s Katinare obiskali Rižarno 

Ucence je po Rižarni vodil bivši deportiranec Riccardo Goruppi 


MACKOL JE - Drevi ob 19.30 
Odprtje razstave 

o požganih vaseh 

V Srenjski hiši v Mackoljah bodo drevi ob 19.30 od­prli potujoco razstavo o požganih vaseh med drugo sveto­vno vojno na obmocju Goriške, Krasa, slovenske in hrvaškeIstre, Cicarije in tržaškega zaledja. Gre za eno od aktivno­sti mednarodnega projekta Vžgano v spominih, ki inovati­vno pristopa k skoraj prezrti tematiki požigov vasi v mul­tietnicnem obmejnem obmocju med Italijo, Slovenijo inHrvaško. Razstavo v Mackoljah organizirajo Znanstveno ra­ziskovalno središce Univerze na Primorskem (ZRS UP), Ob­cina Dolina, Slovensko prosvetno društvo Mackolje, Slo­vensko kulturno društvo Primorsko Mackolje in partnerjiprojekta Vžgano v spominih. 
Ceprav je bila ta regija od leta 1920 uradno del Italije,je slovensko in hrvaško prebivalstvo razvilo uporniška gibanjaproti režimu in agitiralo za prikljucitev k »domovini« – Ju­goslaviji – ali v nekaterih primerih za avtonomijo Julijske kra­jine. Med drugo svetovno vojno pa so nacisticne in fašisti­cne okupacijske sile na tem obmocju požgale vec kot dve­sto vasi. Fotografska razstava vkljucuje arhivske posnetke po­žganih vasi z obmocja nekdanje Julijske krajine med drugosvetovno vojno, nad katerimi so svoje vojaške operacije »ciš­cenja terena« izvedli nacisti in fašisti.
Na drevišnjem odprtju bo nastopil Mešani pevski zborMackolje pod vodstvom Mateja Lazarja. Razstavo si bo mo­goce ogledati do 15. junija (ob ponedeljskih in petkih od 18.do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od
18. do 20. ure). 
BAZOVICA - Drevi 
O naravni 
in kulturni 
dedišcini 

Na pobudo jusa in Agrarneskupnosti Bazovica bodo v pro­storih Gospodarske zadruge v Ba­zovici (Ul. Igo Gruden 39) drevi ob 
19.30 predstavili knjigo o zgodo­vini Bazovice Bazovica v objemunaravne in kulturne dedišcine, ki jenastala izpod peresa StanislavaRenclja.
Na 145 dvojezicnih stranehponuja avtor popoln pregled zgo­dovine vasi in se poglablja v življe­nje njenih prebivalcev »v starih ca­sih«, v njihove navade in obicaje terpodaja sliko res bogatega kultur­nega utripa v vasi.
Zamisel o knjigi se je porodi­la, potem ko je vašcan Vojko Ražemobnovil vec pastirskih kamnitihhišk v okolici vasi, kamor so se vaš­cani med pašo ali delom na gmaj­ni zatekali pred dežjem. Knjiga najbi se prvotno omejila le na to temo,naposled pa je prerasla in zaobjelacelotno zgodovino vasi, katere ko­renine segajo v 13. stoletje. 
v sodelovanju z Obcino Devin-Nabrežina in nabrežinskimi jav­nimi lokali. 
Prireditev poteka že vec let,zanjo so dali pobudo domaci ja­vni lokali. Letošnja izvedba bostekla v luci pomoci in solidar­nosti z lastnikom bara Igor (P’lk)v vaškem središcu, ki ga je v no­ci na 21. marec razdejala eksplo­zija. 
Tako bo na trgu deloval kiosk bara Igor (P’lk), za dobropocutje pa bo poskrbela skupinaManiax. V pivnici Bunker bo na­stopil Blue Krass, v kavarni Gru­den The Bules Followers, v pice­riji PamPam ansambel Nebojse­ga, v osmici Špjlni pa KUD Gre­šni kozli. Glasbeni live se bo za­cel ob 20.30. 

O dnevu republike 
Ob jutrišnjem dnevu republike vabiItalijanski konzorcij za solidarnost (ICS) na Trg Hortis, kjer bo drevi od 
18. ure zaživelo razmišljanje o pome-nu republike - o ustavi, delu, pravicahin dolžnostih ter sprejemanju. Uvod­no branje osnovnošolcev in žensk sebo prelilo v performanso grških ple­sov (udeleženci naj s seboj prinesejo šalrožnate barve); potem bo spet cas zabranje o ustavi in za predvajanje .lm­skih odlomkov o prvih volitvah, na ka­terih so svoj glas prvic oddale ženske.O tem bo tekla beseda tudi na okro­gli mizi. Vecer se bo okrog 20.40 za­kljucil z nastopom glasbenih skupin. 

Kreativno pisanje v knjigi 
V gledališcu Miela bodo danes ob 
16.30 predstavili knjigo ABCibo, scri­vere di gusto, ki je izšla s prispevkommiljskega Rotary kluba in s podporodeželnega šolskega urada. V publika­ciji so objavljeni prispevki dijakov pe­tih tržaških nižjih srednjih šol (mednjimi so tudi dijaki dolinske šole Gre­gorcic in svetoivanske Cirila in Meto­da), ki so se udeležili pokrajinske de­lavnice kreativnega pisanja. Knjigi jepriložen dvd, ki hrani vse prispevke indidakticno-vzgojne izkušnje udeleže­nih šol. Knjigo si vsak lahko zagotovis prispevkom, ki ga bodo namenili po­krajinski delavnici kreativnega pisanjaoz. tržaškemu Unicefu. 

Zeleno mesto na razstavi 
V Mednarodnem domu žensk (Ul. Pi­soni 3) bodo drevi ob 18. uri odprlirazstavo Elise Biagi in Giade Passa­lacqua Innesti. Avtorici ponujata ra­zlicne poglede na zeleno mesto in napotrebo po skrbi za okolje. 

Neodvisni založnik in pisatelj 
V knjigarni Ubik (v prehodu Terge­steo) se bosta drevi ob 18. uri pred­stavila neodvisni založnik GiorgioGianotto (minimum fax) in pisateljGiordano Meacci, ki je med .nalistinagrade Strega s knjigo Il cinghiale cheuccise Liberty Valance. 

Nepoznan grajski park 
Devinski grad bo od jutri do nedeljeodprl vrata doslej še neobiskanega de-la grajskega parka (vstopnica 2 evra).Jutri bo ob 16. uri plesna skupina So­cieta’ di danza poskrbela za uprizori­tev slavnostnega plesa iz 19. stoletja. 

FERNETICI - Vceraj zgodaj zjutraj prispelo 25 afriških migrantov 
Najvec jih je iz Sudana 

Tudi pet žensk iz Nigerije - Konzorcij ICS in ško.jska Karitas so jih razporedili po hotelih in stanovanjih 
Vceraj zgodaj zjutraj, malo pred
7. uro, je k Ferneticem pripeljal avto­bus s 25 migranti (med njimi je tudipet žensk), ki so prispeli s kalabrijskihobal. Avtobus je najprej ustavil v Por­denonu, kjer so nastanili prav tolikomigrantov, nakar je nadaljeval pot doFerneticev. Tam so pribežnike najprejpregledali zdravniki, zatem sta jih kon­zorcij ICS in ško.jska Karitas name­stila v krajevne hotele in stanovanja. 
Kakih osem gostov so odpeljali v sta­ri hotel Daneu na Opcinah, kjer je podokriljem konzorcija ICS že namešce­nih 22 azilantov, ostale pa v glavnemv Trst. Zasilnega nastanitvenega cen­tra pri Sv. Soboti, ki so ga pred casomzaradi upada števila beguncev zaprli,vsaj zaenkrat ne bodo spet odpirali.
Vseh 25 migrantov prihaja izdržav podsaharske Afrike, na impro­viziranih plovilih so v južno Italijo pri-

RICMANJE - Izjemen naravni spektakel 
Magicni ples kresnick na kolesarski stezi 

Kolesarska steza pri Ricmanjih je, kot kaže, idealno prizorišce za ples kresnic 
DB 
V teh dneh se pod parkirišcem ko­lesarske steze pri Ricmanjih v poznih ve­cernih urah, ko se poleže mrak, dogajaedinstven naravni spektakel. Po soncnemzatonu, ko se zatemni, zaleti po zraku nastotine kresnick, posamezno ali v jatah,ki s svojo zeleno luminescentno svetlo­bo v magicnem plesu razsvetlijo noc inponesejo, sicer spoštljive in tihe obisko­valce, v pravljicni svet. Da se je vest raz­širila ima najvecje zasluge priljubljena invse bolj številna facebook skupina Misterie meraviglie del Carso, ki združuje vectisoc ljubiteljev narave. Od tedaj je na pri­zorišcu vsak vecer kar nekaj ljudi, od star­šev z otroki do dedkov z vnuki, ljubite­ljev narave in fotogra.je.
Po mnenju strokovnjakov gre zapojav, ki se pri nas letno dogaja približnood polovice maja do polovice junija, naTržaškem pa je, kot kaže, zelo opazen ra­vno na kolesarski stezi pod njenim par­kirišcem pri Ricmanjih, na pokrajinskicesti med Katinaro in Borštom. Kres­nicke se na kolesarski stezi zbirajo na raz­dalji kakih 200 metrov, tik ob podhodu.Po mnenju mimoidocih kolesarjev insprehajalcev jih na omenjeni stezi v ta­ko velikem številu ni nikjer drugje. Nji­hovo število se sicer dan za dnem spre­minja, odvisno pac od vremenskih raz­mer. Nekateri so ostali razocarani, ker jihniso videli. Toda potrpljenje in vztrajnostnavadno obrodita sadove. Marsikdo, ki jih je videl, tudi od starejših, pravi, da ce­sa takšnega ne pomni. (db) 

pluli z libijske obale. Po naporni inskrajno nevarni plovbi so jih na kop­no potegnili italijanski mornarji, vsakposameznik pa s sabo prinaša svojotežko življenjsko zgodbo. V skupini jeosem državljanov Sudana, šest drža­vljanov Nigerije (pet žensk in en mo­ški), pet državljanov Demokraticne re­publike Kongo, štirje moški so iz Gvineje, po eden pa iz Senegala inGambije. (af ) 
TRST - V Rossettiju 
Zvoki Donave 
»Opereta se vraca domov!« To bilahko bil podnaslov gala vecera ZvokiDonave (Suoni del Danubio), ki se bozvrstil v tržaškem gledališcu Rossetti v petek in soboto ob 20.30. Na odru bo nastopilo prestižno nacionalno gleda­lišce iz Budimpešte, ki je ena glavnihprotagonistov v svetu operete.
Na odru se bodo vrstili Simfoni­cni orkester pod vodstvom Laszla Ma­klaryja, plesna skupina in šest cenjenihpevcev: Monika Fischi, Gergely Bonc­ser, Bori Kallaly, Zoltan Batki Fazekas,Annamari Dancs in Miklos – Mate Ke­renyi. Tipicni cardaš, melodije iz naj­bolj znamenitih operet Kallmana, Le­harja, Abrahama in Straussa bodouprizorjeni na odru v tipicnem mad­žarskem slogu.
Oba vecera bosta prisotna MarziaPostogna in Alessio Colautti, veteranpravkar zakjlucene sezone Note in ca.čv gledaliscu Miela. Colautti je dosegelsvojevrsten rekord: vseh 12 predstav jebilo razprodanih. Tako se je odlocil, dabo v prihodnji sezoni vseh 12 predsta­vitev izvedel dvakrat v istem dnevu in s tem še bolj razveselil tudi trzasko pu­bliko, ki se že pripravlja na predproda­jo abonmajev 2016/2017.
Vstopnice so na razpolago na pro­dajnem mestu Ticket Point na KorzuItalia in na blagajni gledališca Rossetti,kjer je mogoce kupiti vstopnice tudi enouro pred zacetkom gala vecera, pa tudina spletni strani www.vivaticket.it. 

Danes, SREDA, 1. junija 2016 
FORTUNAT 

Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.47 
- Dolžina dneva 15.29 - Luna vzide ob 
3.06 in zatone ob 16.14. 
Jutri, CETRTEK, 2. junija 2016 
DAN REPUBLIKE, ER AZEM 

VREME VCERAJ: temperatura zraka19,2 stopinje C, zracni tlak 1011,5 mbustaljen, vlaga 67-odstotna, veter 12 kmna uro jugozahodnik, nebo spremen­ljivo, morje rahlo razgibano, tempera­tura morja 20,5 stopinje C. 

Od ponedeljka, 30. maja, 
do nedelje, 5. junija 2016: 
Obicajni urnik lekarn: 
8.30-13.00 in 16.00-19.30 
Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 

(ob delavnikih, od ponedeljka do petka) 

Capo di piazza Santin 2 - 040 365840,Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Gari­baldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 ­040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Bel­poggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2
- 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 
-040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 
-
 040 414304, Bazovica - 040 9221294 

-
 samo s predhodnim telefonskim po­zivom in z nujnim receptom. 


Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 
(ob delavnikih, od ponedeljka do petka) 

Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul.Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 ­040 635264. 
Lekarne odprte v soboto 
(tudi 13.00-16.00), 
v nedeljo in med prazniki 
(8.30-19.30) 


Trg Libertŕ 6 - 040 421125, Istrska uli­ca 18/B - 040 7606477, Škedenjska uli­ca 44 - 040 816296, Bazovica - 040 226165 (lekarna) ali 040 9221294 (do­segljivost) - samo s predhodnim tele­fonskim pozivom in z nujnim receptom(sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00­19.30). 
NOCNA SLUŽBA 
Lekarna odprta (19.30-8.30) 


Oširek Piave 2 - 040 361655. 
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 
118: hitra pomoc in dežurna zdravstve­na služba (20.00-8.00, predpraznicna14.00-20.00 in praznicna 8.00-20.00).Za dostavljanje nujnih zdravil na dom,tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenegapodjetja in bolnišnic: 040 399-1111.Informacije KZE in bolnišnic tel.: (ze­lena številka) 800 99 11 70, od pone­deljka do petka, 8.00-11.30. Nudi in­formacije o zdravstvenih storitvah in ozdruženih tržaških bolnišnicah. 



AMBASCIATORI . 16.30, 18.45, 21.15 
»Warcraft - L'inizio«. ARISTON . Dvorana je rezervirana.CINEMA DEI FABBRI . 16.00, 17.30 
»Tangerines«; 19.00 »Wilde Salomč«;

21.00 »La Supplication/Preghiera perChernobyl«.FELLINI . 16.00, 21.45 »Colonia«; 17.50, 19.45 »Pelč«. GIOTTO MULTISALA 1 .  16.15, 18.00, 
20.00, 21.45 »Julieta«. GIOTTO MULTISALA 2 .  16.30, 18.45, 
21.00 »La pazza gioia«.GIOTTO MULTISALA 3 .  16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Tra la terra e il cielo«.
KOPER . PLANET TUŠ . 15.45, 19.00 »Alica izza ogledala«; 18.00, 20.15 

AŠD Sokol se prisrcno zahvaljuje 
mešanemu 
pevskemu zboru
Igo Gruden,
Godbenemu 
društvu 
Nabrežina 
in ZSŠDI-ju 

za sodelovanje na proslavi50-letnice delovanja društva.Obenem se zahvaljuje vsemprijateljskim organizacijam inustanovam, ki so cestitali Sokolu ob tem pomembnem jubileju 
»Alica izza ogledala 3D«; 17.00 »An­gry Birds (sinhr.)«; 15.30 »AngryBirds 3D (sinhr.)«; 16.30 »Houston,imamo problem«; 20.40 »Možje X:Apokalipsa«; 17.45 »Možje X: Apo­calipsa 3D«; 18.20, 21.15 »Prava fan­ta«; 15.50, 20.30 »Sosedi 2«; 15.40 »Stotnik Amerika: Državljanska voj­na«; 17.30, 18.30, 20.00, 21.00 »War­craft«. 

NAZIONALE .  16.15 »X-Men: Apoca­lisse«; 16.40 »Robinson Crusoe«; 16.40, 18.40, 21.00 »Alice attraverso lo specchio«; 18.10 »Alice attraversolo specchio 3D«; 16.30, 18.20, 20.10,
22.00 »Miami Beach«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The nice guys«; 20.00 »ICapuleti e i Montecchi (Giulietta eRomeo)«.

SUPER . Film prepovedan mladim iz­pod 18. leta starosti.THE SPACE CINEMA . 16.30, 18.50, 
21.15 »Alice attraverso lo specchio«;
16.15 »Captain America: Civil War«;16.20, 19.00, 21.40 »Warcraft - L'ini­zio«; 16.40, 21.20, 21.45 »X-Men: Apocalisse«; 20.00 »I Capuleti e iMontecchi (Romeo e Giulietta); 16.30,18.25, 20.20, 22.15 »Miami Beach«; 16.50, 19.15, 21.40 »Pelč; 19.10 »Som­nia«; 16.40, 19.05, 21.30 »The nice guys«.

TRŽIC . KINEMAX .  Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Alice attraverso lo specchio«; Dvorana 2: 18.00, 20.10,
22.20 »Warcraft - L'inizio«; Dvorana 
3: 17.15, 20.10 »Julieta«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«; Dvorana 4: 17.40,20.00, 22.10 »The nice guys«; Dvora­na 5: 17.20, 20.10, 22.15 »Miami Beach«. 

Loterija 31. maja 2016 

Bari  56131736  8  
Cagliari  15  89  69  22  34  
Firence  5  19  62  33  30  
Genova  31  7114652  
Milan  22  58  59  29  72  
Neapelj  39  31  51  69  55  
Palermo  18  54  8  83  50  

Rim 6025305333 Turin 7680852678 Benetke 41 4 69 67 13 Nazionale 72 45 79 1 88 

Super Enalotto Št. 65 
8 18 33 41 62 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 tockami Brez dobitnika s 5+1 tockami 4 dobitniki s 5 tockami 508 dobitnikov s 4 tockami 19.899 dobitnikov s 3 tockami 310.743 dobitnikov z 2 tockama  71 jolly 1 92.447.993,60 € --€ --€ 41.517,34 € 329,43 € 25,49 € 5,08 €  
Superstar  42  
Brez dobitnika s 5 tockami 1 dobitnik s 4 tockami 90 dobitnikov s 3 tockami 1.236 dobitnikov z 2 tockama 8.466 dobitnikov z 1 tocko 19.311 dobitnikov z 0 tockami  --€ 32.943,00 € 2.549,00 € 100,00 € 10,00 € 5,00 €  




Otroci in starši bodo lahko spoznaliNK KRAS REPEN organizira že tradi-AŠD SPORT CLUB organizira Nogo-KONCERT REVIJE KRAŠKIH PIHAL. jadrnico optimist, jadralsko dejavnostcionalni Športni kamp, namenjen dec-metni kamp, namenjen deckom in de-NIH GODB, v organizaciji ZSKD in kluba, trenerje in sedež. Zbirališce obkom in deklicam letnikov od 2004 do klicam od 6 do 14 let, pod pokrovi-SKD Rdeca zvezda, s pokrovitelj-Draga KATJA! Mama Nadja ti14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-jateljstvom ZKB, AŠD Sistiana in ŠDstvom Obcine Zgonik, bo v soboto,pošilja topel objem in ti želi vse naj-zalivu. in Obcine Repentabor. Kamp bo po-Vesna. Kamp bo potekal od 4. do 15.11. junija, ob 20. uri, v Športno-kul­boljše za tvoj rojstni dan.SKD SLOVENEC prireja od 2., do 5. ju-tekal od 13. do 18. junija na Športnemjulija, na Športnem igrišcu v Vižovljah.turnem centru v Zgoniku. Nastopajo
Vesela novica je v Križu zado-nija, v parku Hribenca v Zabrežcu, 46.igrišcu v Repnu. Vpis do 10. junija. In-Kamp bosta vodila Alen Carli in Ric-GD Nabrežina, PO Komen, PO Ri­nela: Bibcu in Katrin se je JOEL ro-Praznik vina. Vsak dan bo razstava fo in prijave na društvenem sedežucardo Carola. Info in prijave na tel. št.cmanje in PO Divaca.dil, tudi bratca Iana je razveselil! Nevin, delovali bodo enogastronomski040-2171044 med 10.00-12.00 in 339-5813355 (Alen), 347-4458945SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s po­bosta rabila vec budilke, ker vajinkioski s specialitetami na žaru in ples16.00-18.00 ali na tel. št. 339-3853924 (Riccardo) ali na spletni stranikroviteljstvon ZSKD in III rajonske­sinko krepil si bo glasilke! Cestitamoz ansambli Klapa iz Brega, Karburo(Emanuela), 328-6238108 (Zulejka).www.asdsportclub.wordpress.comga okraja vabi na 10-letnico delovanjavsi pri ŠD Mladina.Band in Casablanca. JUS KONTOVEL sklicuje redni obcniPOLETNA DELAVNICA SKD VIGRED otroškega zbora »An popodan u
Svoji dragi odbornici Veri Pun-ŠZ ZARJA in druge vaške organizacijezbor v soboto, 11. junija, ob 15.30 naza otroke od 3. do 12. leta bo v Šem-Kambrce« v cetrtek, 16 junija, ob 19.tar in vsem v družini Bizjak in Cvel-vabijo na tradicionalno nogometnoKontovelski gmajni. Zbiranje ob 15.00polaju od ponedeljka, 4. julija, do pet-uri. Sodelujejo: Glasbena Kambrcabar veselo cestitamo ob rojstvu vnu-tekmo Gurnce - Dulnce v športnemna parkirišcu na Vejni.ka, 8. julija. Prijave in info na tajni-(vodi Tina Renar), mladinci Glasbe­kinje KAJE, kateri želimo mnogo le-centru Zarje v Bazovici v cetrtek, 2.JK CUPA IN ZSŠDI prirejata v poletnihstvo@skdvigred.org, ob raznih dejav-ne Kambrce (mentor Aleksandra Per­pega in dobrega v objemu srecnihjunija, ob 11. uri. Poskrbljeno bo tu-mesecih pet eno- oz. dvotedenskih te-nostih v Štalci v Šempolaju ali na tel.tot), ŽVS Barkovlje (vodi Aleksandrastaršev Staške in Igorja. Vsi v Vin-di za pijaco in jedaco.cajev jadranja za osnovnošolske otro-št. 380-3584580. Pertot) in otroška dramska skupinacencijevi Konferenci. KRU.T obvešca, da bodo v petek, 3. ju-ke. Prvi tecaj bo od 13. do 17. junija
(mentor Roberta Chissich). nija, društveni prostori zaprti.(enotedenski), drugi od 20. junija do

SKD VALENTIN VODNIK . DOLINA 1. julija, tretji od 4. do 15. julija, cetr­vabi na 1. Junijski vecer v petek, 3. ju-ti od 18. do 29. julija in peti od 1. donija, ob 21.00 v društvenih prostorih:5. avgusta (enotedenski). Tecaji pote-OBCINA ZGONIK vabi danes, 1. juni-






UCENCI IN UCITELJI COŠ Lojzetapredavanje agronomke Magde Štur-kajo od ponedeljka do petka od 9. doja, ob 16.00 na županstvo na odprtje54.LETNI MOŠKI išce zaposlitev kotKokoravca - Gorazda in 1. maj 1945man »Po Cilu in Andih, moji vtisi o17. ure. Info in vpisi na tel. št. 040-razstave Roberta Kozmana. Predsta-varilec železa ali katerokoli zaposlitev.vabimo v šolske prostore na ogled raz-krajih, ki so postali moj dom«.299858 ali info@yccupa.org.vitev Jasna Merku'. Razstava bo od-Tel. št. 327-7409432. stave Stoji ucilna zidana, ki je bila po-SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut OBCINA DOLINA obvešca, da je do po-prta do 30. junija, med uradnimi ura-DVOSOBNO STANOVANJE, lepostavljena ob 70. obletnici obnovitveobvešca, da bo urad zaprt v petek, 3.nedeljka, 13. junija, potrebno predlo-mi. opremljeno, s parkirnim mestom v ga­slovenskih šol v Italiji. Urnik: od pet-junija.žiti predhodno prijavo za koristenjeSKD PRIMORSKO, SPD MACKOLJE, raži, dajem v najem v Sežani. Tel.: 328­ka, 3., do nedelje, 5. junija, od 18.00TPK SIRENA, v sodelovanju z ZSŠDI inšolskega prevoza za š.l. 2016/17.Obcina Dolina, Znanstveno-razisko-9699156. do 21.00. Posebno dobrodošli bivši ŠZ Bor, organizira v petek, 3. junija,Obrazci in info so na razpolago navalno središce Univerze na Primor-IŠCEM žensko kolo, tip graziella. Tel. št.ucitelji in ucenci. ob 15. uri dan odprtih vrat s predsta-www.sandorligo-dolina.it, na Uraduskem in partnerji projekta »Vžgano v040-571236. 
vitvijo poletnih jadralnih tecajev. Va-za izobraževanje in šolske storitve, tel.spominih« organizirajo slavnostno NA OPCINAH prodajamo samostojnobljeni!št. 040-8329280/281, ali na: scuole-otvoritev potujoce razstave o požga-hišo z vrtom, v mirni lokaciji, pri-ZSKD obvešca, da bodo uradi zaprti vsolstvo@sandorligo-dolina.it.nih vaseh med 2. svetovno vojno namerno za 4/5-clansko družino. Inte­petek, 3. junija.PLAVALNI KLUB BOR organizira in-obmocju Goriške, Krasa, slovenske inresenti lahko poklicejo na tel. št.: 348­



OMPZ F. BARAGA vabi v soboto, 4. ju-AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi tenzivne tecaje plavanja za otroke odhrvaške Istre, Cicarije in tržaškega za-1334085. nija, na romarski izlet v Zasavje, v vasna zakljucno prireditev in muzikal4. leta do 2. razreda osnovne šole. Te-ledja. Otvoritev bo danes, 1. junija, vNEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠCE med Op-Kisovec, kjer bo kip Matere Božje izPlemenitacke (Gli Aristogatti), ki bocaji bodo v bazenu v Trstu od 13. ju-Srenjski hiši v Mackoljah ob 19.30.cinami in Repnom, dostop z avtom,Fatime. Sledi obisk rudarskega muzejav soboto, 4. junija, ob 20.00 v telo-nija do 1. julija ob ponedeljkih, torkih,Nastopal bo MePZ Mackolje. Potu-4000 kv metrov, prodam za 18.500in zasavske svete gore. Info in vpis dovadnici Ervatti pri Brišcikih! Prica-cetrtkih in petkih. Info in vpis na tel.joca fotografska razstava bo v Mac-evrov. Tel. št. 380-3017723. cetrtka, 2. junija, na tel. št.: 347-kujemo vas!št. 040-51377 (ob delavnikih od 10.00koljah na ogled med 1. in 15. junijemPRODAJAM žensko kolo. Cena 40,00 9322123. KROŽEK KRU.T IN SKD RDECA ZVEZ. do 16.00).(ponedeljek-petek: 18.00-20.00 terevrov. Telefonirati na tel. št. 339­
SPDT se bo udeležilo 45. Srecanja ob-DA prirejata ob 52. razstavi vin v Zgo-SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na vo-sobota-nedelja: 10.00-12.00 in 18.00-8160558. mejnih planinskih društev v organi-niku, v sklopu projekta FJK »Iz rodalilni obcni zbor, ki bo v ponedeljek, 13.20.00).PRODAJAM opremljeno dvosobno sta­zaciji Planinske družine iz Benecije vv rod«, medgeneracijsko srecanje vjunija, ob 19. uri v prvem sklicu in obKD SKALA, SLOVAN IN ANAKROU. novanje z osebnim dvorišcem v cen­nedeljo, 12. junija. V Špeter se bomospoznavanju naravnih znacilnosti20.00 v drugem sklicu na sedežuSIS prirejajo zakljucni pevski koncerttru Nabrežine. Tel. št. 347-6282257. odpeljali z avtobusom. VpisovanjeKrasa z vodenim ogledom botani-društva (Vrdelska cesta 7).v cetrtek, 2. junija, v Zadružni domPRODAM .at grande punto 1.4 cc, 16do vkljucno petka, 3. junija. Vpis in in-cnega vrta Carsiana in zelišcnegaSLORI razpisuje nagradni natecaj za za-Skala v Gropadi št. 82. Nastopajo:ventiljev, 95 konjev, letnik 2007, pla­fo na tel. št. 040-413025 (Marinka).vrta Microcosmo v soboto, 4. junija.kljucna dela študentov druge in tre-MePZ Skala - Slovan, MlVS Ana-ve barve. Info na tel. št. 340-5694084. 
KLUB PRIJATELJSTVA . VINCENCI. Zbirno mesto na razstavišcu v Zgo-tje bolonjske stopnje, diplome štirile-krousis in kot castni gost PZ ArhivoxZANESLJIVA GOSPA išce delo: likanje,JEVA KONFERENCA vabita na izlet v niku ob 17.15. Vljudno vabljeni!tnih študijskih programov, magisteri-iz Ljubljane. Pricetek koncerta ob cišcenje, kuhanje ali nego bolnika. Po-Padovo z obiskom groba bl. p. Leo-OBCINA DOLINA, za ovrednotenjeje in doktorate. Rok oddaje je 13. ju-19.00. Toplo vabljeni!klicite na tel. št.: 342-7438392. polda Mandica (ob 150-letnici njego-Naravnega Rezervata doline Glinšci-nij. Razpisne pogoje in prijavnico do-SKD LIPA iz Bazovice organizira sklopZARADI SELITVE nujno prodam troj­vega rojstva), bazilike sv. Antona ince, organizira v soboto, 4. junija, ve-bite na www.slori.org.pobud »Pesem na m'zarju«. Petek, 3.no garderobno omaro v zelo dobremvodenim ogledom drugih mestnih za-cerni brezplacni vodeni izlet ciklusaAŠD SK BRDINA sklicuje redni obcnijunija, v Bazovskem domu ob 20.30stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62nimivosti v petek, 17. junija. Info in»Pomlad v dolini Glinšcice 2016«: zbor v cetrtek, 16. junija, ob 12.00 votvoritev razstave Eringyum16 Ga-globina, 4 predali). Dodatne info na:prijave na tel. 347-1444057 (Vera).»Med gozdovi in gmajnami na Ko-prvem in v petek, 17. junija, ob 20.30brijele Osbich Pison in Sonje Osbich.388-9261105. 
MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK or-koši«. Vecerni izlet s krožno potjo, kiv drugem sklicanju na sedežu društvaNedelja, 5. junija, v dvorani GZB obganizira enodnevni izlet v Gardaland,se vije po razlicnih okoljih na Koko-SK Brdina na Opcinah, Repentabrska18.30 klavirski recital gojencev šoleki bo v nedeljo, 26. junija. Zbirališceši, najvišjemu vrhu v tržaški pokraji-ulica 38. Glasbene matice iz Trsta iz razreda v Trebcah ob 6.00. Možno vstopiti tu-ni. Turisticna pot, primerna za vse, sJK CUPA IN ZSŠDI prirejata v poletnihprof. Tamare Ražem Locatelli. So-di na Opcinah, Proseku ali Devinu.približno 200 metri višinske razlike.mesecih tri enotedenske tecaje jadra-bota, 11. junija, na M'zarju ob 21. uriBORIS IN MARGARET MIHALIC z Povratek v poznih vecernih urah.Namenjeno družinam in otrokomnja »Zabave na morju« za otroke odpredstavitev knjige S. Renclja Bazo-družino vabita na osmico pri Nadli-Prijave in info pri odbornikih društvastarejšim od 10 let. Zbirališce ob 18.3011. leta dalje. Prvi tecaj bo od 20. dovica v objemu naravne in kulturneškovih na Katinari. Tel. 335-6067594. do 16. junija. pri cerkvici na Pesku. Trajanje 3 ure.24. junija, drugi od 4. do 8. julija in tre-dedišcine, ki jo je izdala AgrarnaBORIS IN SILVANA KOCIJANCIC sta 


Potrebna je prijava na tel. št.: 040-tji od 11. do 15. julija. Tecaji poteka-skupnost Bazovica in zakljucni kon-odprla osmico v Prebenegu. Nudita8329237 (pon-pet 10-13), info@ri-jo od ponedeljka do petka od 13. docert OPZ Slomšek, MePZ Lipa in domace pridelke. Toplo vabljeni! Telservavalrosandra-glinscica.it18. ure. Info in vpisi na tel. št. 040-harmonikarskega orkestra Sinthe-št.: 040-232223. 

KLAPA '36 iz Dolinske obcine pozor!299858 ali info@yccupa.org.sys 4.	DRUŽINA CORETTI je odprla osmico


SKD RDECA ZVEZDA vabi na infor-Pripravljamo veliko fešto, da skupnoKRU.T obvešca, da so na razpolago šeGLASBENA MATICA sporoca, da jev Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 340­mativno-predstavitveni vecer tecajaobeležimo našo okroglo obletnico.zadnje dvoposteljne sobe za skupin-razstava dokumentov iz Deželnega ar-3814906. slovenšcine za zacetnike, ki bo danes, Zbrali se bomo v nedeljo, 5. junija, vsko obmorsko letovanje v Špadicih prihiva Glasbene matice v FJk v Trža-DRUŽINA MERLAK je odprla osmico
1. junija, ob 20.00 v društvenih pro-parku v Prebenegu od 16. ure dalje. CePorecu od 2. do 12. julija. Info in pri-škem knjižnem središcu TS360 po-v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. storih v Saležu. Tecaj bo potekal v ju-želiš se nam pridružiti prosimo, dajave na društvenem sedežu, Ul. Cice-daljšana do sobote, 4. junija.Toci belo in crno vino z domacim pri­niju/juliju.nam cim prej javiš. Tel.: 040-228896rone 8 (II. nad.), tel. št. 040-360072,BARC'CA JE ZAPLAVALA... fotograf-grizkom. Tel.: 329-8006516.
SLOVENSKI FILATELISTICNI KLUB 	ali 040-228254. krut.ts@tiscali.it. ska razstava iz starih albumov o po-DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v.L. KOŠIR. vabi slovenske .lateliste DAN ODPRTIH VRAT - Baletna skupi-
stavljanju maja, ki so jo pripravile cla-Samatorci. Tel. št.: 040-229261. na mesecno srecanje, ki bo danes, 1.na Relevč vabi vse, ki jih zanima, ka­
nice Skupine 35-55, je na ogled v dru-DRUŽINA TERCON, Mavhinje 42, jejunija, ob 18.30 v Gregorcicevi dvo-ko potekajo baletne ure, da se jim pri­
štvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Va-odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel.rani v Ul. sv. Franciška 20. družijo v ponedeljek, 6. junija, ob
bljeni.040-299450. ZTT, založba Mladika in TS360 vabijo16.15 (za otroke iz vrtca) in ob 17. uri
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprlana Kavo s knjigo danes, 1. junija, ob(za osnovno in srednjo šolo), v Kul­
na Koncno produkcijo Glasbene šo-osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605.
10. uri, na kateri se bo v sliki in bese-turnem domu SKD Igo Gruden v Na­
le, ki bo v ponedeljek, 6. junija, obGABRIJEL PERTOT (Špj'ln) je odprldi predstavilo mesto Pula skozi po-brežini. 
18.30 v Kulturnem domu na Proseku. osmico v Nabrežini št. 10. Vabljeni!govor z Mladenko Batalic in direkto-OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij
SSG, VECSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. NA KONTOVELU »Kamence« je odpr­rico Turisticne skupnosti Sanjo Cin-2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo 
JAKOBU, SKD Ivan Cankar, Šentjak-ta osmica. 
kopan Korotaj.na Kontovelu v župnijskih prostorih

obsko kulturno društvo in društvo OSMICO je odprl Šuber na Opcinah.
52. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: ce-od 4. do 17. julija. Glavna tema bo
Auser »Pino Burlo« vabijo na ogledTel. št.: 349-7158715. 
trtek, 2. junija, ob 18.00 v vinotekiOstržek. Vpis (do 6. junija) in info na

uprizoritve Kako postati Slovenci v 50.SIDONJA RADETIC je odprla osmicouradno odprtje 52. Razstave vin intel. 347-9322123. 
minutah v torek, 7. junija, ob 20. uriv Medjevasi št. 10. Tel.: 040-208987.razstave »Poskusi s Krasa« skupineZSKD sporoca clanom in mladim med
na Vecstopenjski šoli pri Sv. Jakobu,SKUPEK je v Koludrovci odprl osmico.»Vile in vampi«, ob 19.00 - ljudsko16. in 17. letom, da lahko kandidira-
Ulica Frausin 12. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-2296038.ocenjevanje vin (v sodelovanju s SKDjo za deželno prostovoljno civilno
PEVSKA SKUPINA VOKALART, podV PRAPROTU je odprta osmica pri Bo­Rdeca zvezda); v petek, 3. junija, obslužbo preko ZSKD in Arci Servizio
okriljem SOMPD Vesela pomlad va-botu in Franckotu Brišcak. 
bi na koncert »Cej so tiste stezice«,V REPNU sta pri Branovih odprla osmi­1945« odprtje razstave »Stoji ucilna360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok pri­18.00 v prostorih osnovne šole »1.majcivile FJK. Trajanje 12 mesecev oz.
ki bo v sredo, 8. junija, ob soncnemco David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. zidana«, ob 19.00 - v obcinski sejnijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na
zatonu v Praprotu, v Grižnici, dolini
dvorani 3D predstavitev gradišca nadsedežu ZSKD - Trst, Ul. San Fran­
po d naravnim obokom, obmocje
Repnicem, ob 20.00 - ples z ansam-cesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040­
Škljunk. Ob 19.00 se bomo zbrali 
blom Venera. 635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu 

pred Kmetijo (Praprot 11) in odšli naJK CUPA vabi vse otroke, ki bi se radi ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Se­

kraj koncerta. Priporocamo primer-Ob 10. obletnici smrti drage svakinjepribližali svetu jadranja, na dan od-vero 31, tel. št.: 040-761683, www.ar­
no obutev (15 minut hoje). Toplo va-Ivanke Guštin Simoneta daruje Ro­prtih vrat, ki bo v cetrtek, 2. junija. ciserviziocivilefvg.org). 
bljeni! 	žeta 30,00 evrov za AŠK Kras. 
TRST - Na univerzi nagrajevanje v okviru projekta Flash For ward 
Med nagrajenci tudi 
dijaki liceja Prešeren 

Po udeležbi na predavanjih pripravili predloge o zdravi prehrani in Homo sapiensu 

Dijaki 3. in 4. B razreda znanstvenesmeri Liceja Franceta Prešerna so med pre­jemniki nagrad cetrte izvedbe projektaFlash Forward, ki ga s podporo Dežele Fur­lanije Julijske krajine vodijo univerzi v Trstuin Vidmu ter visoka šola Sissa v sodelovanjuz znanstveno-raziskovalnimi ustanovami in višjimi srednjimi šolami. Pri letošnji iz­vedbi je sodelovalo dvanajst šol iz FJK, letospa je prvic sodelovalo vec italijanskih šol izSlovenije in Hrvaške.
Prav višješolcem je namenjen projekt,katerega cilj je uresnicevanje novih oblikorientacije s pomocjo predavanj, ki jih šte­vilni raziskovalci imajo preko videokonfe­renc, zahvaljujoc se vkljucitvi v omrežjiGARR in LightNet. Predavanja so posvece­na inovativnim tematikam na podrocju zna­nosti, humanistike in družbe, na koncu pamorajo dijaki pripraviti odgovor na nekate­ra vprašanja raziskovalcev.
Kar zadeva licej Prešeren, so dijaki 4.B prisluhnili predavanju Natalie Rosso ovplivu prehrane na prihodnost cloveškegametabolizma, dijakom 3. B pa je ClaudioTuniz govoril o Homo sapiensu. Kot praviNeža Petaros, so cetrtošolci v svojem na­grajenem odgovoru orisali nacine prepre­cevanja posledic slabe prehrane: med dru­gim so svetovali, naj starši že od mladih nogvzgajajo svoje otroke k zdravi prehrani ingibanju, medtem ko so po besedah RudijaŠkerka dijaki 3. B menili, da bi danes Ho­mo sapiens za preživetje najbolj potrebo-



KRIŽ -Na osnovni šoli pretekli cetr tek zak ljucna prireditev in razstava 
Vse najboljše, Albert Sirk!

Že nekaj let se zakljucna prireditev izvede na rojstni dan kriškega umetnika, po katerem je šola poimenovana 
Šolsko leto se izteka in v Križu je ženekaj let tradicija, da imamo zakljucnoprireditev, oziroma odprtje razstave risbin rocnih del, na rojstni dan Alberta Sir­ka. Tako smo se v cetrtek, 26. maja, ob 19.uri zbrali na šolskem dvorišcu, kjer smostaršem, nonotom in vašcanom recitira­li poezije našega priljubljenega pesnikaMiroslava Košute. Izbrali smo poezije, kigovorijo o letnih casih, saj je sledilo od­prtje bogate razstave rocnih izdelkov z na­slovom Križ v štirih letnih casih. 
Na prireditvi so nam nekateri ucen­ci zaigrali na kitare, zaplesali moderni plesin prikazali nekaj šahovskih potez. Te de­javnosti, ki so se odvijale po pouku, je or­ganiziralo Združenje staršev osnovne šole iz Križa. Ko so petošolci predali sim­bolicni kljuc šole cetrtošolcem, smo za­peli Šolsko himno, prerezali trak in po­vabili prisotne na ogled razstave.
Vreme nam je bilo naklonjeno, pu­blika je bila številna, ucenci smo se po­trudili, gledalci so uživali in uciteljice sonas pohvalile. Bili smo veseli, še bolj pabomo srecni, ko se bodo pricele poci­tnice! 
Uciteljice in ucenci 

val izobrazbo. Ob dijakih liceja Prešeren soostale nagrade prejeli Lucia Hrovatin in Te­resa Sartorio z liceja Galilei, Marta Carret­ta in Huang Minqing z liceja Oberdan, Si­mone De Nardis in Beatrice Frittoli z lice­ja Petrarca, Giulio Leone in So.a Silvestriz liceja Carducci-Dante, Simone Divo inGabriele Lussetti z zavoda Volta ter Vero­nica Gant in Caterina De Dominis z vec­stopenjske šole Campi Elisi.
Nagrade so vceraj dopoldne podelili naslovesnostih, ki sta socasno potekali na trža­ški in videmski univerzi, kjer so številni pred­stavniki univerzitetnih in raziskovalnih usta­nov ter deželne in krajevnih uprav med dru­gim poudarili pomen sodelovanja med uni­verzami, znanstvenimi ustanovami in jav­nimi upravami s ciljem nuditi dijakom ino­vativne inštrumente, da si postavijo po­membna, ambiciozna vprašanja, ki bi pri­spevala k uresnicitvi stvari, ki trenutno še neobstajajo. Postavljanje vprašanj in njihovo po­glabljanje sta namrec temelj vsakega znanja.
Ivan Žerjal 
Na šolskem dvorišcu so kriški ucenci prikazali tudi šahovske poteze in zaigrali na kitare 
FOTODAMJ@N 




TRST - Sprehod v organizaciji DTZ Žige Zoisa 
Dijaki odkrivali bisere tržaške arhitekture 
V samem srcu Trsta stoji pravi bi­ser slovenske in nasploh dunajske sece­sije, ki je širši javnosti vecinoma nepo­znan. Gre za Vurnikovo ško.jsko kape­lo, ki so jo na oddelku za Gradnje, oko­lje in prostor DTZ Žige Zoisa želelipredstaviti dijakom, ogled te pa so po­stavili v okvir širšega sprehoda po sle­dovih znanih in manj znanih arhitek­tonskih spomenikov mesta, s posebnimozirom na slovenski živelj in ustvarjal­nost. Pot jih je torej peljala k pred krat­kim ovrednotenim rimskim spomeni­kom iz prvega stoletja po n. št., v pod­zemlje mesta k najstarejši tržaški kršcan­ki baziliki, ki je kot nalašc za uvod k mi­stiki Vurnikove kapele, pa še do mo­derne in sodobne mestne arhitekture. 
Sprehod se je pricel pred pozno­secesijsko, že protoracionalisticno Živ­nostensko banko slovenskega arhitektahrvaških korenin Josipa Costaperarie terceškega arhitekta Osvalda Polivke. V njejso dijaki spoznali izjemno sodobnost na­ših nacrtovalcev pred prvo svetovno voj­no ter njihovo veliko kompozicijskospretnost. Posebno zanimiv je glavnivhod, na katerem sta arhitekta uporabilaklasicne okrase na sodobnejši nacin, terzraven stojecih kipov slavnega ceškegakiparja Šalouna.
Zatem so se sprehodili do Borz­nega trga, kjer so se ustavili pred že pre­cej znano Fabianijevo hišo Bartoli, nakateri se še cuti .orealni dekorativni se­cesijski okus. Nato so se nekoliko povz­peli proti gricu svetega Justa in šli sko­zi srednjeveško cetrt Crosada, kjer so sezaustavili pri ostankih slavoloka, izko­panega v prvih letih 2000, ter ob ravnotako pred kratkim obnovljenim trgomnad izkopavanji v neposrednji bližini.Tam, komaj zunaj srednjeveškega ob­zidja mesta pa se skrivajo ostanki za me­sto Trst pa tudi za Slovence zelo važnecerkve. Kjer je danes ulica, ki po cerkvinosi ime, je že v cetrtem stoletju n. št.tržaška Cerkev postavila baziliko ime­novano Madonna del Mare, to je prvocerkev tega obmocja. Že anticno bazi­liko z njenimi bogatimi mozaiki so v še­stem stoletju predelali, o cemer pricajonovejši mozaiki, ki prekrivajo prejšnje.Cerkev je bila nato v teku stoletij še vec­krat predelana, posebno v srednjem ve­ku. Slovenci pa bi morali to cerkev to­liko bolje poznati, saj je v njej maševalin pridigal sam Primož Trubar, ko je bilv Trstu gojenec slavnega škofa Bonoma.Baziliko so opustili za casa jože.nskih 
Srecanje »malih maturantov« iz Nabrežine 

Pred 20 leti so se poslovili in vsak odšel svojo pot na višjo šolo, pred dnevi pa so se na turisticni kmetiji Ostrouška v Zagradcu ponovno srecali in obnovili prijateljske vezi. Gre za male maturante, ki so v šolskem letu 1995/1996 zakljucili nižjo srednjo šolo Iga Grudna v Nabrežini. 



reform, nato porušili, da bi tu gradili no­ve stanovanjske bloke in se je o njej iz­gubila skoraj vsaka sled do šestdesetihlet prejšnjega stoletja. Tedaj so njeneostanke na novo odkrili ter nad njimipostavili cvrsto betonsko plošco, tako dase za ogled mora obiskovalec spustiti vpodzemlje, kjer pride v neposreden stiks tem biserom tržaške zgodovine.
Ravno po taki anticni mistiki sezgleduje bela Vurnikova kapela v ško­.jski palaci. Kapela ni odprta za javnost,zaradi tega je ogled toliko bolj izjemen.V zamisli nacrtovalca Ivana Vurnika bi kapela morala biti spomenik, ki bi pre­živel cas in prical o slovenski prisotnostiv mestu za vse bodoce rodove. Že ob vstopu prevzame obiskovalca posebencar kapele, v katero je arhitekt res zlildel svoje duše, kakor sam piše v pismihtedanjemu škofu Andreju Karlinu. Sve­ti prostor doseže ideal celotne ume­tniške tvorbe, kjer se arhitektura, ki­parstvo in slikarstvo spajajo, tudi zara­di sodelovanja Ivana z ženo, slikarkoHeleno Kottler Vurnik. Prostoru kra­ljuje glavni oltar, ki se staplja s steno ka­pele in v enkratni kompoziciji združu­je tri božje narave z dolgim plašcem Bo­ga oceta, ki se spusti od najvišje tockepod dragoceno kupolo skozi Boga sinain Svetega duha do tabernaklja z Naj­svetejšim, središcu kršcanskega obreda.Po vsej kapeli lahko zasledimo ele­mente, ki pricajo o Vurnikovi ljubeznido slovenske folklore in ljudskih orna­mentov, ki jih je v mladostnem obdob­ju predeloval in uporabljal v številnihdelih. V ško.jski kapeli sv. Trojice lah­ko opazimo številne stilizirane lipove li­ste in nageljne, ki postanejo del deko­rativnih elementov arhitekture. 
Za ško.jsko palaco so pred krat­kim izkopali zelo zanimivo rimsko ce­sto, tako da so dijaki izkoristili prilož­nost in direktor ško.jskega arhiva, ki jihje spremljal, jim je odprl vrata, da so sito tudi ogledali. Sledil je sprehod do na­brežja, kjer so šli mimo nekdanjega skla­dišca vin do Fabianijeve palace De Sta­bile ter nasproti stojece nekdanje ben­cinske crpalke, danes znane kot Posta­ja Rogers, dela slavnega tržaškega arhi­tekta Ernesta Nathana Rogersa, ki je vpovojnem obdobju sodil med vodilneosebnosti svetovne arhitekturne deba­te. Nazadnje se je sprehod, ki je nazor­no prikazal kompleksnost mesta, v ka­terem soobstajajo eno ob drugim najboljoddaljena stoletja, zakljucil pred neo­klasicisticnima palacama Vucetic inIvanovic na tržaškem nabrežju. (ds) 

KUL TUR A 


INTERVJU - Tanja Hladnik, direktorica izolskega festivala Kino Otok 
Filmi, plaže, migranti ... 

IZOLA - Z današnjim dnem pa vsedo 5. junija bo v Izoli potekal že 12. Med­narodni .lmski festival Kino Otok, ki zad­nja leta v to slovensko obmorsko mesto pri­vabi vse vec pomembnih .lmskih ustvar­jalcev, kot tudi ljubiteljev .lmske umetnosti(popoln spored je na voljo na www.isola­cinema.org). O posebnostih letošnjega.lmskega programa in samega festivala,smo se pogovarjali z direktorico TanjoHladnik. 
Katere so osrednje novosti letoš­njega Kino Otoka? 
V letošnjem letu je osrednja novostorganizacijske narave. Kino Otok je bil le­tos prvic izbran med festivale, ki jih pod­pira evropski program ustvarjalna kultu­ra oziroma program Media. Ta podpira.lmske festivale, kateri še posebej pripo­morejo k razvoju .lmske kulture in skrbi­jo, da je kakovostna avtorska .lmska pro­dukcija iz vseh evropskih držav prikazanakar najširši javnosti. S to podporo, ki po­meni tudi dodatno .nancno pomoc, namje letos uspelo pripeljati v Izolo še vec .lm­skih ustvarjalcev kot v minulih letih. Ide­ja festivala je namrec že od samega zacet­ka ta, da se projekcije .lmov pospremijos pogovori z ustvarjalci. Še ena novost jeta, da bomo .lme prvic tudi ustvarjali. Vokviru programov TorinoFilmLab in REactbodo ustvarjalci iz vse Evrope pripravilisvoj prvi ali drugi .lm. Ti .lmski projek­ti, ki se bodo realizirali v Izoli, bodo v na­slednjih letih prikazani na festivalih po vsejEvropi. Govorim o najvidnejših in najpo­membnejših festivalih, kot je npr. Cannes.Pri programu, ki je namenjen strokovnijavnosti, bi izpostavila še delavnico REact,ki je nastala v sodelovanju Slovenskega.lmskega centra, Hrvaškega audiovizual­nega centra in Avdiovizualnega centra Fur­lanije - Julijske krajine.
Kateri .lmski ustvarjalci bodo letos obiskali festival? 
Letos bo v Izolo prišlo okoli dvajset.lmskih gostov, poleg njih pa bodo prišlitudi številni mentorji. Med njimi naj po­sebej omenim grškega režiserja ThanosaAnastopoulosa, ki je v Caneesu pravkarpredstavil dokumentarni .lm L'ultima spiaggia (Poslednja plaža), ki se ukvarja sposebno tržaško plažo Lanterna, na kate­ri se moški in ženske še vedno kopajo lo­ceno. Režiser prihaja v Izolo kot mentor de­lavnice TorinoFilmLab. Na festivalu se nam bo pridružil še režiser otvoritvenega .lmaRibji spev Joaquim Pinto, režiser .lma V imenu ljubezni Giuseppe M. Gaudino inAlina Marazzi, ki je režirala .lm Za eno sa­mo uro s teboj in .lm Tudi vrtnice hoce­mo. Vsi trije ustvarjalci se bodo po .lmskiprojekciji predstavili na trgu Manzioli. VArt kinu Odeon pa se bomo srecali s špan­skim režiserjem Eloyem DomínguezemSerénom, srbskim .lmskim ustvarjalcemŽelimirjem Žilnikom in drugimi.
Letošnji .lmski festival naj bi bil še posebej mocan na podrocju mednarod­nega sodelovanja? 
Kot prvi primer tovrstnega sodelo­vanja bi omenila kolektivni eksperiment 14kolutov. Posnet je na 8-mm .lmski trak,pri nastanku .lma pa so sodelovali .lm-ski ustvarjalci iz kar štirinajstih držav. Mednjimi je tudi domacin Davorin Marc, žestar znanec Kino Otoka in že uveljavljenaitalijanska dokumentaristka Alina Maraz­zi, ki se letos na festivalu predstavlja še zdvema celovecernima .lmoma. Pri pro­jektu sodeluje tudi mlad .lmski ustvarja­lec iz Gorice Luca Chinaglia itd. Kot za­nimivost naj povem, da bodo .lmi dele­žni glasbene spremljave v živo. Avtor glas­be je prav tako domacin in že star znanecfestivala Elvis Šahbaz. 
Izolskega festivala pa ni zaobšla ni­ti begunska problematika ... 
Program Kino Otoka tudi letos jasno,živo in poglobljeno odslikava širšo druž­beno situacijo. V letošnjem letu je bilo ta­ko prakticno nemogoce, da na površje nebi vzniknili .lmi, ki se tako ali drugace nebi dotikali zgodb migrantov. Migrantska te­matika se na festivalu predstavlja tako pre-
Sreda, 1. junija 2016 

LJUBLJANA -Jazz f estival Ljubljana 
Sodobni jazz, cirkus in ženske 
Tanja Hladnik, direktorica .lmskega festivala, ki bo od danes do nedelje zaživel v Izoli; spodaj .lm Lampedusa avstrijskega režiserja Petra Schreinerja 
ROŠA 



ko dokumentarnega .lma, kot tudi prekoje namenjen predstavitvi kratkih .lmov.kcije. Eden od tovrstnih .lmov je zago-mladih .lmskih ustvarjalcev, naj posebejtovo Flotel Evropa, katerega avtor je izpostavim, da se letos predstavlja izborustvarjalec mlajše generacije Vladimirsodobne italijanske animacije v sodelo­Tomic. Film je sestavljen iz niza domacihvanju s tržaškim festivalom Piccolo festi-VHS posnetkov, ki so bili posneti v ome-val d'animazione. njenemu hotelu na morju, v pristanišcu vAli bosta Kino Otok in Izola ostala Kopenhagnu in v katerem so bili nameš-sinonim pestrega .lmskega dogajanja na ceni begunci iz BiH. Sam režiser je na tejObali tudi v prihodnjih letih? ladji živel kot decek. Filmski posnetki ni-Kino Otok je izjemno dobra ideja,so njegovi, jih je pa kasneje zbral in sesta-ki jo soustvarjajo razlicni ljudje. Dejstvo,vil v .lmsko zgodbo. Ob tem velja vsajda je letošnji festival že dvanajsti govoriomeniti še avstrijski .lm Lampedusa itd. o tem, sama vsaj tako menim, da bo Ki-
Kaj pa Video na plaži? no Otok tudi še naprej odrašcal in živel
V okviru sekcije Video na plaži, ki prav v Izoli. (roša) 
CEDAD -M ed 16. in 24. julijem 
Mittelfest povezuje zemljo in ogenj 

Jubilejna 25. izdaja festivala prinaša okoli 50 dogodkov, program predvideva tudi pomembna tuja gostovanja in koncert Carlosa Santane 
Letošnji jubilejni festival Mittelfest,ki bo med 16. in 24. julijem že 25. letozapored potekal v Cedadu, v središce po­stavlja povezanost dveh elementov na­šega planeta; zemljo in ogenj. Ta pove­zanost bo v žarišcu številnih koncertov in predstav, festival bo v osmih dneh pri­nesel okoli 50 dogodkov, postregel pa botudi z uvodno poslastico - 13. julija bodogajanje simbolicno odprl kitarist Car­los Santana. Cedajski koncert bo njegovprvi postanek v Italiji v okviru nove tur­neje Luminosity Tour.
25. Mittelfest se bo uradno zacel 
16. julija s koncertom mladih gojencev konvikta Paola Diacona, ob 22. uri pabodo na trgu pred stolnico uprizoriliopero, ki v fokus postavlja usmrtitev ve­likega furlanskega heretika DomenicaScandello ali Menocchia, ki ga je inkvi­zicija brutalno umorila leta 1599. Glas­beni projekt bodo izvedli tuji in doma­ci glasbeniki. Protiutež glasbenemu do­godku bo nova produkcija kantavtorjaSimoneja Cristicchija, ki bo tokrat v be­sedi in z glasbo predstavil življenje to­skanskega utopista Davida Lazzarettija.
Cedajski festival ponuja tudi pesterizbor tujih gostovanj. Prvic bo v Ceda­du gostovala španska gledališka skupi­na Agrupación Seńor Serrano, ki je zna­na po tem, da se nenehno samoprena­vlja in kombinira vec gledaliških umet­nosti. Igralci bodo uprizorili predstavo Birdie, s katero bodo opozorili na ak­tualne probleme, do katerih je prišlo zbegunsko krizo. Manifest tega festivalaje upanje na možnost sobivanja med na­rodi razlicnih jezikov, je na uradni predstavitvi dejal umetniški vodja Fran­co Calabretto in s tem pokazal na druž­beno angažiranost festivala. Za velica­stno postavitev bo poskrbela kitajskaoperna hiša National Opera and Dan­ce Drama Theatre, ki bo v videmskem gledališcu 19. julija uprizorila predsta­vo Konfucij, v kateri se bosta elementa,katerima je posvecen letošnji Mittelfest,srecala po zaslugi vizualne in koreo­grafske mojstrovine. Program1 napo­veduje tudi gostovanje grške pevke Sa­vine Yannatou (20. julija) in velikega.lmskega skladatelja Michaela Nymana. Ta bo v Cedadu gostoval s koncertomMusic for Films. 24. julija se bo cetrt sto­letja star festival koncal s koncertom Slo­venske .lharmonije iz Ljubljane, ki bonastopila pod taktirko Nira Kabarettija.
To je le nekaj dogodkov, ki bodonedvomno zaznamovali 25. Mittelfest v Cedadu. Med spremljevalnimi do­godki pa naj omenimo pogovor medodgovornim urednikom MessaggeraVeneta Tommasom Cernom in Paolom Mielijem, nastopil bo tudi umetniški kritik Vittorio Sgarbi. Celoten programje dostopen na spletni strani www.mit­telfest.org. 


Zgoraj Michael Nyman band (21. julija); desno Konfucij (19. julija) 



TRST - Konec meseca se v slovensko prestolnico vraca Jazz festival Ljubljana. Eden najstarejših jazz festivalov v Evropi bomed 29. junijem in 2. julijem potekal v vecdvoranah Cankarjevega doma, kjer bomo sli­šali stare znance, pevske dive in se radoved­no spustili v neznane vode. Kaj vse prinaša 57.izdaja ljubljanskega jazz festivala, sta na vce­rajšnji novinarski konferenci v palaci Gop­cevic povedala selektorja programa BogdanBenigar in ustanovitelj založbe Clean Feed Pe­dro Costa. V družbi obcinskega odbornika zakulturo Paola Tassinarija in umetniškega vo­dje festivala TriesteLovesJazz Gabrieleja Cen­tisa, ki bo - mimogrede - ta tržaški festival da­nes predstavil v Ljubljani, sta napovedala pre­gled sodobnega ustvarjanja na podrocju jaz­za, vidno vlogo pa bodo na festivalu odigra­li tudi slovenski jazzisti in ženske izvajalke.
V štirih dneh se bo na razlicnih odrih zvrstilo 18 koncertov, glasbeniki pa prihaja­jo iz 15 držav in s kar treh kontinentov. Prvifestivalski dan 29. junija (ob 19.30) bo uve­del nemški bobnar Günter Baby Sommer. Osrednji gostje vecera bodo clani orkestraSurnatural Orchestra, ki bodo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastopili sku­paj z akrobati skupine Cirque Inextremiste. Skupaj z vrvohodko Tatiano Mosio-Bon­gongo bodo dokazali, da je jazz možno spa­jati ne samo s .lmom, sodobnim plesom aliliteraturo, ampak tudi s cirkusom. 30. juni­ja bodo v isti dvorani nastopili vrhunski jaz­zovski glasbeniki iz Evrope, združeni v sek­stetu Samo Šalamon Sextet. Sledila bo sku­pina, ki jo sestavljajo štirje mojstri svojegaglasbila pod vodstvom izredno nadarjene­ga bobnarja Nasheeta Waitsa. Z izobliko­vanim obcutkom za sodobnost in obenem globokim spoštovanjem preteklosti bodoigrali modern hard hop jazz. Istega dne bov okviru ljubljanskega jazz festivala nastopiltudi Marcin Masecki, pianist, skladatelj inclan osupljivo raznovrstne palete projektov,ki ne potrebuje velikega koncertnega klavirjaza uresnicitev svojih in poslušalcevih sanj.
Vidno vlogo bodo na letošnjem Jazz fe­stivalu Ljubljana odigrale tudi ženske izva­jalke. Njim bo namenjen zadnji festivalskidan, se pravi 2. julij, ko bosta svetovno pre­miero v Gallusovi dvorani doživeli pianistkiKaja Draksler in Eve Risser, združeni v pro­jektu To pianos. Na istem odru bo nastopi­la izjemna japonska skladateljica in pianist­ka Hiromi, ki jo je umetniški vodja Benigaroznacil za vrhunec letošnjega festivala in kis svojo kreativno energijo razvnema obcin­stvo in kritike na obeh poloblah.
Festival bo postregel še z drugimi od­mevnimi imeni, predviden je tudi bogatspremljevalni program, vse dodatne infor­macije o koncertih in cenah vstopnic pa sodostopne na spletni strani www.ljubljana­jazz.si. (sc) 


po prihodu policistov se je do kosti pre­strašena žena skupaj z otrokoma zakle­nila v stranišce, moški je zatem zagrabilkladivo in se lotil hišne opreme; razbil jetelevizor, omaro s steklenimi policami,udarjal je po zidovih in pohištvu. Kasne­je je iz kuhinje pobral nož, se odpravil pro­ti stranišcu in s silo odprl vrata. Ko je žebil na tem, da ženo zabode, so policistiudrli v stanovanje skozi glavna vrata inskozi okno, na katero so s pomocjo ga­silcev naslonili lestev. S strokovnim pri­jemom so obvladali ponorelega nasilne­ža, pobrali so mu nož in kladivo, osebje 

RONKE - Obcinska uprava pripravila triletni plan 


izmed omar v stanovanju nalepljen izre­zek clanka iz italijanskega casopisa, ki jebil objavljen pred nekaj tremi tedni. 39­letni moški se je namrec 11. maja ob 6.uri zjutraj v Ulici Terza Armata v Goriciprevrnil na streho z avtomobilom tipa Al-fa Romeo, ki mu ga je posodila neka znan­ka. Takoj zatem je izstopil iz avtomobila skozi okno in pobegnil s prizorišca ne­srece, karabinjerji so ga približno pol urekasneje našli sedecega na klopi v parkuv Ulici Faiti. Zacetno je zanikal vpletenostv nesreco, na koncu je priznal, da se jeprevrnil na streho; avtomobil je vozil brezvozniškega dovoljenja, ki so mu ga predcasom odvzeli zaradi drugega prekrškaprometnega zakonika. Moški je casopi­sni clanek pazljivo prebral, nekaj stavkovje podcrtal z roza barvo.
Ženo in otroka so policisti pospre­mili v zavarovano stanovanje, kjer jim bo­do nudili vso potrebno pomoc in oporo.Moškega so najprej odpeljali na pregledv tržiško bolnišnico, zatem so ga zaprli vgoriški zapor, kjer caka na zacetek sod­nega postopka.
»Sosedje so se cudili, da je prišlo dotovrstnega dogodka. Bili so res pretrese­ni. Veckrat se tragedije pripetijo, ne da bijih pricakovali, vcasih se že veliko prej po­kažejo prvi znaki nasilja, ki jih ne gre pod­cenjevati. Žrtve nasilnih izpadov ne sme­jo cakati, ampak morajo takoj poiskati po­moc. Nasilja ne bomo tolerirali in bomostorili vse, da žrtve primerno zašcitimo,«zagotavlja vodja letecega oddelka goriškekvesture Claudio Culot. (dr) 

»Vedno vec je nasilja v družini in vdružbi nasploh, zato je toliko pomemb­neje pouciti ljudi, da morajo prijaviti žeprve nasilne izpade. Nikakor ne smejocakati, še zlasti žrtve nasilja morajo zbra­ti ves pogum, ki ga premorejo, in se ta­koj odpraviti do sil javnega reda.« Takopoudarja poveljnik letecega oddelka go­riške kvesture Claudio Culot, ki je vce­raj skupaj z vodjo policijskega komisa­riata v Tržicu Stefanom Simonellijem po­jasnil okolišcine nasilnega dogodka, dokaterega je prišlo minulo soboto v UliciVespucci v Škocjanu.
Tržiški policisti so ob 15.35 prispe­li v stanovanjsko hišo, kjer je v stanova­nju v drugem nadstropju 35-letni moškialbanskega rodu dobesedno ponorel.Grozil je 33-letni ženi ob prisotnosti nju­nih dveh mladoletnih otrok. Nekaj casa dve uri, na koncu je dobesedno ponorel,tako da smo udrli v stanovanje in pre­precili, da bi prišlo do tragedije, kakršnihje na žalost v zadnjih casih še in še. Medpogajanji z moškim smo izklopili elek­tricno energijo in plin, tako je treba rav­nati v tovrstnih primerih; ko so policistiudrli v stanovanje, je bila v notranjosti te­ma. Vedeli smo, da ima pri sebi nož, lah­ko bi imel še kako drugo orožje. Polici­sti, ki so ga razorožili, so bili res pogum­ni, svoje delo so opravili izredno stroko­vno tudi gasilci in osebje službe 118,« pra­vi Culot in navaja, da je bil na vratih ene 



Dva milijona za javna dela 

En milijon bodo namenili novemu poveljstvu mestnih redarjev - Pri Mocilih bodo razširili požiralnik 
Ronška obcinska uprava je pri-v primeru mocnega deževja in tako nepravila nov triletni plan javni del, ki jebo vec poplavljala jahališca in hišnihvreden dva milijona evrov in vkljucujedvorišc v Ulici Fornaci. Leta 2017 bo na tudi obnovo poveljstva mestnih redar-vrsti obnova Drevoreda Serenissima, v jev. V prihodnjih mesecih bodo odprlikatero bodo vložili 250.000 evrov, leta pet vecjih gradbišc. En milijon evrov bo2018 pa bodo prenovili osnovno šolovredna obnova hiše Bertogna-Colautti,Vittorino da Feltre; obnovitvena dela bo­v kateri bodo še letos uredili sedež re-do vredna 616.000 evrov. darske službe. Ureditev obmocja obHiša Bertogna-Collautti je bila Trgu Unitŕ d’Italia bo vredna 75.000zgrajena v sedemnajstem stoletju in jeevrov, 87.500 evrov bodo namenili zašcitena kot kulturna dedišcina. Na ob­vzdrževalnemu posegu na požiralnikucini morajo še odlociti, kje urediti po­pri Mocilih, kar bo zagotovilo, da bo vo-veljstvo mestnih redarjev: v pritlicju alida hitreje odtekala iz tamkajšnjih jezer v prvem nadstropju. 

Hiša Bertogna-Colautti BONAVENTURA 

GORIŠKA 


GORICA - Zakljucna nastopa pri Glasbeni matici  GORICA - Center Komel in Arsatelier  
Mali in veliki  Mozaik  
»akademiki«  s solisti  



Zakljucni nastopi na goriški Glasbe­ni matici potekajo letos v znamenju zani­mivih novosti. V ponedeljek je šola ponu­dila publiki kombinacijo predavanja in kon­certa, danes pa bo prvic priredila Malo aka­demijo ucencev iz Trsta, Gorice in Špetra,na kateri bodo tudi najmlajši ucenci - roje­ni leta 2004 in mlajši - imeli priložnost, dapokažejo svoje dosežke.
Nekoliko bolj »izkušeni« ucenci so na­stopili v ponedeljek na odru Kulturnega do-ma z vrsto zahtevnejši skladb iz svetovne li­terature. Ob priljubljeni Chopinovi roman-tiki in klasicnih hitih 19. stoletja do Gersh­wina ali sodobnejših stvaritev se je nit kon­certa vila skozi plesne, sanjave, nežne, bar­vite in vesele glasbene impresije, s katerimiso svoje sposobnosti pokazali pianisti, vio­linistki, kitarist in violoncelistka. Trema je kotvedno botrovala dejstvu, da so se nekaterilahko izkazali tudi z muzikalnostjo in ume­tniškimi vrlinami, drugi pa so se previdnooprli le na tehniko, kar je tudi posledica vec­je odgovornosti tega pomembnega javneganastopa ob zakljucku šolskega leta. Zaigra­li so pianisti Rada Vižintin, Samuele Vitto­rio Ferletti in Peter Soban, violinistki Lea Skocaj in Ema Vitez, violoncelistka Tina Jarcpa še pianisti Daniel Liut, Katarina Visintin,Vida Gallo in kitarist Aljaž Zavnik Mavric,ki so bili tudi deležni priznanja za celoletnouspešno delovanje. Ravnatelj Bogdan Kraljje podelil namrec posebna priznanja ucen­cem, ki so se v letošnjem šolskem letu iz­kazali na tekmovanjih ali so prizadevno so­
Nastopajoci na odru Kulturnega doma (levo in spodaj), ravnatelj Bogdan Kralj in psihoterapevt Viljem Šcuka (zgoraj) 
BUMBACA 

delovali s šolo kot korepetitorji in solisti. Obomenjenih so priznanja prejeli še GregorAntoni, Zala Košicek, Petra Godnic, RokMarinic Podbršcek in Agatha Možina. Šo­la je ustvarila tudi dodatno priznanje za vseucence, ki so investirali veliko casa in tru­da v realizacijo letošnje glasbene pravljiceCudežni zvok, ki jo je napisala in vodila prof.Ambra Cossutta. V svojih zahvalah se jeravnatelj spomnil ne samo ucencev, a tudimentorjev in staršev, ki imajo velike zasluge za dosežke vsakega ucenca.

Vecer je sklenilo petje mladinskegazbora Neokortex, ki deluje v okviru Glas­bene matice in v sodelovanju s Kulturnimdruštvom Sovodnje. Jana Drassich je za pev­ce izbrala duhovite in sentimentalne tone s skladbo Fejsbuk Mojce Prus, Piovanijevo .lmsko Beautiful that way in bravurozno »geografsko fugo«, pri kateri so se ženski za­sedbi pridružili še glasovi fantov.
V akademijo je uvedlo predavanje šol­skega zdravnika in psihoterapevta ViljemaŠcuke na temo pomena glasbe pri razvojumladega cloveka. Govoril je v širokem raz­ponu z raznovrstnimi primeri, ki na razli­cnih podrocjih potrjujejo koristne, bistve­ne ucinke glasbe za zbranost, umirjenost,pozornost, a tudi vlogo glasbe za custveniin kognitivni razvoj otroka. O tem bodo ssvojim igranjem pricali tudi malcki, ki bo­do igrali danes ob 18.30 v mali dvorani Kul­turnega doma na prvi Mali akademiji šole.
ROP 


NOVA GORICA - V poslopju železniške postaje 

S torkom info tocka za obe mesti, 
namenjena krajanom in turistom 

V stavbi novogoriške železniškepostaje, v neposredni bližini Trga Evro­pe - Transalpine, bo novogoriški Kulturnidom prihodnji torek odprl kulturno-in­formacijsko sticno tocko za obe mesti.
»Namenjena bo prebivalcem obehmest in okolice, predvsem pa turistom,ki prihajajo na Trg Evrope, a se prepo­gosto ustavijo le tam in le redko zaide­jo v center Nove Gorice ali Gorice. Njimbodo namenjene informacije o kultur­nem dogajanju in znamenitostih obehmest in širšega goriškega prostora,« po­jasnjujejo v omenjenem Kulturnem do-mu. V teh prostorih bo imel sedež tudiZavod Area 57/15, ki pripravlja dvojezi­cni cezmejni spletni portal GoriziaNo­vaGorica, katerega cilj je omogocanjepretoka informacij med mestoma, in si­cer z objavo razlicnih dogodkov tako naslovenski kot italijanski strani.
Na uradnem odprtju v torek, 7. ju­nija, ob 12. uri bodo poleg direktoricenovogoriškega Kulturnega doma Pav­le Jarc, predsednika Kulturnega domav Gorici Igorja Komela, Kristine Mar­kove, vodje zavoda Area 57/15, priso­tni še Matjaž Nemec, poslanec in pod­predsednik slovenskega Državnega zbo­ra, novogoriški župan Matej Arcon inFederico Portelli, odbornik za kulturo pokrajine Gorica. (km) 


Železniška postaja ob skupnem trgu 
Sreda, 1. junija 2016 

Bogata in raznolika ponudba kon­certov iz pomladanskega niza Snovanja 2016 se je tokrat osredotocila na najbolj per­spektivne soliste goriškega Centra Emil Ko­mel in društva Arsatelier. 
V petek je v veliki dvorani Kulturne­ga centra Lojze Bratuž potekal koncert z na­slovom Glasbeni mozaik, eden izmed naj­bolj pricakovanih nastopov ob zakljucku šol­skega leta. Na oder je najprej stopila PavlaVezjak, 10-letna ucenka violine in klavirja,ki se je predstavila obcinstvu z Berkovice­vo skladbo Variacije na Paganinijevo temoza klavir. Mlada in perspektivna ucenka izrazreda prof. Michele De Castro je pokazalapravi temperament in tankocutno muzi­kalnost. Sledil je Nicola Fermanelli, ucenecArsateliera iz razreda prof. Riccarda Radi­va, ki je zelo resno in spoštljivo zaigral Ka­balevskyjevo Toccatino in Koracnico op. 65 št. 10 Prokofjeva. V dvorani so nato zazve­nele strune. Najprej je Veronica Vascotto izrazreda harfe prof. Tatiane Donis zaigraladve skladbi Bacha in Woodsa, sledila ji jeMakrina Quinzi, violinistka iz razreda prof.Jurija Križnica, ki je zelo natancno odigra­la prvi stavek iz Koncerta v A duru ruske­ga skladatelja Komarovskija. Iz razreda prof.Jurija Križnica se je predstavil tudi trio, kiga sestavljajo Riccardo Conte in Simon Ge­rin, violini, ter Luca Bregant, violoncelo: obspremljavi prof. Eve Dolinšek pri klavirju sozaigrali dva stavka iz Baleta III beneškegaskladatelja Albinonija. Triu, ki je prevzel ob­cinstvo, je sledil pianist Luca Scisci, ravnotako ucenec prof. Riccarda Radiva, ki se pri­pravlja na državni izpit na videmskem kon­servatoriju. Odigral je dva Chopinova pre­ludija in Tarantello Prokofjeva. FlavtistkaIvana Gerin, ucenka prof. Daniele Brusso­lo, je zatem z obcutkom zaigrala dva stav­ka Büsserjeve Petite Suite op. 12 ob klavir­ski spremljavi prof. Eve Dolinšek.
Po odlicnem nastopu na glasbeni re­viji Di concerto na konservatoriju Tartini vTrstu 21. aprila je tudi na zakljucni akade­miji Centra Komel igral talentirani harmo­nikar Manuel Persoglia iz razreda prof. Mir­ka Ferlana. Manuel, ki je tudi letošnji do­bitnik štipendije iz Sklada Silvana Kerševa­na, je izvedel zahtevno Ferrari TrecatijevoPantomimo umoristico. Violoncelist Jurij La­vrencic (prof. Federico Magris), ki je na tek­movanju v Palmanovi dosegel drugo na­grado v svoji kategoriji, pa je publiko oca­ral s spretno izvedbo Allegra non troppo in Allegretta con moto iz Koncerta op. 33 št. 1v a molu skladatelja Sainta Saensa; pri kla­virju ga je spremljal oce, prof. Hilarij La­vrencic. Vecer je sklenila mlada pianistkaMichela Sbuelz s Chopinovo Fantasie-Im­promptu op. 66. Michela bo s sošolcem iz 

razreda prof. Sijavuša Gadžijeva, Alessan­
drom Villalvo, 14. junija delila celovecerni
koncert na Gradu Dobrovo. Naslednji koncert v okviru Snovanj bo 
danes, 1. junija, ob 19. uri na sedežu zbo­
rov v Devinu. Nastopili bodo ucenci iz tam­
kajšnje podružnice in Otroški zbor Ladjica
z glasbeno pravljico Mišji koncert. 
EMILIJA PAVLIC V GABRJAH 
Tretjic o zdravi prehrani 

V petek ob 19. uri bo v Gabrjah tre­tje srecanje, ki ga društvo Skala pos­veca zdravi prehrani. Na prvih dvehsrecanjih sta predavali Marija Mer­ljak in Erika Brajnik, tokratna gostjapa bo primorska kuharica EmilijaPavlic, znana zaradi nastopov na slo­venski televiziji, zaradi knjig ter ži­vahnega in prikupnega vodenja de­lavnic. Leta 1998 je v samozaložbi iz­dala svojo prvo knjigo Za otroke ku­hajmo zdravo: za majhne in velike, le­ta 2010 pa drugo knjigo Mamica, na­uci me kuhati. V Gabrjah bo vodilateoreticno-prakticno delavnico na te­mo zdrave prehrane pod geslom Za otroke kuhajmo zdravo; k udeležbi va­bijo navdušence vseh starosti, odotrok do odraslih. Delavnica bo po­tekala na sedežu Skale v okviru Ju­nijskih vecerov sovodenjske obcine. 



GORICA - Ponudilo je 23,77-odstotni popust na izklicno ceno Cestna zapora v Redipulji 
Zaradi svecanosti ob prazniku republi­ke bosta jutri v Redipulji od 7.30 dalje za­prti deželna cesta št. 305 pred kostnicoin pokrajinska cesta št. 12 v San Pieru.Prepoved parkiranja bo veljala med av-

Podjetje iz Barija 
tocestnim izhodom pri Redipulji in de­želno cesto št. 305. Ceremonija se bo za­cela ob 9. uri in zakljucila ob 9.45; zaporabo predvidoma veljala do 11. ure. Ob 17.uri bo svecanost na Travniku v Gorici. 

bo obnovilo Korzo 
Dijaški knjižni nasveti 

Korzo Verdi 
BUMBACA 

NOVA GORICA - Število novih primerov kožnega raka narašca 

Goriški Korzo Italia bo obnovilo podjetje CoGeT iz Barija. Na goriškemžupanstvu se je zakljucil postopek za iz­biro izvajalcev del, potem ko se je na raz­pis prijavilo 185 podjetij iz cele Italije.Najboljša ponudba je na koncu prispelaiz Apulije; podjetje CoGeT je ponudila23,77-odstotni popust na izklicni ceni, ta­ko da bo poseg skupno vreden 2.100.470evrov, ki jim je treba prišteti še 104.800evrov za ukrepe za zagotavljanje varno­sti na gradbišcu.
Postopek za dolocitev izvajalca delse bo zakljucil do zacetka julija, pogod­bo s podjetjem iz Barija bodo predvido­ma podpisali avgusta. Gradbena dela sebodo predvidoma zacela pred koncempoletja; trajala bodo 540 dni - približno18 mesecev - in se zakljucila v prvi po­lovici leta 2018. Gradbena dela bodo iz­vedli v vec fazah, Korzo Italia bo vseskozi vsaj delno odprt prometu. Pred zacetkomobnovitvenih del bodo obcinski upravi­telji izpeljali niz informativnih srecanj strgovci in prebivalci.
Župan Ettore Romoli poudarja, da 
Gradbena dela se bodo predvidoma zacela pred koncem poletja, trajala bodo osemnajst mesecev in se zakljucila leta 2018 
se prekvali.kacija celotnega mestnegasredišca bliža h koncu. Poleg Korza Ita­lia morajo prenoviti le še trga pred stol­nico in v Podturnu. »Goriško mestno sre­dišce je bilo deležno urbanisticne pre­nove, ki bo povecala njegovo privla­cnost,« pravi Romoli in pojasnjuje, da bo­do prenovljene ulice kot nalašc za novetrgovske dejavnosti. Župan opozarja, daso Korzo Italia nazadnje obnovili predosemdesetimi leti, zatem je bil deleženle neestetskega krpanja.
V projektu je predvidena obnovaKorza Italia od sticišca s Korzom Verdi do spominskega parka oz. Ulice Pitteri.Nacrt je pripravila naveza arhitekturnihstudiov Galli, Zelco, Lazzari in Zlatich. Kot smo že porocali, se je obcinska upra­va v okviru nacrtovanja obnove KorzaItalia odlocila za ohranitev sedanjega šte­vila parkirnih mest in za gradnjo dvehenosmernih kolesarskih stez. Pas za ko­lesarje bodo speljali na vsaki straniosrednje mestne prometnice, in sicermed plocnikom in gredicami. Plocnikebodo razširili - široki bodo dva metra ­in tlakovali z repenskim kamnom; loka­li bodo za zunanjo opremo imeli na vo­ljo nekoliko ožji pas kot danes, ki bo ta­ko kot kolesarska steza pokrit s por.r­nimi kockami. Obnovljena bosta tudi ce­stišce in javna razsvetljava. (dr) 
V gledališcu v Tržicu bo danes ob 10.30nagrajevanje udeležencev natecaja zanajboljši knjižni nasvet, ki ga je tržiškaknjižnica namenila višješolcem. Nasvetso lahko napisali ali pa pripravili videospot. S 86 deli je sodelovalo 142 dijakov,med sodelujocimi šolami je tudi klasi­cni licej Primož Trubar iz Gorice. 

Šurceva Prevarana Slovenija 

Novogoriška knjižnica v sodelovanju zzaložbo Sanje in z organizatorji festi­vala Mesto knjige prireja jutri ob 18. urina Bevkovem trgu v Novi Gorici pred­stavitev knjig Mateja Šurca »Prevara­na Slovenija - Domoljubje, zapisano zniclami« in Erika Valencica »Sence ne gorijo«. Ob slabem vremenu bo do­godek v knjižnici. (km) 

Tudi UV svetloba na crni listi 

Na prvem mestu skupaj z arzenom, azbestom in tobakom - Za obmocje s 100.000 prebivalci na voljo le dve dermatologinji 

NOVA GORICA - Najvišji ponudnik 
Uspešni CPG v rokah Kolektor 
Kolinga: tako nastaja najvecje 
gradbeno podjetje v Sloveniji 

Cestno podjetje Gorica (CPG), enovecjih gradbenih podjetij v Sloveniji, je poinformacijah dnevnika Delo kupil Kolek­tor Koling, ki je del idrijskega koncerna Ko­lektor. S tem nastaja najvecje gradbenopodjetje v Sloveniji, poroca Delo. Stecajniupravitelj Primorja Rudolf Hramec je po­skušal CPG prodati že veckrat, nazadnje paje vabilo k dajanju zavezujocih ponudb za97 odstotkov družbe objavil februarja.Rok za oddajo ponudb se je iztekel v po­nedeljek, najvišjo pa je menda oddal Ko­lektor Koling. Bila naj bi 15 odstotkov vi­šja od izhodišcne cene, ki je bila postavlje­na pri 16,4 milijona evrov.
Skrbni pregled je po porocanju De-la opravilo sedem potencialnih interesen­tov, poleg Kolektor Kolinga še SGP Pom-grad, konzorcij Trgograd, Adriaing in GICGradnje, Iskratel, Strabag, hrvaški Kamgradter družba Mabtex nekdanjega kosovske­ga predsednika Behgjeta Pacollija. Odda­jo ponudbe so za Delo potrdili v Strabagu,medtem ko je SGP Pomgrad ni oddal.
S tem nastaja najvecje gradbenopodjetje v Sloveniji. CPG je namrec laniustvaril 86,8 milijona evrov prihodkov, Ko­lektor Koling pa 68,5 milijona evrov. CPGuspešno posluje in sodi med uspešnejšagradbena podjetja v Sloveniji. Med drugimima koncesijo za vzdrževanje državnih cestna severnem Primorskem, od leta 2012 pase vedno bolj uveljavlja tudi na podrocju vi­sokih gradenj. 
Število novih primerov kožnegaraka v Sloveniji na­rašca. V Goriški statisticni regiji jebil leta 2012 rak kože brez melano­ma pri moških prvi, pri ženskahpa drugi najpogo­stejši rak. V regiji je

N. KLJALJIC FOTO K.M. 

bilo prijavljenih 119primerov raka kože brez melanoma in šest­najst primerov melanoma, kar je pri obehoblikah približno 5 odstotkov odkritih pri­merov v državi. Med zunanjimi dejavniki,ki v najvecji meri vplivajo na razvoj kož­nega raka, je ultravijolicna svetloba.
»UV svetloba - tako umetna od so­larijev kot soncna - je dokazano znano kan­cerogena. Svetovna agencija za raziskova­nje raka jo je uvrstila med najpomembnejšedejavnike za povzrocanje raka: na prvo me­sto skupaj z arzenom, azbestom in toba­kom,« opozarja dermatologinja VesnaTlaker Žunter. »Na to obliko obolenj imasicer velik vpliv tudi dedna nagnjenost,«pristavlja dermatologinja Natalie Kljaljic.
Obstajajo tri oblike kožnega raka: zanajbolj smrtonosnega velja maligni mela­nom ali crni kožni rak, v Sloveniji letno od­krijejo povprecno 430 primerov, najpogo­stejši pa je nemelanomski kožni rak - v Slo­veniji je letno odkritih skoraj 2.000 pri­merov -, ki vznikne iz celic povrhnjice, de-limo ga na bazalno celicni in plošcato ce­licni karcinom. Slednji je po besedah der­matologinje Tlaker Žunterjeve proporcio­nalno direktno sorazmeren s soncem, ostala dva pa najveckrat nista neposrednopovezana s pretiranim soncenjem.
»Ce melanom odkrijemo dovoljzgodaj, ni potrebno nic drugega kot am­bulantni poseg: izrez in pacient je ozdra­vljen. Ce z njim cakamo mesece dolgo,vcasih celo leta, pa postane bistveno slab­še obvladljiv in je bil v preteklosti zelosmrtna bolezen. Z uvedbo sodobnih zdravil se tudi ta situacija obraca na bo­lje,« pravi Tlaker Žunterjeva in poudar­ja, kako pomembno pri zgodnjem odkri­vanju kožnih rakov je ozavešcanje ljudi,spodbujanje k samopregledovanju in pre­ventivnemu ukrepanju.
Kako se torej opazujemo? »Pacien­tom priporocamo, naj si enkrat na mesecpregledajo celo telo. Pri moških je mela­nom najpogostejši na trupu, pri ženskahna spodnjih okoncinah, lahko pa se poja­

vi povsod. Zlastiproblematicni so
starejši ljudje, ki ži­
vijo sami, ki se ne
morejo pogledati
po hrbtu. Zname­
nja se tekom ži­
vljenja ves cas spre­
minjajo, so pa te 
spremembe poca­
sne in po navadi ne

V. TLAKER ŽUNTER 
pomenijo nic hu­dega. Najbolj uporabno je pravilo grdegaracka: vse, kar je na koži drugacno, kot jeostalo, se pravi sprememba, ki je vecja,temnejša, bolj nepravilna in ki hitreje ra­ste, je treba pokazati zdravniku. Melanomse praviloma pojavi na novo in samo v 30odstotkih nastane iz obstojecega zname­nja. Res pa je, da najprej zgleda kot zna­menje,« pojasnjuje dermatologinja, kimed samozašcitnimi ukrepi pred soncni­mi opeklinami izpostavlja tri kljucne:umik s sonca ob najbolj kriticnih urah, za­šcita z oblacili, pokrivali in soncnimi oca­li, šele na tretjem mestu so kreme z za­šcitnimi faktorji, ki pa niso namenjene pra­ženju na soncu. Nanos mora biti dovolj po­gost in dovolj debel, višina zašcitnega fak­torja vsaj 30. Kreme za samoporjavitev sopo besedah dermatologinje popolnomaneškodljive, vedeti pa moramo, da tovrstnaporjavelost nic ne šciti pred soncem.
Da bi ljudi spodbudili k samopre­gledovanju in posvecanju pozornosti svo­ji koži, je novogoriško društvo ko-Rak.sivceraj v Novi Gorici in Šempetru pri Go­rici organiziralo brezplacno pregledovanjekožnih znamenj. Zanimanje ljudi je bilo kotvsako leto izjemno, pregledati so jih uspe­li okoli 70. 
»Nismo odkrili kakšnega impresiv­nega števila melanoma in drugih tumor­jev, je pa ozavešcenost iz leta v leto vecjain je zato debelina odkritih tumorjev iz le­ta v leto tanjša, možnost preživetja pa vec­ja,« pravi Vesna Tlaker Žunter, NatalieKljaljic pa pristavlja, da narašcanje števi­la primerov v zadnjih letih pripisujejo pravzgodnji diagnostiki in številu zgodaj od­kritih primerov. Na severnem Primorskemso sicer, kar zadeva število dermatologovv javni zdravstveni mreži, že leta podhra­njeni: potem ko nekaj casa celo ni bilo no­benega, sta sedaj za obmocje s 100.000prebivalci na voljo le dve zdravnici te stro­ke. Cakalna doba za prvo obravnavo zna­ša tri do štiri mesece. 
Katja Munih 


GORIŠKA - Poklon padlim par tizanom 
Z Blegoša svarilo pred novimi fašizmi 
Pred spominskim obeležjem naso mu posvetili plošco. Po pozdravu škof-Blegošu so se v soboto poklonili padlimjeloškega župana Mihe Ješeta in pred­borcem 158. garibaldinske brigade Gram-stavnika krajevnega odbora združenjasci. V spopadu, v katerem si je marca le-borcev ter ob castni straži slovenske voj­ta 1945 nacisticna vojska poskusila utre-ske je navzoce nagovorila predsednica go­
ti prehod v smeri Avstrije z unicenjempartizanskih sil na tem obmocju, je pad-lo 28 partizanov brigade Garibaldi Nati­sone, ki so se borili skupaj s slovenskimiborci škofjeloškega odreda. Med padli­mi partizani jih je bilo vec iz Locnika inCedada, življenje je izgubil tudi njihov po­veljnik Tancredi Mazzocchi - Tordo, ki 

DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. 
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481­481252. 
DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU 
S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. 

DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 ­
22.10 »Alice attraverso lo specchio«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Ju­lieta«. 
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La 
pazza gioia«.

DANES V TRŽICU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 ­
22.20 »Warcraft - L'inizio«. 
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.20 »The 
Nice Guys«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Ali­ce attraverso lo specchio«.
Dvorana 4: 17.15 - 20.15 »Julieta«; 

22.00 »X-Men: Apocalisse«.
Dvorana 5: 17.20 - 20.10 - 22.15 »Mia­mi Beach«. 


V NOVI GORICI: v Mestni galeriji natrgu E. Kardelja 5 bo v petek, 3. juni­ja, ob 20. uri odprtje razstave MitaGegica »Vemo, kje živite!/We knowwhere you live!«. Umetnika bo pred­stavil kurator Denis Volk. 
V GORICI: v galeriji Kulturnega doma jena ogled razstava slikarja Sandra Ga­gliardija; do petka, 3. junija, 9.00-12.00,16.00-18.00 in med prireditvami.
V GORICI: v Kulturnem centru »In­contro«, Ul. Veniero 1 v Podturnu je riške sekcije VZPI-ANPI Anna Di Gia­nantonio. Poudarila je, da so se partiza­ni borili za svobodo vseh nas, hkrati jeopozorila, da se v današnjih casih poja­vljajo nove oblike fašizma in nacizma, kiogrožajo pridobitve osvobodilnega boja.Na svecanosti je ob spremljavi harmoni­ke zapel škofjeloški pevski zbor. 


na ogled razstava v organizaciji Clu­ba Unesco v okviru natecaja »Il mioIsonzo: Isonzo 2025, il .ume che vor­rei«; na ogled vsak dan do 10. junija10.00-12.00 in 15.00-17.00. 

V GORICI: v baru Sporting Club v Ul.Madonnina del Fante 15 je na ogled fo­tografska razstava Armanda Roganti­nija »Živali med prvo svetovno vojno«;do 21. junija vsak dan 6.00-24.00.
V GORICI: v Taverni al Museo je naogled skupinska razstava »Grad75«clanov Fotokluba Skupina75; do 30. ju­nija, informacije na info@skupina75.it. 



V SLOVENSKEM NARODNEM GLE. DALIŠCU v Novi Gorici: danes, 1. ju­nija, ob 21. uri v sklopu Festivala Me­sto knjige »Esej o slepoti« ( José Sara­mago); v petek, 3. junija, ob 20. uri»Ljubezen do bližnjega« (Avtorskiprojekt); informacije po tel. 003865­3352247, blagajna@sng-ng.si. 


KVANTAVTORSKA SABOTAŽA v No-vi GoVorici v sklopu Festivala MestoKnjige bo v Slovenskem NarodnemGledališcu v cetrtek, 2. junija, ob 21.uri koncert Damira Avdica »Olfa­mož«; v petek, 3. junija, ob 21. urikoncert skupine Aleš Hadalin & Pet­zapet »Tminski madrigalisti«; infor­macije po tel. 003865-3352247.
POLETNI GLASBENI VECER v VolcjiDragi (v primeru slabega vremena vKD Bukovica) bo v cetrtek, 2. junija,ob 20.30 koncert »Lakeness«, nasto­pa Adriatic Jazz Quintet iz Trsta; in­formacije po tel. 00386-40436934, info@gdnova.si.
NA SV. GORI nad Novo Gorico bo v pe­tek, 3. junija, ob 20. uri koncert ko­mornega orkestra Nova; informacijeinfo@gdnova.si.
DOBRODELNI KONCERT skupine Hi­ša bo v soboto, 4. junija, ob 20.30 vdvorani prve slovenske vlade v Aj­dovšcini v sklopu projekta »Neodvi­sno življenje hendikepiranih« društvaYHD; informacije po tel. 00386­31551405, www.skupina-hisa.si.
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA. TUŽ v Gorici bo v nedeljo, 5. junija, boob 17. uri »Jubilejni koncert« ob 50-le­tnici Moškega pevskega zbora MirkoFilej; informacije po tel. 0481-531445.
GLASBA Z VRTOV SV. FRANCIŠKA: v torek, 7. junija, ob 20. uri v dvoraniFranciškanskega samostana na Ko­stanjevici pri Novi Gorici koncert»Glasbeni dialogi«, nastopajo Otroškipevski zbor Emil Komel, soliti, ko­morne skupine SCGV Emil Komel inArsatelier; vstop prost. 



WALDORFSKA ŠOLA PRIMORSKA odpira svoja vrata v Bukovici v sep­tembru 2016. Prvi razred bo zacela obiskovati prva generacija ucencev, kiprihajajo iz razlicnih obcin od Ajdov­šcine do Nove Gorice, pa tudi iz za­

Castna straža slovenske vojske pred partizanskim spomenikom na Blegošu 
mejstva; informacije in prijave do za­polnitve mest po tel. 00386-40438312(Tadeja), 347-7300222 (Michela), wal­dorfsola.go@gmail.com.

VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST spo­roca, da potekajo informativni dneviv palaci Alvarez, Ul. Armando Diaz 5v Gorici do cetrtka , 2. junija; www.vsu.ung.si.
PRIPRAVA NA MALO MATURO v Mla­dinskem domu v Ul. Don Bosco 60 v Gorici bo od 6. do 10. junija od 15. uredo 18.30. Vpis in informacije po tel.0481-280857, 366-6861441. 
KAJAK KAMP od 4., do 8. julija: tecajkajakaštva za fante in dekleta od 10.do 14. leta prireja Dijaški dom v so­delovanju s kajak klubom Soške elek­trarne. Prevoz iz Doberdoba in So­vodenj; vpisnine do zasedbe mest potel. 0481-533495 v popoldanskih urah.
PIKIN KAMP od 4., do 15. julija in od
22. avgusta do 9. septembra: kamp lu­doteke Pikanogavicke za otroke od 4.do 6. leta: anglešcina, ustvarjalne de­javnosti, slašcicarska in kuharska de­lavnica, dejavnosti za razvijanje jezi­kovnih kompetenc, številne ekskur­zije; vpisnine do zasedbe mest po tel.0481-533495 v popoldanskih urah.

POLETNI KAMPI V DIJAŠKEM DOMU od 13. junija do 15. julija: znanstveni(tecaj robotike), jezikovni kamp (te­caji anglešcine), muzikal kamp (gle­dališce, glasba, ples), »English in Ac­tion« (košarka in anglešcina); od 6. do
14. leta, dva urnika (do 13. ure ali do15.30). Vsak teden ekskurzije in izle­ti. Popusti za brate in sestre. Prevoziz Doberdoba in Sovodenj; vpisninedo zasedbe mest po tel. 0481-533495v popoldanskih urah.

PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO 
v Dijaškem domu: od 22. avgusta do
9. septembra. Ponavljanje in utrjeva­nje ucne snovi, lekcije, poseben pro­gram za ucence, ki bodo obiskovali 1.
r. OŠ ter za ucence, ki bodo obisko­vali 1. r. NSŠ; vpisnine po tel. 0481­533495; www.dijaskidom.it. 



KOCEVSKI ROG: v okviru »Srecanj podlipami« prirejata Kulturni center Loj­ze Bratuž in krožek Anton Gregorcicv soboto, 4. junija, obisk maše in spo­minske svecanosti v Kocevskem rogu.Avtobus bo odpeljal iz Gorice ob 7. uris postankom pri Ferneticih ob 7.45 inbo parkiral blizu prizorišca. Poskr­bljeno bo za kosilo, popoldne bo po­tekal obisk Marijanskega svetišca Za­plaz, ki je glavna romarska tocka No­vomeške ško.je; informacije in prija­ve v uradu KC Lojze Bratuž od pone­deljka do petka med 8.30 in 12.30, tel.0481-531445, info@centerbratuz.org.
SPDG vabi na tradicionalno srecanjeplanincev v nedeljo, 12. junija, v Špe­tru. Organiziran bo avtobusni prevoziz Gorice. Ugodnejši pogoji za druži­ne Kekceve drušcine. Prijave danes, 1.junija, od 19. do 20. ure na društve­nem sedežu; informacije po tel. 331­7059216 (Vlado).
KRUT obvešca, da so na razpolago šezadnje dvoposteljne sobe za skupin­sko obmorsko letovanje v Špadicih pri Porecu od 2. do 12. julija; informaci­je in prijave na društvenem sedežu vTrstu, Ul. Cicerone 8, (II. nadstropje),tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 
UPOKOJENCI DOBERDOB sporocajoudeležencem izleta v Opatijo in z lad­jo, da bo 18. junija avtobus odpeljal pourniku: iz Gabrij na glavni cesti ob5.45; z Doberdoba ob 6.00; iz Ronk(pizzeria Al Gambero) ob 6.10; iz Šti­vana ob 6.20; informacije po tel. 380­4203829 (Miloš). 


NADJA in ŠTEFAN! Ob vajinisrebrni poroki vama želimo še mno­go lepih trenutkov. Klapa s Krasa.
NADJA in ŠTEFAN! 25-obletni­co slavita. Naj bo skupno življenjesvetlo kot zarja, to vam želijo Toni,Pepi in Darja. 



MEDIATEKA v Ul. Bombi 7 v Gorici bo zaprta v cetrtek, 2., in petek, 3. junija.Odprta bo v ponedeljek, 6. junija, poobicajnem urniku; informacije po tel.0481-534604, info@mediateca.go.it.
SRECANJE POD LIPAMI »Praznujemo25 let naše skupne poti«, ki je pote­kalo v ponedeljek, 30. maja, bo mo­žno poslušati po radiu danes, 1. juni­ja, ob 17.05 na Radiu Ognjišce v od­daji »Pogovor o«.
ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ v Fa­ri (Strada Colombara 11) bo v cetrtek,
2. junija, ob 21. uri odprt. V primerujasnega vremena bo možen ogled pla­netov Jupitra, Marsa in Saturna s te­leskopom. Ob priliki bodo v obser­vatoriju vrteli posnetke ozvezdja; vecna www.ccaf.it, info@ccaf.it, tel. 0481­888540. 

VIATORIJEV BOTANICNI VRT med Pevmo in dolino Grojne bo odprt docetrtka, 2. junija, 15.00-19.00. Vodenogled bo danes, 1. junija, ob 17. uri zaskupine z vsaj 15 udeleženci; infor­macije in rezervacije po tel. 0481­537111, viatori@fondazionecarigo.it,www.aglv.org; vstop prost.
OBCINA DOBERDOB sporoca, da v pe­tek, 3. junija, bodo uradi za javnost za­prti. Za prijave smrti v obcini po tel.348-7795064. 
.OVERFEST. na trgu Battisti v Goriciv soboto, 4. in nedeljo, 5. junija. Od­prtje enogastronomskih kioskov ob
10. uri; ob 15. uri odprtje razstaveglasbenih plošc; od 16. ure dalje kon­certi mladih skupin. V nedeljo, 5. ju­nija, ob 10. uri odprtje razstave glas­benih plošc ter enograstronomskihkioskov; od 16. ure dalje nastop mla­dih skupin; vstop prost.

JUS VRH v sodelovanju s KD Danica,PD Vrh Sv. Mihaela in Zadrugo Braj­da prireja cistilno akcijo dveh parcel(ob cesti v bližini Large ter ob vhoduv vas iz Šmartna). Zbirališce v sobo­to, 4. junija, ob 8. uri pred Kulturnimdruštvom Danica. Prinesite ustrezno orodje in se številno udeležite. V pri­meru bo delo ostalo nedokoncano se bo akcija nadaljevala v soboto, 11. ju­nija, ob 8. uri pred KD Danica. 
SCGV EMIL KOMEL vabi na redni vo­lilni obcni zbor v ponedeljek, 6. juni­ja, ob 20.30 v drugem sklicanju v ko­morni dvorani KC Lojze Bratuž.
V ŠTANDREŽU na Pilošcu bo v sobo­to, 11. junija, ob 20.30 praznovanje 40.obletnice Doma Andrej Budal.
ŠTABEACH 2016 . 25. Moški in ženski nogometni turnir: bo od 14. junija do
1. julija od 18.30 do 23.30 v Štandre­žu na Pilošcu na igrišcu Kulturnegadoma A. Budal. Vabljeni vsi aktivnišportniki in športni navdušenci. V or­ganizaciji KD Oton Župancic.

OBCINA SOVODNJE OB SOCI sporo­ca, da bo obcinska knjižnica zaprtazaradi selitve v novi sedež na Prvo­majski ul. 42 (Butkoviceva hiša) do 16.septembra. 


DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKO. JENCEV za Goriško prireja v petek, 10.junija, ob 19.30 v Tumovi dvorani v KBCentru v Gorici (Korzo Verdi 51) pre­davanje otorinolaringologa AlojzaZorna o problemih naglušnosti.
MEDGENERACIJSKO SREDIŠCE (Gradnikove brigade 33 v Novi Gori­ci) prireja potopisno predavanje »Izrael
1. del« danes, 1. junija, ob 10.15 (vodi,Eva Pahor); v cetrtek, 2. junija, ob 10.uri predavanje Jane Možina »Zdravjenaših sklepov«; v petek, 3. junija, ob
10.30 potopisno predavanje AleksandreSaksida »Azerbajdžan«; vstop prost.

OBRAZI DVEH DOMOVIN . v Kultur­nem centru Lojze Bratuž v Gorici bov petek, 3. junija, ob 18. uri odprtje trehrazstav: Tone Oblak »Zapustil sled semsvojih korenin«, govorila bo VerenaKoršic Zorn; »Umik cez Ljubelj, maj1945, skozi objektiv Marjana Koc­murja«, Boštjan Kocmur; »Življenje indelo izseljenskega duhovnika JanezaHladnika«, Jože Leskovec. Sledil bo koncert »Pesmi dveh domovin« (Mar­ko Fink, basbariton, Lucas Somoza, ba­riton, Osterc - Tadej Horvat, klavir) ternastop otroške in mladinske folklorneskupine »Mladika - Buenos Aires«. 


DANES V ŠTEVERJANU: 14.00, MariaHumar vd. Štekar (iz kapelice gori­škega glavnega pokopališca ob 13.45)v cerkvi in na pokopališcu.
DANES V LOCNIKU: 11.00, Luciana Zorzin vd. Bregant (iz goriške splošnebolnišnice ob 10.40) v cerkvi, sledilabo upepelitev.
DANES V KRMINU: 16.00, Maria Ger­manň vd. D'Urso (iz goriške splošnebolnišnice ob 11.30) v cerkvi Sv. Leo­polda in na pokopališcu.
DANES V BORNJANU: 15.00, Valter Medeot (iz bolnišnice v Krminu ob14.50) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V MARIANU: 14.00, Belinda Silvestri (iz goriške splošne bolnišni­ce ob 13.30) v cerkvi, sledila bo upe­pelitev.
DANES V GRADIŠCU: 9.30, GigliolaStabile por. Paoletti obred z žaro napokopališcu; 11.00, Renata Cerne por.Bidasio degli Imberti (iz kapele bol­nišnice v Krminu ob 10.40) v stolniciSv. Petra in Pavla in na pokopališcu.
DANES V RONKAH: 11.00, Ra.aele Nappi (iz doma za starejše obcane vRonkah ob 10.50) v cerkvi Sv. Lo­vrenca, sledila bo upepelitev; 12.00,Ennio Russo (iz tržiške bolnišnice ob11.30) v cerkvi Sv. Marije, sledila boupepelitev.
DANES V TRŽICU: 9.30, Rachele Peres vd. Fumis obred z žaro na pokopa­lišcu. 
Ob smrti drage mame
Cvetke Humar vd. Štekar 
izrekamo sinovoma Damjanu
in Jožetu, hcerki Nives ter njihovim
družinam in ostalim sorodnikom 
obcuteno sožalje 

K.d. Briški gric 


O NAŠEM TRENUTKU Nevarno mašcevanje  srednjega sloja 
ACE MERMOLJA 

Izid predsedniških volitev v Avstri­ji, kjer je kandidat skrajne desnice prejelpolovico glasov, mi je ponudil sum, da greza mašcevanje srednjega sloja. Mašceva­nje ni omejeno na Avstrijo, ampak se neiz­prosno širi po vsej Evropi in v ZDA. Gle­de Evrope bi vendarle loceval pohod po­pulisticnega nacionalizma (je bil kdaj ra­zlicen?) v državah nekdanjega socializmaod držav Zahodne Evrope, ki poznajo dol­go obdobje demokracije, tržnega gospo­darstva in kapitalizma.
Avstrija se mi zdi delavnica neke mo­žne prihodnosti. Zelo sinteticno bi lahkozapisal, da ni bila slucajno Hitlerjeva do­movina. Po vojni se je razvila v demokra­ticno državo, ki pa je ohranila manjše neo­blaga kot pri politicnih izbirah. Ob temje treba omeniti globalizacijo in njene di­vje zakone, saj je prispevala k cudni so­cialni krivulji. Ce seštejemo globalizaci­jo in gospodarsko krizo, lahko že od le­ta 2.000 dalje beležimo nesorazmernokopicenje kapitala v maloštevilnih za­sebnih rokah. Gre za neznanska premo­ženja maloštevilnih družin.

Polovica revnih je revnejša, pravabomba pa je v tem trendu pocila v sred­njeslojski skupini. Vsi so priceli drseti ka­ko stopnicko nižje. Kdor je bil na repu, jesedaj že med revnimi. Kdor je bil na vrhugleda, kako se mu ožijo možnosti. Ce jeoce geometer, sin pa inženir, sin prepro­sto nima dela ali pa je slabše placan od oce-
SLOVENIJA - V Bohinjski Bistrici odprtje razstave od 110-letnici proge 
Gradnja karavanško-bohinjske železnice in bohinjskega predora v fotogra.jah 

BOHINJ - Gorenjski muzej je ob

110. obletnici Bohinjske proge v MuzejuTomaža Godca v Bohinjski Bistrici odprlsinoci razstavo Izzivi predora. Gradnja ka­ravanško-bohinjske železniške proge inbohinjskega predora, ki veljata za izjem­no strateško pridobitev, sta na zacetku 20.stoletja v nekaterih gorenjskih krajihspremenila življenje. V Bohinju je gradnjapredora tako graditeljem kot domacinompredstavljala velik izziv, s katerim so seznali spopasti in ga izkoristiti. «Nam je iz­ziv tudi danes?,» se sprašujejo postavljav­ci dokumentarne razstave fotogra.j izzbirke Gorenjskega muzeja, ki jo je odprlpoznavalec Bohinjske proge Ervin Sorc.
Pred 110 leti, ko se je Bohinjska pro­ga odprla, so imeli domacini jasne cilje, do­bro so se organizirali in preveval jih je pod­jetniški duh, tako so prihod železnice v nji­hove kraje znali dobro izkoristiti v turi­sticne namene, je za STA pojasnila di­rektorica Gorenjskega muzeja MarjanaŽibert, ki je prepricana, da lahko razsta­va služi tudi kot navdih in vir idej za da­našnji cas.
Že oktobra lani so se strokovnjaki,predstavniki državnih institucij, lokalneskupnosti in Slovenskih železnic sestali vTolminu na posvetu o pomenu Bohinjskeproge, kjer so opozorili na neizkorišcen tu­risticni potencial.
Tega je prepoznal tudi turisticni vod­nik Lonely Planet, ki je letošnjo pomladželezniško progo med Novo Gorico in Je­senicami oznacil za skoraj popolno že­lezniško avanturo, za katero vecina ljudi
nacisticno jedro, ki ga slovenski prijateljita. Baby boomers, ki je pricakoval lepo po­na Koroškem dobro poznajo. Prav tako jekojnino, doživlja to, da se mu pokojninaAvstrija gojila široko konzervativno jedrone viša, zdravstvene usluge padajo ali po­
in po vojni omogocila izrazito krepitevstajajo dražje in obenem se pocuti še kri­mešcanstva, ki je zaobjelo tudi delavce invega za to, da je preprosto »požrl« per­
manj izobražene sloje, ki pa so dobro ži-spektive sinov. Za bogate veljajo sevedaveli. Avstrija je nadalje med evropskimidrugacne zakonitosti.
državami, ki od nekdaj poznajo pojav pri-Lahko beremo, da je bila kriza vseljeništva (ob Nemciji, Franciji, Belgiji inZDA krajša in da je npr. brezposelnost pre­
še kaki državi).magana. Evropejci teh podatkov ne sme­Demokršcansko in socialdemo-mo jemati z našimi merili. V ZDA izpa­
kratsko usmerjeni stranki sta mali državide kot zaposlen nekdo, ki bi ga pri nas brezdolga leta zagotavljali red, mir in blago-pomislekov uvrstili med prekarne delav-
Tako je (morda) ...


še ni slišala in jo uvrstil na seznam dese­ko to poteka: pri branju se vrstitatih pogosto spregledanih potovanj za že­casnikar(ka) in profesionalni napo-lezniške navdušence in obicajne potnike.
vedovalec(ka). In tako sem se spom-158 kilometrov dolgo Bohinjsko innil na prof. Merkuja in njegove lek-Kraško progo, ki je postala koncni del 717
cije branja. Kolega casnikar, ki je bilkilometrov dolge Transalpine - cezalpskepred mikrofonom, je v resnici bral,železniške povezave od Ceških Budjejo­
morda ne kot osnovnošolcek, zago-vic do Trsta, so priceli graditi leta 1900.tovo pa ne kot profesionalec, cigarGradnja, pri kateri je sodelovalo skoraj
naloga je ne samo, da nam posredu-15.000 delavcev, je bila zelo zahtevna, sajje vesti, ampak tudi, da jih dostojnoje bilo samo na 89 kilometrov dolgi pro­
piše Ivan Fischer 

prebere, brez zastojev, jecljanja itd.gi med Jesenicami in Gorico potrebnoNi bilo namrec vesti, pri branju ka-zgraditi 28 predorov in 65 mostov.
stanje. Navidezni in tudi stvarni mir je pre­kinil pokojni koroški politik Haider. Ni bilenkratni pojav. Sestavil je in uprizoril po­liticni besednjak, ki je postal osnova vsehdesnih politicnih gibanj, ki jih oznacuje­mo z izrazom »populizem«. Menim, da bibolj ustrezala oznaka »nova nacionalisti­cna desnica«. 
Haider je posodobil in razširil sta­lišca neonacisticnih nostalgikov. Evropaje Haiderjev vzpon mocno ožigosala. Da­nes ga ne bi vec, saj je prerastel v mocanval s trdno osnovo: v Evropi in v ZDA. Kopri tem pišem o mašcevanju srednjegasloja, z razumljivo težavo primerjam ka­ko Madžarsko z Avstrijo, s Francijo ali ce­lo z ZDA, kjer ni izkljucena zmagaTrumpa. Gre za sorodne in obenem ra­zlicne pojave.
Od kod trditev, da je porast novedesnice mašcevanje srednjega sloja? Prioznacevanju srednjega sloja uporabljamcisto ekonomske opredelitve, ki so velja­le v ZDA in ki jih je v Evropi izpilil eko­nomist Piketty. Družbeno je srednji sloj vZDA in v Evropi relativno nov pojav. Greza približno 40 odstotno skupino ljudi, kiso po drugi svetovni vojni okusili družbenivzpon, relativno socialno varnost in verov prihodnost sinov. Vse to so lahko dose­gli z delom, s študijem in s pomocjo ka­ke morebitne zapušcine (npr. dedovanjazemljišc in hiš v naših krajih).
Proti špici družbene lestvice bi na­to našli 10 odstotkov premožnih, en od­stotek bogatašev in 0,5 odstotka ali še manjultra bogatih. V spodnjem družbenem de­lu je klasicna polovica bolj ali manj rev­nih. Sam srednji sloj ni homogena skupi­na. Razlikoval se je glede na izobrazbo, nakakovost (v smislu zaslužka) dela in napremoženje. V grobih obrisih pa je sred­nji sloj tisti, ki je po drugi vojni okusil no­vo blagostanje, socialno varnost in si upra­viceno pricakoval srecno obdobje upo­kojitve, stabilnosti in kakovostno upora­bljenega prostega casa. K temu naj bi do­datno pripomogli napredek medicine, do­stopnost zdravljenja in seveda daljše pri­cakovano življensko obdobje, ki sovpadaz daljšimi »uživanjem« pokojnine in pro­stega casa.
Gospodarska kriza, ki se dejansko»vlece« že od leta 2007/8, je globoka inobenem globalna ter je najbolj prizade­la prav srednji sloj, ki je bil konec prejš­njega stoletja odlocilen tako v potrošnji 


Prej do novice na naši spletni strani 
www.primorski.eu 

ce. Mnoga dela so izrazito slabše placana,kot so bila itd. Nekdanje razširjeno bla­gostanje se je za vecino znižalo, za vlada­joco elito pa zvišalo. To razliko ucinkovi­to obdeluje Donald Trump. Morda še boljšpektakularno, kot to pocnejo v EvropiMarine Le Pen, Matteo Salvini in mnogidrugi. Haider je torej našel pravi besed­njak za uprizoritev številnih strahov, ki ka­lijo spanec srednjega sloja, predvsemmanj izobraženih ljudi in starejših ali ti­stih, ki so v polnem delovnem zagonu, animajo upanja nekdanjih baby boomerjev.
V Italiji imamo posebnost Grillove­ga gibanja Petih zvezdic, ki je nekakšnamešanica vseh jez. Desnice v državah bi­všega komunizma crpajo iz drugacnih po­stavk, saj niso imele klasicnega zahodne­ga srednjega sloja, ampak elito partijskihfunkcionarjev. Omenjene države pa sopadle pri izpitu pricakovanja po novemsvetu, po »evropskih placah« in blago­stanju: ni bilo mercedesov za vse. Nada­lje nimajo demokraticne tradicije ( de­mokracije niso poznale) ter ohranjajo sta­ro ruralno kulturo in žerjavico starih na­cionalizmov. Besednjaki so podobni naobeh bregovih, razlogi za nestrpnost in je­zo pa niso nujno slicni.
V tem nevarnem kaosu poznamotudi leve populizme, ki se naslanjajo nastare komunisticne zgodbe (v Italiji, v Špa­niji, v Grciji in še kje) in na sodobne uto­pije. Vsekakor, ce združimo vse te valo­ve, so do danes ustaljena politicna giba­nja pod udarom. Pod udarom so državein Evropska unija. Pod udarom je zdravapamet, ki jo meglijo resnicni in imaginarnistrahovi. Ob vseh migrantih in tatovih paje v ozadju disfunkcija globalnega siste­ma. Vsa upanja o napredku bodo zaman,ce se bo kapital elite vecal do meja mož­nega (tudi te igre bo konec), ce bodo re­vni nepremicno mocvirje žalosti, srednjisloj pa bo taval v sendvicu dveh naspro­tujocih si teženj in bil v stalnem strahu,da pade v jamo.
Družbena sila, ki je bila po vojni naj­bolj inovativna in živa, boleha in se maš­cuje nad politiko za to svojo bolezen. Nekodgovor bo prišel, kot je prišel v prejšnjemstoletju s svojimi tragicnimi posledicami.Nic ni nujno, vendar nek red težko zdržipritiske vedno vecjega števila državljanov.Pride cas nujnih sprememb. Razlika je, cejih politika usmeri v vecjo demokraticnostali pa iz oligarhije v diktaturo. 

Tudi branje ni za vsakogar 
Predgovor: Pred mnogimi leti,ko smo kot gimnazijci gulili hlace naklopeh takratnega liceja v Ul. Laz­zaretto vecchio, nas je prof. Merkuokaral, ker smo, in še res je bilo, ponjegovem brali kot osnovnošolci.Sledil je mesec branja in ob koncusmo res lahko prebrali kakršnokoliberilo upoštevajoc locila, pavze in vsekar je pac treba. Cemu ta uvod? Kersem pred dnevi, kot vedno, ko semv avtu, poslušal radio Trst A. Na spo­redu so bila porocila.Vemo vsi, ka-
PISMA UREDNIŠTVU 

Poimenovanja šolskih knjižnic 
Predlagam ravnateljicam in rav­nateljem šol vseh vrst in stopenj s slo­venskim ucnim jezikom v Italiji, da seznotraj šol poimenujejo knjižnjice v no­tranjih prostorih, po osebnostih iz na­še skupnosti, iz naše preteklosti. Po­membno je, da se mlade generacije ži­vo spominjajo vrednosti, ki jih imajoženske in moške osebnosti iz naše pre­tekle zgodovine, še posebno v šolskemokolju, kjer ucenke in ucenci preživijoveliko casa svojega vsakdana.
Elena Cerkvenic 
Še o Kotnikovi v Ljubljani 
V repliki na moj nedavni tekst vPD (20. 4. 2016) je g. Stojan Spetic danzatem moje zelo konkretne navedbe vzvezi s sovražno držo slovenske levice vzvišeno odpravil z levo roko in brez tro­hice protiargumentov, rekoc, »da z M.Gregoricem in njegovimi trditvami, kiso klasika janševske propagande, nimasmisla polemizirati.« Sicer pa smo tegaže navajeni, saj so se dolgega pol stole­tja na podoben nacin spravljali nad ra­zlicno mislece nekdanji naduti partijskisekretarji, dokler se jim ni pod nogamisesul njihov avanturisticni družbenieksperiment kot tudi sama država. To,da so bili na celu levega shoda na Kot­nikovi kot džihadisti zakrinkani posa­mezniki, vecinoma v crnini, s prekritimobrazom, z debelimi palicami v rokah, tere se mu ne bi vsaj enkrat zatak­nilo, kar je po mojem mnenju, mne­nju navadnega poslušalca, za profe­sionalnega radijskega novinarja, ne­dopustljivo. Ce pa se ti zatakne, vsajopravici se potrpežljivim poslušal­cem. Bil sem nekoliko v dvomu, ce naj posvetim nekaj vrstic temu raz­mišljanju, ceš fant je najbrž mlad insi mora še “narediti kosti”. Potem sem pokukal v seznam novinarskezbornice in ugotovil, da kolega ni ta­ko mlad, kot sem mislil in je torejzadnji cas, da se zgleduje, ne recempo profesionalnih napovedovalcih,pa vsaj po kolegih casnikarjih, ki jimbranje gre bolj od rok. 

ni nobena janševska propaganda, am­pak smo to videli z lastnimi ocmi iz slikv medijih tudi tisti, ki se shodov nismoudeležili. Pri cemer ne drži povsem Spe­ticeva navedba, »da so protestniki drža­li v rokah palice z zastavami…,in da sobile palice normalne ter niso nikogarogrožale«. Iz slike se namrec vidi, da soeni držali v rokah debele palice brez za­stav, ki so bile vsaj štirikrat debelejše odnormalnih palic, drugi pa enako debe­le palice s pripetimi rdecimi zastavami.In slike ne lažejo. Ali so te palice kogaogrožale ali ne, bi lahko ugotovili le, cebi prišlo do kakega prerivanja. Sicer pa,zakaj skrivati svoj obraz in zakaj palicev rokah, ce imaš poštene namene. Vozadju shoda za to udarno skupino, paso protestniki res nosili zastave na nor­malnih palicah. Tudi moj podatek, daje komunizem v prejšnjem stoletju po­bil okrog 85 milijonov ljudi, to je dva­krat vec kot nacizem (25 milijonov), into pretežno svojih ljudi in v casu miru,nima z Janšo nobene zveze. Podatek jenamrec, s podrobno specifikacijo žrtevpo državah in obdobjih pobojev, nave-den v Crni knjigi komunizma (Le livrenoir de communisme, Edition Robert Laffont, S.A, Paris, 1997), ki jo je spisalošest levo usmerjenih evropskih inte­lektualcev, štirje Francozi in dva Polja­ka, in bi zato tudi zaradi ideološke usmeritve avtorjev morala biti knjigakredibilna. Sicer pa je glede tega njenprevajalec Božidar Pahor v spremni be­sedi zapisal, med ostalim, »da vecinazgodovinarjev na Zahodu, tudi levicar­jev, danes ne dvomi vec o verodostoj-

Med njimi je bil tudi najzahtevnej­ši in najdaljši slovenski železniški objekt
- Bohinjski predor. Izreden tehnicnispomenik, ki je povezal Gorenjsko in Pri­morsko, je ob odprtju meril 6339 metrov,po unicenju v 2. svetovni vojni pa je za12 metrov krajši. Drugi gradbeni podvigje v dolini Soce pri Solkanu, kjer progaprecka reko z mostom razpona 85 me­trov, ki je najvecji železniški kamniti mostna svetu. 
Pol stoletja po tem, ko je v Sloveni­jo po progi Gradec - Celje leta 1846 pri­peljal prvi vlak, je 19. julija 1906 prvi vlakzapeljal tudi po Bohinjski progi. Ob sto­letnici proge leta 2006 so se znova obu­dile razprave o njenem pomenu in turi­sticnem potencialu. (sta) 


nosti in natancnosti podatkov iz nave­dene knjige«. Ostalim citiranim kon­kretnim sovražnim dejanjem, napi­som in grafitom slovenske levice iz mo­jega sestavka, zlasti tistim proti Cerkvi,kristjanom in protagonistom mogocnihpomladnih civilnodružbenih gibanj(koalicija Za otroka gre, Odbor 2014idr.), pa se je Spetic v svoji repliki ele­gantno ognil, kar bi lahko pomenilo, dani imel kaj povedati. 
Milan Gregoric 

Kam so izginile knjige? 
Spoštovani,

obracam se na pristojne osebe sprošnjo, da mi povejo, kje so sedaj iz­vodi naslednjih dveh mojih knjig in kdajbodo morebitnim bralcem na razpola­go v Tržaškem knjižnem središcu. Greza mojo drugo raziskavo o Zoisu - Ži­ga Zois in italijansko gledališce, Trst2013 - in za nadaljevanje in zakljucekmoje knjige o šolstvu - Primorska šolana prepihu - II, Trst 2012. Omenjeni iz­vodi so bili na razpolago v Tržaški knji­garni do njene ukinitve.
Zahvaljujem se Vam in Vas lepopozdravljam. 
Marija Kacin 




JADRANJE - Kanada ohranila kvoto v moški konkurenci 
OI splavale po vodi 

Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta bosta naslednji teden nastopila v Weymouthu 
Upanja je konec. Sicer jadralca se- Italijanska jadralna zveza še ni 
sljanske Cupe Jaš Farneti in Simon Si­ sporocila, kdo se bo udeležil olimpijskih 
vitz Košuta najverjetneje nista nikoli iger v ženski konkurenci v razredu 470, 
resnicno verjela v možnost, da bosta na­ medtem ko je v ostalih osmih razredih 
mesto kanadske posadke odpotovala v že sporocila imena udeležencev. Prav 
Rio de Janeiro, vceraj pa je prišlo do zaradi tega bi bila Federvela pred zah­ 
uradnega sporocila jadralne zveze iz Ka­ tevno odlocitvijo v primeru kvote v mo­ 
nade: ženska posadka v razredu 470 seje dokoncno odpovedala nastopu naolimpijskih igrah, medtem ko se bo mo­ški dvojec vendarle odpravil v Rio. No­vica je bila torej razveseljiva le za žen­sko konkurenco, saj bo kvoto, ki bi si­cer pripadala Kanadi, »podedovala« ra­vno Italija, ki je bila med drugim v igritudi za moško kvoto.  ški konkurenci, saj bi morala najver­jetneje izbirati med sledecimi dvojica­mi: Capurro - Puppo, Farneti - Košu­ta in Zandonŕ - Trani. Kljub temu se bo sezona slovenskih»azzurrov« nadaljevala prihodnji teden,saj se bosta Farneti in Sivitz Košuta od 6.do 12. junija mudila na etapi svetovnegapokala v angleškem Weymouthu. (av)  Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta pred kratkim osvojila zlato kolajno na Eurosaf regati za evropski pokal v nizozemskem Medembliku  


ODBOJKA - Reprezentanca in finale U18 
V Trstu in Cedadu Italija proti Srbiji, na Stadionu 1. maja pa najboljše mladinke 
EURO 2016 - Italija 
V Francijo brez Jorginha in Bonaventure 
RIM - Italijanski selektor Antonio Conte je sinoci po televiziji izbral triindvaj­seterico, ki bo odpotovala na evropskoprvenstvo v Francijo. Na spisku ni Jorginha(Napoli) in Bonaventure (Milan).Vratarji: Bu.on (Juve), Marchetti (Lazio), Si­rigu (Psg); obramba: Barzagli (Juve), Bo­nucci (Juve), Chiellini (Juve), Darmian (Manchester United), De Sciglio (Milan), Og­bonna (West Ham); zvezna linija: Bernar­deschi (Fiorentina), Candreva (Lazio), De Rossi (Roma), El Shaarawy (Roma), Floren­zi (Roma), Giaccherini (Bologna), Sturaro (Juventus), Thiago Motta (Psg), Parolo (La­zio); napad: Eder (Inter), Immobile (Torino), Insigne (Napoli), Pellč (Southampton), Za­za (Juve); rezerve: Zappacosta (Torino), Ru­gani (Juventus), Benassi (Torino). 
IZENACENO -Košarkarji Zlatorogaso dobili drugo tekmo .nala lige Nova KBMin izenacili izid v seriji na tri zmage na 1:1. VDomžalah so Helios Suns premagali s 55:52.
IZPADLA DRUGA NOSILKA - S tekmovanjem na odprtem teniškem prven­stvu Francije je zakljucila druga nosilka Po­ljakinja Agnieszka Radwanska, ki je izgubilaproti Bolgarki Cvetani Pironkovi.
FINALIST - Nogomet, B-liga, pol.­nale: Trapani - Spezia 2:0. 
»Neznanec« med prvaki 
MILAN -V soboto se je na zmagovalnem odru dobitnikov lige prva­kov med nogometaši madridskega Reala znašel tudi mladi Italijan Ga­spare Galasso. Slednji je sicer poznan zaradi tovrstnih podvigov, ko se na mednarodnih športnih dogodkih »pomeša« med samimi prota­gonisti.Tokrat mu je uspel veliki met, saj je najprej hlinil, da je varnostnik, nato pa, da je clan vodstva kluba. Tako si je .nale brezplacno ogledal na stadionu San Siro v spremstvu Realovega predsednika Florenzina Pereza, med nagrajevanjem pa je tudi dvignil pokal. 
HOKEJ NA LEDU -Anže Kopitar bo do septembra spet doma 
»Slovenske« pocitnice 

BLED - Slovenski hokejist Anže Kopitar bo do sep­
tembra spet doma. Nekoliko daljše pocitnice, kot bi si jih 
želel, mu je prinesel izpad z Los Angelesom v prvem kro­ 
gu koncnice, vendar mu novih izzivov ne manjka. Nova se­ 
zona se bo zacela z reprezentancnimi olimpijskimi kvalifi­ 
kacijami, svetovnim pokalom in morda tudi s kapetansko 
oznako C na dresu kraljev. Na Bledu je Kopitar po vrnitvi 
v Slovenijo zdaj že tradicionalno strnil vtise sedmi sili. 
Kopitar je najprej poudaril, da je vesel podpisa nove 
pogodbe, ceprav se je stvar precej zavlekla. »Tudi za mo­ 
ja pricakovanja se je vse skupaj malo zavleklo. Ce bi rekel, 
da ni bilo nic narobe, bi se zlagal. Imel sem skrbi, a sem 
vseskozi menil, da se bo vse uredilo, kot se je. Ce pogledam 
zdaj, so bile skrbi odvec. Na koncu se je lepo koncalo,« se  
je dolgotrajnega podpisovanja pogodbe spomnil Kopitar, 
ki bo pri Los Angelesu ostal še osem sezon, deset pa jih 
že ima za sabo.  
Ni pa najbolj zadovoljen z doseženim v sezoni  
2015/16. »Redni del je bil eden najboljših doslej. V koncnico 
smo se uvrstili, ko je bilo še deset tekem do konca. Mogoce 
nas je to malo teplo na koncu. Razocaranje pa je vedno, ko 
padeš. Zadeva je taka, da ko enkrat osvojiš pokal, bo ra­ 
zocaranje, ne glede na to, kdaj izgubiš, v konferencnem fi­ 
nalu ali finalu. V mojih oceh bo to vedno razocaranje,« je  
priznal Kopitar. 
Finala San Jose - Pittsburgh prav pozorno ne bo sprem­ 
ljal, minimalno vlogo favorita pa je po razmisleku le dal San 
Joseju, ki je bil že usoden za njegov Los Angeles. »Veliko  
bo odvisno od vratarjev in “power-playa”. To nas je poko­ 
palo, pa še marsikoga v boju z njimi. A tudi pingvini ima-Anže Kopitar bi lahko postal kapetan Los Angeles Kingsov  
jo zelo dober “power-play”, tako da ne vem. Kar bom rekel,  
bo eno veliko ugibanje, a zna San Jose vse skupaj dobiti. Ima- Morda bo v prihodnje tudi kapetan ekipe. V Los An­ 
jo boljšega vratarja, mogoce malo bolj izkušenega. Ne vidim gelesu so status kapetana odvzeli Dustinu Brownu, ce bo 
razloga, da bi zdaj popustili. Presenetili so nas v prvih dveh kapetan igralec s številko 11, pa pravi, da se zaradi tega ne 
tekmah, potem pa niso popustili do zdaj. In ne vidim razloga, bo nic spremenilo: »Tudi ce jaz dobim oznako C na dres, 
da bi. Prvic v zgodovini so v finalu, tako da so se znebili slo­ se ne bom spremenil. Moj pravi znacaj in barve se bodo vi­ 
vesa, da ne morejo koncati. Prišli so do konca, zdaj bo mor­ dele, ce se bodo odlocili zame, vedo, kaj dobijo. Ne bom igral 
da lažje igrali v finalu,« je dejal slovenski reprezentant. klovna v garderobi, ne bom se drl in zmerjal. Ker to nisem 
Glavna nagrada v ligi NHL je seveda Stanleyjev pokal, jaz. Je pa hudo, tudi zame, Dustin nas je pripeljal z nicle 
Kopitarju pa bi veliko pomenila tudi nagrada Selke za na­ na vrh, bil je kapetan osem let, zelo dober kapetan. Zato je 
padalca z najboljšimi obrambnimi dosežki, za katero je no­ težko videti, ko nekomu vzamejo kapetansko crko.«  
miniran. A poudarja, da bi vsak v ligi takšno nagrado takoj Še pred zacetkom sezone v NHL pa ga caka nastop za 
zamenjal za zmagovalni pokal. »To nagrado bi bilo lepo do­ selekcijo Evrope v svetovnem pokalu, novosti, ki se mu zdi 
biti, ker sem že tretjic nominiran. A kot sem že veckrat de­ zelo zanimiva. »To je za ligo in igralce en velik eksperiment. 
jal, hokejisti igramo samo za eno nagrado, za pokal. Ko sem Vesel sem, da bom tam igral. Jaz še nisem imel priložnosti 
bil pred dvema letoma v Vegasu na podelitvi, pa nisem zma­ za kaj takega. Mi v Sloveniji, pa brez podcenjevanja do ko­ 
gal, sem videl, da bi veliko ljudi v dvorani svoje individualne garkoli, pac nikoli ne bomo konkurencni Americanom ali Ka­ 
nagrade zamenjalo za tisto, ki smo jo dobili mi. Veliko bi nadcanom. Zdaj imam priložnost, da premagam ZDA ali 
mi pomenilo, ce bi jo dobil, a mi igramo za Stanleyjev po- Kanado, zato je to velik motiv, da igraš tako, kot znaš,« je  
kal,« je še dodal Kopitar.  zakljucil Kopitar. (sta)  

TRST - Tržaška športna pala­ca PalaRubini bo prihodnji tedenznova gostila vrhunsko odbojko. Vsredo, 8. junija (ob 20.30), se bostav prijateljskem srecanju, ki sodi vsklop priprav za nastop v svetovni li­gi in olimpijskih igrah, pomerilidruga in šesta reprezentanca na ev­ropski jakostni lestvici CEV in cetr­ti ter 12. na svetovni lestvici FIVB: Italija in Srbija. Naslednji dan, v ce­trtek, 9. junija (ob 20.00), se bosta re­prezentanci znova pomerili v Ceda­du. »Nastop obeh reprezentanc je zaTrst prava dodana vrednost,« je navcerajšnji predstavitvi v palaci Gop­cevic v Trstu dejal obcinski odbor­nik za šport Edi Kraus, ki je tudi ute­meljil zakaj: »Italijanska izbranavrsta je v Trstu vedno dobrodošla.Srbska pa bo razveselila številne ro­jake, ki živijo na Tržaškem.« Za tek­mi v Trstu in v Cedadu so že na vo­ljo vstopnice: trgovina Ticket Point(korzo Italia 6/C) v Trstu in News &Toys (trg Zorutti 2) v Cedadu. Me­sto v parterju stane 25 evrov, za mlaj­še od 12. leta starosti 12 evrov. Za ogled tekme s stranske tribune paboste morali odšteti 15 evrov (mlaj­ši od 12. leta starosti 2 evra). Cedaj­ska tekma pa bo gledalce stala 17evrov (mlajši 2 evra). Vstopnice bo­do na prodaj tudi na dan tekme predobema športnima dvoranama. Or­ganizator italijansko-srbskega obra­cuna je Deželni odbor zveze FIPAV,ki ga vodi predsednik Giorgio Tirel,v sodelovanju s tržaškim pokrajin­skim odborom (vceraj ga je zastopalpodpredsednik Martin Maver).
»Azzurri« se bodo v torek zbrali v Gradišcu, kjer bodo v sre­do zjutraj tudi trenirali. Po cedajskitekmi pa bodo nemudoma odpoto­vali domov, saj jih caka prost danpred nedeljskim odhodom na go­stovanje svetovne lige (skupina A1)v Sydney, kjer bodo 17. junija igra­li proti Franciji, dan kasneje protiBelgiji in nato še proti Avstraliji.Medtem bo Slovenija v domaciLjubljani gostila Katar, Tunizijo inVenezuelo. 

Vceraj so v Trstu predstavili tu­di državni .nale mladinskega žen­skega prvenstva under 18, ki bo v»mestu ob zalivu« od 7. do 12. juni­ja. »Na delu bomo videli številne odlicne odbojkarice, ki bodo v krat­kem morda prestopile tudi v kak po­memben klub,« je dejal Tirel. Na­stopilo bo 28 ekip. Našo deželo bozastopal Chions. Na zadnjih dveh iz­vedbah je zmagala ekipa Vollero Ca­sal de Pazzi iz Rima. Najvec ekip, potri, bodo imeli Lacij, Veneto in Lom­bardija. Tekme bodo igrali na petihrazlicnih prizorišcih, med katerimije tudi Stadion 1. maja, ki bo gostilkvali.kacijsko fazo. . Druge telo­vadnice so: Vascotto Ul Giulia, DonMilani na Judovcu in Žavlje. Finalebo v tržaški športni palaci PalaRu­bini. Kot zanimivost naj dodamo še,da bodo ekipe prenocile v sedmih ra­zlicnih tržaških hotelih: »Tudi s po­mocjo tovrstnih dogodkov pomagamodomaci ekonomiji,« je dodal dežel­ni delegat CONI Franco Cipolla.
Od 21. do 24. junija bodo pri­šli v poštev še ljubitelji odbojke naGoriškem. Gorica bo namrec gosti­la cetveroboj mladinskih reprezen­tanc Italije, Srbije, Rusije in skorajgotovo še Brazilije. (jng) 


EP 2016 tarca teroristov? 

WASHINGTON - ZDA so vceraj svoje državljane posvarile, da bodo ev­ropsko nogometno prvenstvo in z njim povezani dogodki v Franciji in drugod po Evropi potencialna tarca teroristov. Mesec dni trajajoce prvenstvo se bo zacelo 10. junija v Parizu in bo v Francijo privabilo vec 
100.000 nogometnih navdušencev. »Veliko število turistov, ki bodo v poletnih mesecih obiskali Evropo, bo predstavljalo pomembno tar­co za teroriste, ki nacrtujejo napade na javne kraje, zlasti na velike do­godke,« piše v opozorilu ameriškega zunanjega ministrstva. 


ZLATI LET 2016 - Kandidati za nominacije za nogomet 
Malo novih imen 


Na vrsti so nogometaši. Nagradozlati let bomo v sodelovanju z ZSŠDI po­delili v soboto, 11. junija, ob 20.30 na slo­vesnosti v kinodvorani Kinemax v Trži­cu. Tradicionalno nagrado najboljšimslovensko govorecim odbojkarjem, od­bojkaricam, košarkarjem in nogometa­šem naših društev (do predlanskim smoprireditev imenovali naši oskarji), naj­boljšemu trenerju in drugim športnikomv treh posebnih kategorijah v sezoni2015/16 bomo podelili že štirinajstic.
Tokrat predstavljamo celoten se­znam nominirancev v nogometu, ki smoga sestavili v sodelovanju s strokovnjakiin trenerji naših ekip. Izbrali smo dvain­trideset nominirancev, med temi 16 cla­nov in 16 mladih (U18 in U16). V obehkategorijah smo izbirali slovensko govo­rece nogometaše rojene v Italiji, ki na­stopajo v vseh slovenskih klubih. V ožji iz­bor ».nalistov«, ki ga bomo objavili cezteden dni, pa bo izbranih po pet iz vsakestarostne kategorije. Pri mladincih smoupoštevali igralce od letnika 1997 do 2000.
Koncni vrstni red bo znan na slav­nostnem podeljevanju 11. junija v Trži­cu. Lani je na glasovanju najvec tock medclani prejel Edvin Carli, med mladinci paDavid Colja. Oba nogometaša Vesne. 


Edvin Carli FOTODAMJ@N David Colja FOTODAMJ@N 
KANDIDATI ZA NOMINACIJE 
Clani: Simone Bressan (Mladost), Edvin Carli (Vesna), Alessio Caselli (Primorec), David Colja (Vesna), Matej Ferletic (Mladost), Daniel Franco (Zarja), Mauro Galliussi (Sovodnje), Albert Kerpan (Vesna), Goran Kerpan (Vesna), Jar Martini (Breg), Daniele Peric (Mladost), Mauro Peric (Mladost), Stefano Simeoni (Kras), Daniel Skarabot (Mladost), Daniel Tomizza (Kras), Saša Tomšic (Sovodnje). 
Mladi (letniki 1997–2000): Marko Antonic (Vesna), David Colja (Vesna), Simon Cavdek (Sovodnje), Ivan Kocman (Kras), Edoardo Komjanc (Sovodnje), Jan Košuta (Kras), Alex Lutman (Sovodnje), Alexander Malalan (Kras), Nikolaj Malalan (Kras), Luka Nabergoi (Kras), Dimitri Pavletic (Sovodnje), Ivan Peršolja (Sovodnje), Janez Petejan (Sovodnje), Nicholas Piva (Sovodnje), Patrik Racman (Kras), 
Andrej Žerjal (Vesna). 

MLADINSKA ODBOJKA - Under 15 
Spodbuden set 

Poraz združene ekipe Val na prvi tekmi državnega .nala 
Val - Ariete Oristano 1:3 (22:25, 18:25, 25:20, 15:25) 
Val: Venuti, Devetak, Bensa, T. Terpin, Persoglia, Cotic, B. Terpin, Antonutti, Cernic. Trener: Markic. 
AGROPOLI - Združena ekipaVal je svojo pot v državnem odboj­karskem .nalu v kategoriji U15 vAgropoliju v okolici Salerna zacela sporazom proti predstavniku s Sardi­nije. Treba je poudariti, da so odboj­karji trenerja Markica v bistvu letomlajši od nasprotnikov, saj spada petšestin uvodne sešterke v starostno ka­tegorijo U14, tako da je bila že sama 
ŠD Sovodnje: športni dan za goriške osnovne šole 
V petek je bil v Sovodnjah športni dan za vec­stopenjske šole s slovenskim ucnim jezikom v Gorici. Nastopili so ucenke in ucenci osnovnih šol Župancic v Gorici, Gradnik v Števerjanu, Abram v Pevmi, Erjavec v Štandrežu in Zorzut v Bracanu. Športni program se je že tretje leto zapored odvijal na nogometnem igrišcu v So­vodnjah, saj je pri organizaciji soudeleženo tu­di domace športno društvo Sovodnje, ki že pe­to leto zapored pod taktirko trenerja Luke Cija­na sodeluje z goriško šolo s svojim programom gibalnega opismenjevanja. Kar 329 ucencev se je pomerilo v igri med dvema ognjema, nogo­metu, poligonu, šprintu, krosu in v štafetah. 

uvrstitev v državni .nale z mlajšo po­stavo velik uspeh.
Vcerajšnji nasprotnik je z dvema.zicno zelo mocnima odbojkarjemana krilu povzrocil številne težave Va­lu, ki je med drugim zagrešil nekaj na­ivnih napak na servisu in v sprejemu.Kljub temu pa so odbojkarji trenerjaMarkica osvojili tretji set, kar je za­gotovo spodbudno tudi za naslednjosezono. Danes bo združena ekipa odi­grala še dve tekmi, in sicer ob 8.45 pro­ti ekipi Scanzorosciate Pallavolo izBergama, ob 15.30 pa proti moštvuVolley Schio iz okolice Vicenze. (av) 

Vabljeni! 

NOGOMET - Konec tedna mladinski Turnir Zarja 2016 
V Bazovici veliki »kalibri« 

V soboto in v nedeljo najprej U14 - Poleg Zarje Brega in Krasa tudi Maribor, Udinese, Koper, Gorica in Domžale 
NOGOMET 
Coljeva FJK 
se je uvrstila 
v cetrt.nale 

Deželna mladinska izbrana vrsta je na Turnirju dežel v Kala­briji zmagala tudi v tretjem krogu.Molise je premagala z golom Co­luccija. Danes bo na turnirju danpocitka. Jutri pa bo selekcija iz na­še dežele, s katero igrajo nogome­taša Vesne David Colja in MarcoDisnan ter vratar Krasa Zucca, igrala v cetrt.nalu proti Toskani.Selekcija najmlajših, s katero igratudi slovenski vratar Daniele Bigaj,ni napredovala v cetrt.nale. Najm­lajši so z 2:1 izgubili proti Molise­ju. Brez cetrt.nala je ostala tudiženska selekcija, s katero igra go­riška Slovenka Ivana Radikon. 


Maribor, Domžale, Koper, Gorica in tudi Udinese. Namladinskem turnirju ŠD Zarja (v sodelovanju z ZSŠDI), kise bo konec tedna zacel v športnem središcu Zarje v Ba­zovici, bodo nastopili skoraj vsi kalibri slovenskega mla­dinskega nogometa in ekipa U12 videmskega Udineseja.
V soboto bodo na bazovski zelenici najprej igrali najm­lajši (U14). Zarja Breg bo v skupini B igrala proti tržaške­mu San Giovanniju, Gorici, Domiu, Ajdovšcini in Mariboru.V skupini A so San Luigi, Kras Repen, Koper, Trieste Cal­cio, Jadran in Domžale. Zarja Breg bo prvo tekmo igral ob
9.30 proti San Giovanniju. Ob 11.45 bodo domacini igraliproti Gorici, ob 15.15 proti Domiu, ob 17.30 proti Ajdov­šcini in v nedeljo (5. junija) še ob 10.00 proti Mariboru. Kraspa bo v soboto ob 9.30 zacel turnir proti San Luigiju, ob
12.30 proti Jadranu, 16.45 proti Domžalam in ob 19.00 pro­ti Trieste Calciu. Finalni del se bo zacel do 12.30 dalje. Tek­ma za 3. mesto bo ob 16.30. Finale pa ob 17.30.


V nedeljo bodo prišli tudi na racun mali prijatelji let­niki 2009/10, ki bodo na malem igrišcu igrali od 10.30 do
13.00. V tej kategoriji bodo prišle v poštev tekmice in spret­nostne igre,
Turnir Zarja 2016 za zacetnike bo na sporedu v so­boto, 11. junija. Poleg Brega Zarje in Krasa bodo nastopi­le društva, ki igrajo že na turnirju U14. Dodana vrednostje le Udinese. V soboto bodo igrali tudi turnir cicibanov,na katerem se bodo med seboj pomerili: Breg, Kras, So­vodnje, Montuzza in Trieste Calcio. V nedeljo, 12. junija,pa se bodo med seboj pomerili še mali prijatelji letniki2007/08.
Organizatorje (ŠD Zarja) caka v prihodnjih dveh ted­nih velik izziv, saj je mladinski turnir eden izmed najboljkakovostnih v naši deželi. (jng) 



R ADIO IN T V SPORED Sreda, 1. junija 2016 
RAI3bis 
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 
18.40 Cezmejna Tv: Primorska kronika 
20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Volilne tribune, sledi Cez­mejna Tv: Dnevnik Slo 1 
RAI1 
6.00 Aktualno: Il ca.č 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 17.55, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 
10.45 Serija: Reef Doctors 11.30 Serija: Don Matteo 14.05 16.40, 19.15 Estate in diret­ta 15.35 Nad.: Legami 20.30 Techetechetč 2016 21.25 Film: Ti sposo ma non troppo(kom., It., '14) 23.25 Porta a porta 
RAI2 
6.35 Serija: Il tocco di un angelo 7.20 Seri­ja: Le sorelle McLeod 8.45 Serija: Il nostro amico Kalle 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Summer Voyager 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra ami­ca Robbie 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Gli occhi su di te (krim.) 15.35 Serija: Castle 17.00 Se­rija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Se­rija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 Virus – Il contagio delle idee 
RAI3 
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon­giorno Regione 8.00 Agorŕ 10.00 Mi man­da RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 
0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pa­ne quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto­ria 15.00 Nad.: La casa nella prateria 15.50 Film: Un sorriso, uno schia.o, un bacio in bocca (kom., It., '76) 17.30 Geo Magazine 
20.00 Blob 20.10 Le ragazze del '46 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 
RAI4 
12.15 Rush 13.45 Star Trek Enterprise 
15.15 Fairy Tail 15.45 Numbers 18.00 No­vice 18.05 Flashpoint 19.35 Ghost Whi­sperer 21.10 Film: Armageddon – Giudizio.nale (zf, '98, i. B. Willis) 23.45 Dal tra­monto all'alba – La serie 
RAI5 
13.40 23.00 Lo stato dell'arte 14.10 Terra: il potere delle piante 15.10 L'insospettabi­le talento delle piante 16.00 18.55 Trans Eu­rope Express 17.00 24 ore sul pianeta Ter­ra 17.50 Frozen Planet 18.35 Novice 18.45 Piano pianissimo 19.50 Simon Schama: il potere dell'arte 20.45 Passepartout 21.15 Dok.: Edward Hopper 22.10 La vita nas­costa dei capolavori 
RAI MOVIE 
14.10 Film: A qualcuno piace caldo (kom.,'59, i. M. Monroe) 16.15 Film: Pericolosa­mente bionda (kom., '08, i. J. Simpson)
18.00 Novice 18.05 Film: Detective coi tacchi a spillo (akc., '91) 19.40 Film: Una va­canza bestiale (kom., It., '80) 

21.15 Film: La regola del silenzio – TheCompany You Keep (triler, '12, i. R. Red-ford) 23.25 Film: Terminal Velocity (akc.,'94, i. C. Sheen) 
RAI PREMIUM 
11.50 Nad.: Un posto al sole 12.50 20.20 Nad.: Tutti pazzi per amore 13.45 Serija: Sulle tracce del crimine 15.40 Aktualno: Anica – Appuntamento al cinema 15.45 Nad.: Raccontami 17.35 Novice 17.40 
23.15 Nad.: Il commissario Rex 19.25 Nad.: Capri 21.20 Nad.: Questo nostro amore 70 
RETE4 
7.05 
Serija: Hunter 8.05 Nad.: Bandolera 

8.55 
Serija: Carabinieri 10.05 Ricette all'ita­liana 10.50 Le ricette di Sonia 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije


12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Se­rija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel­lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di­stretto 21 16.45 Film: Il sentiero degli aman­ti (dram., '61) 19.35 Dentro la notizia 

19.55 Nad.: Tempesta d’amore 20.30 Dal-la vostra parte 21.15 Film: Bomber (kom., It., '82, i. B. Spencer) 
CANALE5 

6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, promet­ne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 
14.10 Nad.: Una vita 14.45 Film: Inga Lind­ström – Mia e le sue sorelle (dram.) 16.25 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 
18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la noti­zia – La voce dell'invadenza 21.10 Nad.: Matrimoni e altre follie 23.15 Matrix 
ITALIA1 

7.10 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Settimo cielo 10.25 Serija: Dr. House – Me­dical Division 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 
15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: My Name is Earl 16.05 Serija: Due uo­mini e 1/2 17.00 Serija: Friends 17.55 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 

21.10 Film: Lone Survivor (akc., '13, i. M.Wahlberg) 
IRIS 

13.20 Film: Vacanze sulla Costa Smeralda (kom., It., '68) 15.25 Film: I viaggiatori del­la sera (dram., '79) 17.30 Film: Fantozzi al-la riscossa (kom., '90, i. P. Villaggio) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Apocalypse Now Redux(voj., '79, i. M. Brando) 
LA7 

7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vre­me 7.55 Omnibus 9.45 Co.ee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagadŕ 
16.20 Sfera 17.15 Serija: Josephine, ange gardien 19.00 A cena da me 20.35 0.10 Ot­to e mezzo 21.10 La gabbia 
LA7D 

6.20 The Dr. Oz Show 7.15 Film: Brevi amo­ri a Palma di Majorca (kom., It., '59) 9.15 
15.20 I menů di Benedetta 12.30 19.30 Cuochi e .amme 13.30 Nad.: Grey's Ana­tomy 17.35 A cena da me 18.30 Dnevnik 
18.35 SOS Tata 21.10 Film: Quando la mo­glie č in vacanza (kom., '55, i. M. Monroe)
23.35 Film: Gli uomini preferiscono le bion­de (kom., '53, i. M. Monroe) 
TELEQUATTRO 

6.00 13.20, 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnev­nik in vreme 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi č 
13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.00 Cisl Informa 20.15 Hap­py Hour 21.00 Ring 23.30 Roma InConTra 
CIELO 

12.30 13.45 MasterChef Australia 13.30 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 18.15 Fratelli in a.ari 17.15 Buying & Selling 
19.15 A.ari al buio 20.15 A.ari di famiglia 
21.15 Film: Sharknado 2 (zf ) 
DMAX 

12.30 Rimozione forzata 13.20 A.ari in va­ligia 14.10 Si salvi chi puň! 15.05 Caccia all'uomo 15.55 Cacciatori di gemme 16.50 Salt Lake Garage 17.45 Megatraslochi 
18.35 A.are fatto! 19.30 Animali allo sba­raglio 20.20 A.ari a quattro ruote 21.10 Af­fari a quattro ruote World Tour 22.00 Me­gafabbriche 22.55 Street Custom Las Vegas 
23.45 Jail: dietro le sbarre 
SLOVENIJA1 


5.45 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.15 18.30 Bucke 11.35 Umetni raj 12.20 Dok. serija: Na vrticku 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Porocila, športne vesti in vreme 13.30 In­tervju 14.20 Prava ideja 15.10 Mostovi – Hidak 15.45 Kviz: Male sive celice 16.25 Pro.l 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 18.05 Risanke in otroške se­rije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Državnik (dram.) 21.30 Kino fokus 22.00 Odmevi 

23.05 Film: Clovek, ki se smeje (dram.) 
SLOVENIJA2 

7.00 8.35 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 9.25 Tocka 10.25 10 do­macih 10.55 eRTeVe 11.25 17.00 Halo TV 
12.15 Dobro jutro 14.25 Zlata dirigentska trojica 15.20 Naj muzika igra 16.00 Dober dan 17.50 Rokomet (ž): Slovenija – Hrva­ška 19.40 Žrebanje Lota 20.00 Muzikajeto 
20.35 Cas za Manco Košir 21.30 Dok.: Po Koroškem, po Kranjskem... 22.05 Dok.: Kje so vsi ti ljudje 22.40 Odd.: Blešcica 23.15 Aritmija 23.45 Aritmicni koncert 
KOPER 

13.45 Dnevni program 14.00 Cezmejna Tv 
- Deželne vesti 14.20 Meridiani 15.20 Po­zdravljeni 15.50 Dok.: New entries Europa tour 17.25 Vsedanes – Vzgoja in izobraže­vanje 18.00 City Folk – Obrazi mest 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kro­nika 19.00 22.00 Vsedanes – Tv dnevnik 
19.25 Šport 19.30 Road to UEFA EURO 2016 20.00 Alpe Jadran 20.30 Webolution 
21.00 Dok.: Skrivnost Medjugorja 21.45 
23.50 Drobtine in... 45 let TV Koper-Ca­podistria 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.20 Rokomet (ž): Slovenija – Hrvaška 
POP TV 

7.00 Risanke in otroške serije 8.20 9.30, 11.00, 12.15 Tv prodaja 8.35 Dr. Oz 10.00 
16.55 Nad.: Italijanska nevesta 11.15 15.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.30 17.55 Seri­ja: Komisar Rex 13.40 Nad.: Toskana, lju­bezen moja 16.30 18.55, 22.25 Novice in vreme 20.00 MasterChef Slovenija 21.20 Nan.: Mamin dan 23.00 Serija: Battle Cre­ek 23.55 Serija: Hiša iz kart 
KANAL A 

7.00 18.00, 19.55 Svet 7.55 12.20 Serija: Od­vetnik z ulice 8.50 13.30 Risanke 9.45 11.50 Nan.: Zmešana soseda iz stanovanja 23 
10.10 11.20, 11.35 Tv prodaja 10.25 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.15 Film: Nadležni sosed (kom.) 16.10 Serija: Mentalist 20.00 Serija: Alarm za Kobro 11 21.00 Big Brot­her 22.00 Big Brother Klub 22.30 V živo iz hiše Big Brother 

23.00 Film: Nevarna cona (krim.) 

PLANET TV 


11.55 Tv prodaja 12.25 23.15 Serija: Hava­ji 5.0 13.30 22.05 Bilo je nekoc 14.40 Ellen 15.45 Nad.: Esperanza 16.50 Serija: Cast­le 17.50 Glej, kdo kuha 18.45 21.40 Danes 
19.15 
Vreme in šport 19.25 Dok.: Galileo 

20.00 
Da, dragi! Da, draga! 20.40 Bognedaj, da bi crknu televizor 


RADIJSKI PROGRAM 

RADIO TRST A 
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo­vednik; 8.00 Porocila in krajevna kronika;
8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Porocila; 10.10 Prva izmena: Sto deset let dolgo potovanje:zgodba o Bohinjski progi (pripravlja A. Ce­hovin); 11.00 Studio D; 11.15 Iz domacegalonca prijetno diši (Marija Merljak); 13.20 Izdomace zakladnice; 14.00 Porocila in dežel­na kronika; 14.10 Od table do racunalnika; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 
17.00 Porocila in kulturna kronika; 17.30 Od­prta knjiga: Milan Dekleva: Telo iz crk – 6.del, sledi Music box; 18.00 Glasbeni maga­zin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, na­to Volilne tribune; 19.35 Zakljucek oddaj. 
RADIO KOPER (slovenski program) 
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Radijska kroni­ka; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poro­cila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45Primorska kronika; 8.00, 17.30 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prire­ditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 
18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik;
13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 
17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorskidnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Od­prto za srecanja; 21.00 Koncertna prizoriš­ca; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nocni program. 
RADIO KOPER (italijanski program) 
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informa­cije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degliorti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu­roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna;
9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla sin­gle; 10.25 Televizijski in radijski programi;10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com­mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souve­nir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro;
22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi­camente/Liricamente; 23.30 Sonoramenteclassici; 0.00 Nottetempo. 

Lastnik: 
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst 
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude
DZP doo z enim družabnikom 
PRAE srl con unico socio 
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, 
fax 040 7786381 
Tisk: EDIGRAF srl, Trst 
Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN 
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, 
tel. 040 7786300, faks 040 7786339 

email: trst@primorski.eu
Gorica, Ul. Garibaldi 9, 
tel. 0481 356320, faks 0481 356329 

email: gorica@primorski.eu
Dopisništva: Cedad, Ul. Ristori 28, 
tel. 0432 731190, faks 0432 730462 
Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510,
fax 0463 318506 

Internet : http//www.primorski.eu/
Narocniško - prodajna služba

Trst, Ul. dei Montecchi 6,
tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9,
tel. 0481 356320 faks 0481 356329 

Cena: 1,20 € 
Celoletna narocnina za leto 2016 230,00 €
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 

Cena za Slovenijo: 1,20 €
Letna narocnina za Slovenijo za leto 2016
230,00 € placljiva preko DISTRIEST doo,
Partizanska 75, Sežana, 
tel. 05-7070262, fax. 05-7300480
transakcijski racun pri banki SKB D.D. v Sežani,
št. 03179-1009112643 

Primorski dnevnik prejema neposredne državneprispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 
OGLAŠEVANJE 
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l.
www.tmedia.it 
GORICA, ul. Malta 6 

KOMERCIALNI OGLASI 
advertising@tmedia.it
Brezplacna tel. št. 800129452
Iz tujine +39.0481.32879
Faks +39.0481.32844 
Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina
1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €,
financni in legalni 92,00 €,
ob praznikih povišek 20% 

NEKOMERCIALNI OGLASI 
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu
Brezplacna tel.št. 800912775
Faks (TS) +39 040 7786339
Faks (GO) +39 0481 356329
Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 €
na besedo; nekomercialni oglasi po formatu,
osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale
na besedo. DDV - IVA 22% 

Registriran na sodišcu v Trstu

št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zvezecasopisnih založnikov FIEG 
Primorski dnevnik je vclanjen 
v Evropsko zvezo
manjšinskih dnevnikov MIDAS 



Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudiUrad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. 
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vracamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva ozi­roma založnika za objavo ali drugacno uporabo; za objavo clankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A 
V tokratnem srecanju z vrhunskima alpinistoma Andrejem in Marijo Štrem­felj v Studiu D po 12.00 bomo spoznali, kakšen je današnji svet komunikaci­je na najvišjih vrhovih sveta. Danes poteka seveda vse preko satelita. V ospred­ju devete oddaje iz niza “Od table do racunalnika” ob 14.10 pa bo uvajanje slovenšcine kot drugega evropskega jezika na italijanskih šolah. Vse se je za­celo na Vecstopenjski šoli Iqbala Masiha, in sicer na pobudo šolskega zavod­nega sveta in staršev ucencev, ki so obiskovali omenjeno šolo. Ravnatelj An­drea Avon je bil zamisli zelo naklonjen, tako da je v šolskem letu 2008/2009 nastala mreža dveh šol, v katero sta se povezali Vecstopenjska šola Iqbal Ma­sih in Vecstopenjska šola Vladimir Bartol. Gostje oddaje bodo Andrea Avon, Nastja Colja, Irina Moira Cavaion, Norina Bogatec in Veronika Lokar. 
20 

Prevladovalo bo nestanovitno Nadaljevalo se bo nestanovitno Nadaljevalo se bo nestano-Jutri se bo nadaljevalo ne-VREMENSKA SLIKA Nad vecjim delom Evrope je obmocje nizkega in v glavnem spremenljivo vreme s spremenljivo oblacno-vitno vreme s spremenljivo stalno vreme z obcasnimi pa­zracnega tlaka. Od jugozahoda priteka nad naše vreme; oblacnost bo gostejša stjo; pojavljale se bodo plohe in oblacnostjo; pojavljale se davinami, deloma plohami in 
Vremenska napoved 	kraje nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak. 
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije 	proti hribom. Obcasno bo kakšna nevihta, ki bodo ver-bodo plohe in kakšna nevihta, nevihtami. 
in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER 	deževalo, možne bodo plohe in jetnejše v popoldanskem casu ki bodo verjetnejše v popol­krajevne nevihte, ki bodo ver-in pogostejše v notranjosti. danskem casu in pogostejše v 

Temperature zraka so bile izmerjene vceraj ob 7. in 13. uri. 

A 
jetnejše v nižinskem pasu in v notranjosti. hribih popoldne. 
A 

HELSINKI 
OSLO 

13/22
STOCKHOLM 
12/23 9/22 

CELOVEC 	CELOVEC 
S. GRADEC 	S. GRADEC 
MOSKVA 12/22 	12/22
9/21 	12/21
8/21 TOLMEC TOLMEC KŘBENHAVN TRBIŽ TRBIŽ
1030 9/20 KRANJSKA G. 9/20 KRANJSKA G. 
16/20 8/19 9/18 8/19 10/19

DUBLIN 

TRŽIC 	TRŽIC
7/20 
1010 
13/21

KIJEV 12/22 CELJE 	CELJE 
LONDON AMSTERDAM C BERLIN 15/24 13/24 13/2312/16 13/23 KRANJ KRANJ 
14/25 

VARŠAVA CEDAD CEDAD PARIZ BRUSEL J 15/24 VIDEM 13/24 VIDEM 15/23
LJUBLJANA 	LJUBLJANA 
13/15 14/21 DUNAJ 12/25 	14/24
12/22 	14/2212/22 
N. GORICA 	N. GORICA 
ŽENEVA LJUBLJANA 	GORICA N. MESTO GORICA 15/21 N. MESTO 
12/16 9/21 BEOGRAD 14/26 	15/25 14/22 POSTOJNA 9/22 16/24 POSTOJNA 12/20
MILAN 

11/19 	11/1816/22
1020 

SOFIJA TRST 	TRST
KOCEVJE 	KOCEVJE 
SPLIT 18/31 14/23 	17/22
17/26 	VREMENSKA SLIKA 
CRNOMELJ 	CRNOMELJ 
MADRID RIM 	PORTOROŽ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. SlovenijePORTOROŽ 
SKOPJE 

LIZBONA 9/25 15/23 	15/22in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER 15/22
13/2913/24 

UMAG OPATIJA 	UMAG OPATIJA 
ATENE REKA 	REKA 
A 19/34 14/21 	15/19
POREC PAZIN 	POREC PAZIN 
A 	DANES JUTRI 
1955– Meteorološko poletje 

se je zacelo z zelo hladnim jutrom in slano po 
DOLŽINA DNEVA 
Sonce vzide ob 5.18 in zatone 
ob 20.47 
Dolžina dneva 15.29 
LUNINE MENE 

Luna vzide ob 
3.06 in zatone 
ob 16.14 
PLIMOVANJE 

Danes: ob 0.59 najnižje -41 cm, ob 6.53 naj­
višje 17 cm, ob 12.15 najnižje -25 cm, 
ob 18.45 najvišje 52 cm. 
TEMPERATURE
V GORAH  

O C

500 m . . . . . . . . . . .18 2000 m . . . . . . . . . . . 6 
1000 m . . . . . . . . . . 14 2500 m . . . . . . . . . . . .3 
1500 m . . . . . . . . . . . .9 2864 m . . . . . . . . . . 1 
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva 
po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. 
MORJE 
Morje je rahlo 
razgibano, tem­nekaterih nižinah. Na Zgornjem Jezerskem je 

bila najnižja temperatura -1,0 °C, v Mokronogu soizmerili -0,7 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in peratura morja 
20,5 stopinje C. Jutri: ob 1.40 najnižje -54 cm, ob 7.47 naj­

višje 24 cm, ob 13.08 najnižje -23 cm,Kocevju pa -0,6 °C. ob 19.25 najvišje 55 cm. 
Miss Turcije razžalila Erdogana 

ISTANBUL - Turško sodišce je nekdanjo miss Turcije Merve Buyuksarac za­radi razžalitve turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana obsodilo na pogojno kazen leto in dva meseca zapora. 27-letna Buyuksarac si je ka­zen prislužila zaradi objave satiricne pesmi na svojem Instangram racunu. Tožilstvo je ocenilo, da je pesem, ko jo je lepotica objavila v casu, ko je bil Erdogan premier, žaljiva do njega. Pesem z naslovom Mojstrova pesem kri­tizira turškega oblastnika s prikrojenimi verzi iz državne himne. Erdogana pogosto klicejo Buyuk Usta ( Veliki mojster). Turški minister za pravosodje Bekir Bozdas je marca dejal, da so, odkar je Erdogan postal predsednik, za­radi razžalitve predsednika preganjali skoraj 2000 ljudi. 
Kenguruji nevarni za prsne vsadke 
SYDNEY - Avstralska kolesarka je zaradi trcenja s kengurujem utr­pela raztrganine na silikonskih prsnih vsadkih, saj jo je žival upo­rabila kot neke vrste malo zracno blazino. Na 45-letno kolesarko je manjši kenguru skocil, ko se je s kolegico potepala po jugu Av­stralije. Prijateljica je utrpela pretres možganov. Kolesarka Sharon Heinrich kljub hudim poškodbam kenguruju ni zamerila. Za lo­kalne medije je kenguruja oznacila za ljubkega. »Bil je vecji od me-ne in zelo težek. Potem ko je pristal na meni, me je uporabil za nadaljnji odskok, kar je povzrocilo dodatno škodo,« je povedala. Potem ko je pristal še na njeni prijateljici, je odskakljal v divjino. 
;ZMLVRM^M.SI*ZQ.SQJWZObLWUI.QUQ7\ZW.SMQOZMXWL^I[QKI LWJZW\IUQ ZIbOTMLVQU[\WTXWU 
8WV]LJILWUI.QPZWSWLMT[SQPQbLMTSW^ :Ib[\I^IQVXW^WZSI" 1bLMTW^IVRMTWSW^QV[\ZMTRIVRM^JITM[MVI ][\^IZRITVMLMTI^VQKMM\VWOZIN[SQP^[MJQV 8ZIbVQS.M.MVR[SWbQTM\ XWSIVRMJITWVW^[NZI.IUQ XW]TQ.VQOTI[JMVQSQQVNWTSTWZVM[S]XQVM XWV]LJILWUI.QPMVW.OI[\ZWVWU[SQP QOZIVRM[\IZQPQOMZ TQSW^VQM`.\MUXWZM\MZXM[\MZS]T\]ZVQ QbLMTSW^*ZQ.SQJWZO[KWWSQVO[PW_.Q \MSUW^IVRM^\MS]b.ISTRQ QVbIJI^VQXZWOZIU XW]TQ.VQOTI[JMVQSQQVNWTSTWZVM[S]XQVM XZI^TRQKMbIW\ZWSM 
11. JUNIJ>-4131.-.62->376+-:<(S.A.R.S.:WSĽVĽJIVL<PM1VLQKIT[ 

XZIbVQSKM[MVR[Q \QK(JZLI[Q 	8ZIbVQS+M[MVR XZIbVQSKM[MVR