g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 poročilo Amsterdam (743.000 prebivalcev) ima 2 univerzi: Vrije Universiteit in Uni- versiteit van Amsterdam. Slednjo obis- kuje več kot 25.000 študentov, zapo- slenih je 5.000 znanstvenih in stro- kovnih sodelavcev. V študijskem letu 2004/2005 je na njej zaključilo študij 1.311 študentov z diplomo "Bachelor" in 738 študentov z diplomo "Master" (kar bo po bolonjski prenovi enako- vredno s slovenskim "diplomirani geo- graf" in "magister geografije"). Geografijo je mogoče študirati na dveh fakultetah: na Fakulteti za druž- bene vede (Faculteit der Maatschap- pij - en Gedragswetenschappen), kjer je Oddelek za družbeno geografijo (So- ciale geografie), ter na Fakulteti za na- ravoslovne vede, matematiko in infor- matiko (Faculteit der Natuurwetensc- happen, Wiskunde en Informatica), kjer je Oddelek za fizično geografijo (Aard- wetenschappen). Povsod so možnosti za dodiplomski, podiplomski in dok- torski študij. Vendar večina programov dodiplomskega študija poteka v nizo- zemskem, podiplomski in doktorski študij pa v angleškem jeziku. Na Oddelku za fizično geografijo je malo študentov (manj kot 20 v prvem letniku), ker na Nizozemskem za tovrstni študij ni pretiranega zani- manja. Oba oddelka imata prostore na idealni lokaciji (ob kanalu!) v sre- dišču mesta, kjer se nahaja tudi več fakultet. Za študijsko delo je povsod odlično poskrbljeno. Na razpolago je 600 ra- čunalnikov na različnih lokacijah z ustreznimi programi in dostopom do medmrežja. Vsaka fakulteta ima tudi obsežno knjižnico, kjer je na voljo ve- liko literature v nizozemskem, angle- škem in v drugih jezikih. Izbire ne manjka tudi glede pros- točasnih aktivnosti. Lahko postaneš član društev, ki poskrbijo za študente iz tujine (predstavitveni teden, kino- predstave, predavanja, ekskurzije po Nizozemski), seveda pa geografu ni- koli ne zmanjka idej, kako čim bolj strokovno in zanimivo spoznati eno glavnih turističnih prestolnic Evrope. Meta Leban Zahodna hrvaška Istra (18. marec 2006; strokovni vodja: mag. Daniel Bogeši∆, prof. geografije in zgodovine, Klasična gimnazija Pa- zinski kolegij, Pazin) Mesto Poreč ima korenine v rimski vojaški utrdbi, ki se je nahajala na polo- vici poti med Puljem in Trstom. Glav- na mestna ulica še danes nosi rim- sko ime Dekumana. Ogledali smo si Evfrazijevo baziliko, ki velja za edino ohranjeno baziliko iz zgodnjekrščan- skega obdobja in je bila 1997 vklju- čena na Unescov seznam svetovne dediščine. Mesto se je (po stagnaciji v srednjem veku) začelo pospešeno razvijati v 19. st., ko je leta 1828 po- stalo sedež združene Poreško-Puljske škofije, 1861 pa glavno mesto avstrij- ske pokrajine Istra. Leta 1845, ko je v mesto priplul prvi parnik tržaškega Lloyda, je bil Poreč že opisan v prvih turističnih vodičih. Po drugi svetovni vojni je z usmeritvijo v masovni turi- zem (z nastanitvenimi kapacitetami za 45.000 gostov!) postal najpomemb- nejše turistično središče v Jugoslaviji, saj je bilo kar 70 % delovne sile zapo- slene v turizmu. Limski zaliv, ki ga domačini imenujejo "kanal", je nastal pred 10.000 leti s po- topitvijo spodnje doline Limske drage. Ime izhaja iz latinske besede limes: v antiki je namreč predstavljal mejo med administrativnima območjema Parentiuma (Poreč) in Pole (Pulj). Po delu 13 kilometrov dolgega zaliva, ki je prototip riaškega tipa obale, smo se popeljali z ladjico, s katere je bilo Študij geografije v Amsterdamu – čudovita priložnost Spomladanske ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva v letu 2006 Vhod v glavno stavbo Univerze v Amsterdamu (foto: Meta Leban). 29 moč opazovati številne marikulture. "Rovinjština" se v nasprotju od "Po- reštine" nahaja na antiklinali, zato ima območje manj talne vode. Če temu dodamo še neraven relief, dobimo dva glavna razloga, ki pojasnjujeta, zakaj je bilo območje Rovinja manj primerno za gradnjo velikih turistič- nih naselij. Rovinj, ki ga je po letu 1945 zapu- stilo 39 % (zgodovinsko jedro pa kar 55 % prebivalcev), je pomemb- no središče zahodne Istre. Mesto kar 55 % prihodkov v obliki davkov dobi od Tvornice duhana Rovinj, ki je glede na dobiček na četretm mestu med vsemi hrvaškimi podjetji. V mestu se poleg ribiške industrije (Mirna) naha- ja tudi sedež Italijanske Unije. Pulj je preobrat v svojem razvoju do- živel leta 1856, ko je Avstrija začela graditi glavno vojaško luko in ladje- delnico (Uljanik). Danes je kar pet- krat večja od Rovinja, drugega naj- večjega naselja v Istri. Hrvaško Zagorje (8. april 2006; strokovni vodja: Mari- jan Biruš, prof. geografije, II. OŠ Luka, Sesvete) poročilo Izvor pokrajinskega imena Zagorje izhaja iz besedne zveze "za gorom". Tako so to območje poimenovali prebivalci Zagreba, saj se iz njihove perspektive nahaja "za" Medvedni- co. V preteklosti so tu zavetje pred turškimi vpadi iskali hrvaški plemi- či in kmetje. Sabor je najprej zase- dal v Krapini. Pokrajina ima pose- ben pomen za hrvaško zgodovino, saj predstavlja osrednje območje so- dobne hrvaške države. V soteski Ze- lenjak pod Cesargradom, kjer se je 1573 začel hrvaško-slovenski kmečki upor, stoji spomenik "Lijepa naša". Tu so 1835 (kot eno izmed bud- nic ilirskega gibanja) prvič javno za- peli "Horvatsko domovino" Antona Mihanovi∆a; sčasoma se je preime- novala v Lijepo našo in postala hrva- ška državna himna. Kar 50 hrvaških gradov (od 180 ohranjenih) se nahaja na območju Zagorja. Po izgledu in lokaciji ne- dvomno izstopa Veliki Tabor, ki je bil v lasti grofov Celjskih in je povezan tudi z usodo Veronike Deseniške. Za pokrajino je značilna gosta poselitev Letos mineva 150 let od rojstva arheologa Dragutina Gorjanovi∆a Krambergerja, odkritelja Krapinskega pračloveka. Po treh desetletjih izkopavanj je leta 1906 objavil monumentalno delo o Krapinskem pračloveku (foto: Primož Pipan). Grad Veliki Tabor je bil nekdaj v posesti grofov Celjskih (foto: Primož Pipan). g e o g r a f s k i o b z o r n i k30 z majhnimi naselji. Kar 80 % jih ima manj kot 500 prebivalcev. Po letu 1850 se je iz Zagorja prebivalstvo izseljevalo v vzhodno Slavonijo ter bližnja Varaždin in Zagreb. Pokrajina ima za Hrvaško pomemb- no prometno vlogo, saj preko nje vodi avtocesta A1 (Macelj-Zagreb- Split), ki jo prek Slovenije povezuje s Phyrnsko avtocesto. Celoten 56 ki- lometrski odsek med Zagrebom in Macljem naj bi bil končan leta 2007. Zaradi geološko nestabilnega terena je ta odsek gradbeno najbolj zahte- ven na Hrvaškem (na 25 kilometr- skem odseku med Krapino in Mac- ljem se nahaja 9 viaduktov in 6 pre- dorov, med katerimi najdaljši meri 1700 m). Obenem je to najdražji av- tocestni odsek na Hrvaškem (11 mi- lijonov USD na kilometer). Žumberak (13. maj 2006; strokovni vodja: Alek- sandar Luki∆, prof. geografije, Odde- lek za geografijo, Prirodoslovno-ma- tematična fakulteta, Univerza v Za- grebu) Žumberak ali hrvaški del Gorjancev je ime dobil po požganem gradu Zi- herbergu. Čeprav je le 30 km odda- ljen od Zagreba, je obrobnost po- krajine izražena bolj, kot bi pričako- vali. Če je leta 1945 tod živelo še 16.000 prebivalcev, jih je danes le še 4.000. Gozd porašča kar 75 % območja. Masiv, ki ga je neotektonika ločila od Medvednice, delimo na dva dela: na vzhodu je Samoborsko gorje ( značilna površinska rečna mreža), na zahodu pa Žumberačka gora s po- kritim krasom. Zlata doba Žumberka je predstavlja- lo obdobje Vojne krajine. Leto 1530 štejemo za začetek kolonizacije s strani Uskokov, ki so v naslednjih 300 letih varovali mejo pred turškimi vpadi in se ukvarjali s pašno živino- rejo. Po pogodbi s cesarjem so bili oproščeni davkov, pripadali so jim tudi dohodki iz vojnega plena. Po veroizpovedi so bili grški katoliki (v Stojdragi je še danes grškokatoliška župnija). Ko je bila Vojna krajina uki- njena, je sledilo masovno izseljevanje, saj plitva prst na dolomitu ni zmogla preživeti vseh prebivalcev. 1999 je bil ustanovljen "Park prirode Žumberak" s sedežem v Budinjaku. Njegova posebna odlika so suhi pla- ninski travniki, v parku so še številna najdišča iz pozne bronaste in starejše železne dobe. Pomanjkanje mladih izo- braženih prebivalcev se v praksi izkazu- je tudi tako, da se vseh 15 zaposlenih v parku na delo vsakodnevno vozi iz Zagreba. Kljub pomanjkljivi infrastruktu- ri je območje vedno bolj vabljivo za se- kundarna počitniška bivališča, ki še po- sebno izstopajo v naselju Poklek. Plešivica na vzhodu Žumberka je znano vinogradniško središče. Vino- gradi, ki se razprostirajo na površi- ni 3500 ha, segajo do višine 400 m. Danes stoletno tradicijo prodaje mla- dega črnega vina (Portugalke) v Za- greb nadgrajuje vinska cesta. Plešivi- ca velja za začetno območje zimskih športov na Hrvaškem, saj je Franjo Bučan, začetnik hrvaškega olimpijske- ga gibanja, v te kraje leta 1906 prine- sel prve smuči. Svoje turistične raz- glednice so izdajali že leta 1920, ko marsikje na Jadranu za turizem še niti slišali niso. Vabljeni, da se nam na prihodnjih ekskurzijah pridružite tudi Vi. Foto- grafije z ekskurzij si lahko ogledate na: www.zrc-sazu.si/lgd, kjer je ob- javljen tudi program ekskurzij za po- mlad 2007. Primož Pipan poročilo, napovednik Foto: Irma Potočnik Slavič. (Ne)mirni Balkan ... ... v naslednji številki Geografskega obzornika.