Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home over 100 years of serving American- Slovenians Americ Ameriš T0177Z VA NOlONIiyW OM ?snoHibnoo T0ex IdV 0« NV1IW SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Vol. 103, No. 39 USPS 024100 Serving over 200,000 American Slovenians AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 4, 2001 ISSN Number 0164-68X 60< Charles Ipavec is speaker at Heritage Gathering iiiii A . z— ■■""■"r. Bishop Baraga Celebration September 22 and 23 was held at Lansing, MI. This picture is of the Cleveland pilgrims taken on the front steps of St. Mary’s Cathedral. ______________________________________________________________(Photo by FRANK SEGA) Frank Urankar presents the donations from the Cleveland organizations to Rev. Alex Sample III at the annual Bishop Baraga Association meeting in Lansing. _________________________(Photo by FRANK SEGA) West Park resumes Friday dances The Slovenian American Heritage Foundation invites all to attend the sixth talk in their 2001 lecture series. The foundation is extremely pleased that Charles F. Ipavec, a founder of the Fed-oration of Slovenian National Homes, will discuss the history, development, and future of the Slovenian National Homes. The event, which is free and open to the public, will take place on Wednesday, Oct. 10 at 7 p.m. in the Lower Hall of the Slovenian Society Home, 20713 Recher Avenue in Euclid. A coffee and strudel social will follow the lecture. There is no doubt, that the Slovenian National Homes have been the heart of Slovenian social and cultural activities in the Cleveland area for almost a century. These institutions served as the focus for community life ln their respective neighborhoods offering a venue for performances, meetings, weddings, dances and balinca. In his presentation, Charles Ipavec will present this uniquely Slovenian tendency of building “National Homes” wherever they live. He will also focus on the history of the National Homes in the Cleveland area and discuss their current status and future. Charles Ipavec, a member of the Slovenian American Heritage Foundation, has long been active in Slovenian organizations in the Cleveland area. He was a founding member of the Federation of Slovenian National Homes and has served as their Executive Director and Legal Counsel. He is also a director of the St. Clair Slovenian National Home and was named Slovenian Man of the Year in 1973. Mr. Ipavec is an attorney in private practice specializing in labor arbitration law. Kres Welcomes New Members Folklorna skupina Kres would like to invite anyone interested, who is at least a freshman in high school, to join us for a meeting on Sunday, Oct. 14 at St. Mary’s Collinwood in the old gym at 7 p.m. For more information or if you have any questions please feel free to contact Lisa (440) 944-2538. Waterloo Celebrates 75 Years Waterloo Slovenian Home will be celebrating its 75th Anniversary on Saturday, October 20. Doors open at 4:30 p.m. Dinner will be served at 5:30 p.m. A delicious dinner will be prepared by Julie Zalar, as only she knows how. Dancing from 7:30 to 11:30 to the delightful tunes of the Jeff Pecon Orchestra. Ticket price is $20 and can be reserved by calling Dorothy Gorjup at 732-9231 or any SWH Board member. Deadline for tickets is Sunday, Oct. 14Ih. Come and help celebrate another milestone in one of our Slovenian Homes in the Cleveland area. I would like to remind all of you that the W.P.S.N.H. (West Park Slovenian National Home), 4583 W. 130 St., Cleveland, has started Friday night dances and will continue until Friday, Dec. 14, with the best polka bands from around Cleveland. I wish we could hire all of you, but we can hire only so many, hoping to get others for the spring schedule. In addition to Fridays we will have our 3rd W. P. Sunday reunion on Oct. 7 starting at 3 p.m. with Happy Timers BBC. They will be followed by the Ed Zalar Orchestra and Northern Ohio BBC from 7:30 on, hoping to have a jam session. Ed Zalar and his mom are working hard to make this Sunday dance a success. Food and refreshments will be available and we have extra parking across the street. —Marie Pivik V A/3 !§| l M 4 V ‘KOLINE’ are back again! l\ The Slovenska Pristava Pensioners Club (SPPC) ^ill once again hold its annual fall event ‘Koline’ on Sunday, October 14. It ls a traditional Slovenian custom to make homemade rice and blood sausage (krvave klobase) at this time of year. Serving will begin at 12:30p.m. and continue until 3p m. Included in the dinner will be one big rice or blood sausage and one link of fresh garlic sausage (pečenica) with sauerkraut Lied potatoes, strudel and coffee. The proceeds will go towards the financial support for both Slovenian Saturday Schools of St. Mary's and St Vitus parishes, as well as many other numerous causes and community projects. Every year we have more and more people attending this annual event. This must be a true sign that the sausages personally made by some of the members of (SPPC) are really good! So we invite everyone to come and enjoy a delicious homemade dinner, among friends in the beautiful autumn atmosphere at Slovenska Pristava Frank Urankar American Home on Web You can e-mail notices, articles, information directly to the American Home newspaper at ah@buckeyeweb.com AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 4, 2001 2 Mlakar's Walk Down Memory Lane ** News flash. Ray is staying off his soap box for this Memory Walk. Well, I got to wait for my new supply of jokes. So I will take the time to write a few outstanding sayings that are worthwhile to remember: “Shoot for the moon -even if you miss, you’ll be among the stars.” “Reverence for the past is important, but so is regard for the future.” “People who know the least always seem to know the loudest.” “An egotist is someone who is never in doubt, but often in error.” Well, during the school years and summer breaks, it was hard to find jobs, period. Either they felt you were too young, or perhaps at an age where you would be drafted soon into the service. I did land a couple of jobs that I guess the everyday person would not accept. One of the part time jobs I had while at John Marshall working after school, and during vacation, was at a west side funeral home. No use mentioning the name of the funeral home for they are all gone now. Even “Father Time” has called them home. You name it, I did it. I was a glorified “Go-Fur”, you know... go for this, go for that. Cut grass, wash windows, shine brass rails along the steps leading to the funeral home. Cutting grass back then was with a push mower with no motor. Also aided in loaning out chairs to individuals for their various functions. Washing a fleet of cars and they had cars from ambulances to limos to the hearse as well as the so-called “pick-up wagon.” They all had to be washed, waxed on a regular basis. Working five days after school for three hours and all day Saturday got me $7.00 a week plus 50 cent tip... whoopie. The last of the big spenders, but back then in the 1940s $7.50 was good money. One summer I worked for a casket company on St. Clair Avenue. No use mentioning their name although they, too, were big in their day for there was never a lay-off or slow up. People were dying to get their products. When 1 first went for the job, the foreman asked what I would like to do. I said, “Hey, I’d like to have that job there, handling a light drill, drilling holes in the casket and putting handles on them.” He said, “No, that job is only for the older guys.” So he started me off putting the fiber in the bottom of the caskets and gluing the satin to the inside lid. Needless to say tacking down the fiber in the bed of the casket did not make it a posture-pedic job by no means. “Not bad,” but then he said, “Now you can put the finishing touches on each casket and put the wide hemmed overlap around the casket.” This had to be tacked in place with small tacks. Here he said, “I’ll show you. You put a whole bunch of these tacks in your mouth, swish them around so the flat head of the tack is headed out and use the tack hammer, it is magnetized. Odd dam, me and the tacks in the mouth just wasn’t working. When he was not watching, I would take the tack in my mouth and push it into the fabric with my hand, and then pound it in. He caught me a couple of times and said, “Put the tacks in your mouth. You will never finish a casket pushing each tack into place with your fingers.” I tried, he came to me and slapped me on the back and fortunately none of the tacks went down my throat. I said, “That is enough; I quit!” I’ll do anything, but no more tacks in my mouth. So that was the end of that job. By that time I was old enough to drive and had my own driver’s license and so I went back to the funeral home that I had worked for some years previously. Oh yeah, I got to drive, but not the kind of driving I wanted. I got ambulance runs, I even go to go after quite a few of the bodies in homes, morgues and hospitals. During funerals I always got stuck running out with the flowers to the grave and get there before the real funeral procession showed up. If the funeral was at a church, I had plenty of time to get the flowers to the cemetery, but if the services were held at the funeral home, it was a rush job. Unfortunately I did not have police or funeral escort like the procession and I had to stop for each traffic light. There were times when the funeral procession was taking the scenic route to the cemetery to give me time to unload the flower van and hang flowers from the tent and by the vault lid. Unfortunately, they had a young son, younger than me and he got to work at the funeral home, but I would not call what he did work. On Saturdays he would use the Limo for weddings and when he came back he’d say, “Ray vacuum the limo, get rid of the rice, confetti, decorating ribbons. We have to use this limousine for an afternoon funeral service.” Then he would tell me with a grin that the groom had given him a five dollar tip. That did it. I had a talk with the owner and said the son gets all the weddings, limo rentals and I get the death call pickups. There was never a dead guy in the back that gave me a tip when I got his body to the funeral home. I said I am giving you two weeks notice; I am leaving for a fairer job. That was the end of the funeral business for me. Share Your Life With Me by RUDY FLIS My daughter Monica gave my wife, Therese, a book. It’s title is “Mom, Share Your Life With Me.” I also received a book from Monica - “Dad Share Your Life With Me.” First page is January 1 and the last page is December 31. Under the date is a question or request. For example: Jan 1 - “What was your day and date of birth?” Get the idea? Well, Monica likes to check up on her investments. So, when she is over for a visit, she pages through our books to see if we are filling in our entries. Monica is upset with her mom not because her mother isn’t filling in her book, but because of her mother’s brevity. For July 13, there is a question. It is “Do you remember having a favorite candy? How much did it cost?” Answer: Chocolate, 5 cents. That’s all she wrote. My wife Therese is not a woman of a few words. But you would never know that if you read her entries in the book. Now in my book, Sept. 28, (which is my Dad’s birthday) poses a simple question. “Did you ever have a good friend who did something mean to you?” Man, how am I going to remember something like thflt? So I put in my book these words, “Thefqsef'I?ru' ening was my best friend in high school, -Then she married me!” I think I wrote that bit of humor for my kids benefit. Well, that page was shown to my most beautiful and dearest wife. Big mistake, it should not have been shown to her. I ate supper with my wife tonight. All seems to be well, although I think I shall sleep with one eye open for a night or two. Do you think my kid showed my wife that page to get her dad in trouble? And, do you think it was payback time for me for all the commotion the kids made when I started to eat my food before they had a chance to say grace? 100 WORDS MORE OR LESS by John Mercina WHERE WAS GOD? (Received via e-mail) “I know you* re mad at me right now. That’s all right. People have been mad at me before and will be again. Being mad b part of being human* My son got mad, too. It’s all right to be mad sometimes at injustice or the lack of charity.” “You probably think 1 am unjust and uncharitable when an airplane goes down like that. All those people lost The children gone. It doesn’t seem right; it can’t be loving. You ask, ‘Where was God?’ Why did he allow that to happen?” **1 allowed it to happen because I allow you freedom. I could have left you on a string and made you dance all day without getting tired. I could have moved your mouth for you and made you sing all night without growing hoarse. I could have pulled a wire that would have let you soar skyward and never fall.” “I could have, but I didn’t because I love you so much. I want you to be free to decide when to dance and sing. Free to determine when you will come to me in faith and hope. Because you are free, some of you choose not to dance or sing. Some of you select hatred over love, revenge over forgiveness, bombs over a helping hand. As you choose, I watch. I do not disappear. I listen to both, the songs and the bombs. And l remember.” “Where was God?” you wonder...! was there. I whispered in the ear of a little girl, ‘Don’t be afraid, I am with you.’ I held the hand of * business woman as tightly as she clutched mine. I cradled a pik* against my shoulder as if be were a baby again.” “Amid the paralyzing fear, I was there, as I was there with my son io the garden. Amid the unbearable pain, I was there, as I was with him as he was whipped. Amid the terrible realization that life was ending too soon, I was there, with him as he hung on the cross and asked, like yoib “My God, why have you forsaken me?” I had not forsaken him. I did not forsake them. I was there as they fell and as they rose to eternal joy. I listened to their anger, answered their questions and showed them why they had been created. Not to end that way, but to live with me forever.” “In an instant, they came into existence, as you did. In an instant, tb«? left this world, as you wilt But beyond that last instant, I kept promise...A little girl dances, a business woman sings, and a pilot keep* his wings forever.” Escape from Communism by ANTON ŽAKELJ, translated and edited _by JOHN ŽAKELJ (2001) (Continued from last week) Sunday, Nov. 21,1943 I slept about 4 hours. Prom 1 - 5 a.m., I was up trying to figure out how to divide 25 kilos of butter among 2,000 people. I figured it would come out to about 2 dekagrams (almost 0ue ounce) per family. At 7 a.m., there were about 100 people in the church, and then more at Mass at 11 a.m. At 4 p.m., Cilka and I went back to church again, and then to her home for dinner. At 7 p.m., a Partisan knocked on the d°or, asking directions to a certain house. The partisans are becoming more active everywhere. They’re looking °r men they can draft into jheir army. I hear they will e coming for me before too Jong. When I returned home, 'Py family told me that Anze and Max Zajc had been °oking for me, but nobody new where I was. I usually et them know where I was Scing, but this time I forgot. (Later I learned they were coking for me because they ad decided I was right and hoy were assembling a delegation to go to General Rup-mk in Ljubljana. When I a ked with Max later, he Reused me of hiding so I ^ouldn’t have to go. I asked 'm why it was so important at I go, to which he re-ied: “You’re less impor-ant, and we can afford to a°Se you.” I never heard ex-at*y who went and what ney accomplished.) ^ tonight I went to bed oned - with a rosary and a tos;o»- I am determined not aliy61 Part*sans take 016 keing armed with a ro-0' and a pistol reminds me a story that my father told lls ab°ut old man Mlinar. He a ^ to stay out late at night, t0 a Couple of boys decided , teach him a lesson. The t, Waited at night along toe Path that Mlinar usually t|j° to get home. One of otftn) climbed up on the Co Cr S Moulders and they b' erec* themselves with a s sheet. But when Mlinar afr .the “ghost” he was not aM. He calmly pulled a rosary from one pocket and a knife from the other and he threatened the ghost: “If you are the devil, I’ll get you with the rosary and if you’re something else, I’ll get you with my knife!” In a moment the ghost collapsed and the two boys ran away. Monday, Nov. 22,1943 I slept very little last night, and my father didn’t sleep at all. We heard some men marching by, but otherwise it was quiet. At the dairy this morning, I rationed out the butter: 2 dekagrams (almost one ounce) per family. I had expected many people to show up, but there were only a few. Tony Gantar finally returned home last night after being gone for a week. The Germans took him with them and made him carry munitions. About 400 Germans marched through out village today on their way to Idrija. Finally, we have some protection from the partisans. The Germans brought the first newspapers that we’ve seen in a month. The partisans issue their own newspaper, but it’s so biased, it’s not trustworthy. The Germans promised that, if the partisans stay out of Ziri, we will get ration cards which we can trade in for food at Škofja Loka (about 17 miles away). Tuesday, Nov. 23,1943 People found a number of dead partisans not far from our village. Among them was Albin Čadež, who was one of the local leaders. He was the first partisan who tried to detennine how much I would support the OF (the “Liberation Front.”) He was very ambitious, but the other partisans wouldn’t let him advance. About 14 days ago, I was at a meeting where Čadež and other villagers were discussing who would be in charge of which area in the new government. Čadež and two others all wanted to be in charge of supplying the partisans, but they decided Čadež should be in charge of commerce and traffic, since he is a metalworker and knows how to fix wagon wheels. The man who was put in charge of supplying the partisans is a crook. (I learned later that he took food, raw materials and other BA ^Melodies r°m Beautiful Slovenia Slovenian Radio Family ED MEJAC RDC Program Director WCSB 89.3 FM RADIO HOURS: Sunday 9-10 am Wednesday 6-7 pm 2405 Somrack Drive Willoughby Hills, OH 44094 440-953-1709 TEL/FAX web: www.wcsb.org supplies from the local people and kept much of it for himself. After the war, people found many valuables in his house.) Wednesday, Nov. 24, 1943 I worked in the dairy’s office this afternoon and reconciled the accounting for October. Machine guns were firing again in a nearby village. Warplanes flew overhead, but I don’t think they found their targets in the fog. (To Be Continued) Altar Society Dinner St. Mary’s (Holmes Ave.) Altar Society will sponsor a benefit dinner on Sunday, Oct. 7 in the school cafeteria. Serving of roast pork and chicken dinner will be from 11 a.m. to 1 p.m. Donation is $10 for adults and $5 for children under 12. Tickets may be purchased in the rectory office or from Altar Society members. FOR SALE 1997 Cadillac Deville 49,300 miles. One owner. Fully equipped. Call 216-524-1547 For Rent E. 200 & Neff Clean and Quiet All Appliances No Pets $425 a month 440-951-3087 Tony’s... O/cf World Plaza Barber Shop Haircuts: $6.00 664 E. 185th St. - at Abbey Ave. Cleveland HOURS: 7:30 a.m. 5:30 p.m. M-F 7:30 a.m. 5:00 p.m. Sat. We love the Slovenian people. We want more of them as our customers! APPLE NUT CAKE Blend together: 3 eggs 1 V* c. sugar 1 c. oil 1 tsp. vanilla Sift together and add to above: 2 c. flour 1 tsp. salt 1 tsp. cinnamon 1 tsp. baking soda Add: 2 c. sliced fresh apples 1 c. chopped nuts. Bake 45 min. at 350° in 9x13” pan. When cool, sprinkle with powdered sugar. Microwave Zucchini Bread 3 eggs 2 C. sugar 1 C. oil 2 C. raw grated zucchini 2 C. flour 1 tsp. salt V* tsp. baking powder Wi tsp. baking soda 1 T. cinnamon Vi tsp. ground cloves 1 C. chopped nuts 2 tsp. vanilla In large mixing bowl, blend eggs and sugar. Combine with oil and zucchini. Stir in remaining ingredients. Pour into 12-cup microwave bundt pan or two-6 cup baking rings. (A 2 qt. casserole with glass in the center may also be used.) Microwave (high) 8-10 minutes, rotating lA turn halfway through cooking. Bread looks dry and begins to pull away from side when cooked. Cool 10 minutes in pan. Invert onto serving platter. Frost with favorite frosting when cool. Makes 1 large or 2 small loaves. Note: This bread won’t brown but when it’s frosted no one will ever know. Freezes well. If cooking in a 6-cup ring-microwave 4-6 minutes each, rotate halfway through cooking. American Home on Internet You can e-mail notices articles, information directly to the American Home newspaper at ah@buckeyeweb.com PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216 - 732-8077 Operated by Joe Foster CHECKING FLEXABLE AND COST-EFFECTIVE THE WAT IT SHOULD BE. GIB GREAT LAKES BANK 1951 No Monthly Service Charge ontinn When $2,000 minimum balance is maintained, 250 transactions included Flat Monthly Service Charge onrinn- $12 monthly fee when $2,000 minimum balance is not maintained, 250 transactions included Non interest bearing account Refer to fee schedule for more details ss tit Manlor 700I Cent« Si 974 0000 • 9365 Msnlor Aw 974-3000 • 7742 UkeshoffBlvd 209-2012 MadicM:6550N Ridge Rd 417-0065 Punesvllle: 1522 Mentor Ave 354-2175 • 58 South Park Place 354-7599 Wtclrtllle: 29933 Eudid Aw d35-1840 Willoughby Hilli: 28500 Chanlon Rd 516-1700 Eat Hake: 34560 Ukeshore BM 602-5100 Willoughby: 38600 Lakesliore Blvd 269-2100 Oowrlowii Willoughby: 4012 Erie St. 602 34i4 Contort 7529 Crte Rd 392-3730 Houn: Mon -Thus 7 30»m-5pm Window 9an>4(>m Lobby. Fri. 7 30am-6pni Wirdow. 9am-6pm Lobby Sat 7 30am -12pm Window Qom-12pmLobby A familiar face in Lake County. SMC AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 4, 2001 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 4, 200 Lost in the Jungle for 8 Days by ANTON TQMAZIC (Continued from last week) AN IMPOSSIBLE JUMP Now totally exhausted and full of pain, I felt myself sinking into apathy. Lower down in the canyon I came across another steep drop that looked completely impassable. I had only one choice - to simply jump six meters down. Ahead of me was a sheer drop that had once been carved out by a waterfall, with round rocks strewn about beneath. I decided to jump even though I was by this time barefooted. I knew that in the best case I would break a leg but I hoped to survive. I stood on the edge as if preparing myself to dive into a swimming pool. I decided to jump down to an area relatively clear of rocks so as to minimize my injuries. Perhaps this was suicide? To do this had never crossed my mind. Nobody but God has the right to take a human life. What if there was another way out? Then I noticed what could be a solution. There was a large round rock trapped between two walls of the canyon, a meter-and-a-half apart. It was smooth but I thought there was a chance to do what I’d only seen on television. I squeezed the fist of my right hand between the wall and the rock and hung on it. What a person can do if he has to. I moved my other hand and left leg to touch the other wall and, with the right leg, made a counter-pressure. When I freed my right hand I could slowly make my way down by pushing on my two feet against opposite walls at the same time. I said a quick prayer of thanks that 1 didn’t jump. THE LAST NIGHT When at 6 p.m. I prepared myself for sleep (shivering), I again anticipated a long night, made particularly uncomfortable by the fact I was no longer in my den but on an exposed rock. When would my suffering end? My skin burned and all my muscles ached. Then I was taken by surprise. It was a full moon that lighted up the whole canyon. Instead of a night of shivering, I decided to keep moving. I plucked up my courage and will when eventually I found the first signs of civilization - a reservoir. 1 used my hands to grip the larger rocks to ease my aching feet. Then I found safer ground again but had to stand up again to gather my strength. To keep my spirits up, I whispered “Marjanca,” my daughter’s name, “I must see you again.” RESCUE My night’s endeavors were successful. I found more parts of a water reservoir and knew I was near civilization. The full moon enabled me to see the main obstacles on my way and avoid them. I could have twisted an ankle or broke a leg at any step. And so at 6 a.m. (on the 8th of March) I reached level ground and heard the first sounds of civilization - ships, cars, barking dogs and the crowing of cocks. At 7 a.m., after eight days of being alone, I reached the road of the first settlement, Bames Ghaut. My strength left me and I sank to the grass. I shouted a few times, “Help!” I heard a faltering step and before me appeared rough farmer’s boots. “Good man, water, water!” I YAJSSSH CONSTRUCTION CO., INC. 63 Years Experience Ask Your Neighbors About Us! EXPERT REPAIRS • RE-ROOFING RESIDENTIAL & COMMERCIAL WORK We specialize in solving flat roof problems, and we will guarantee results. EAST SIDE 29013 EUCLID AVENUE WICKLIFFE, OHIO 44092 (440) 943-2020 WEST SIDE 12205 SOBIESKI ROAD CLEVELAND, OHIO 44135 (216) 941-5010 AKRON 510 EAST CUYAHOGA FALLS AVENUE AKRON, OHIO 44310 (330) 923-2021 TOLL FREE 888-878-2455 Lake Performing Arts Features the Youth *9 HUTORKJU. PHILIPS*UKO | ^ ■ .j«cise mam^rs :t tssaeat zn: Lost hiker found, a Anton Tomazic hoarsely whispered. I was in luck, 70-year-old farmer George Smitten, had water with him. My Good Samaritan recognized me at once, “You are the one they are all looking for,” he said. I felt so fortunate at getting something to drink, I immediately took off my watch (my wife would not mind me giving up my birthday present for turning 50) and offered it to him. Smitten rushed off to the village to get Jack Junior with his jeep and I was soon on my way to Alexandra Hospital. In the hospital they showed me a poster that had been distributed and hung all over the island with my picture on it, offering 10,000 Caribbean dollars (about $3,500 American) from my wife and Slovenian rescuers for any information leading to my rescue. This reward was paid in full the day I left the hospital and the event was shown on local television. (To Be Continued) Lake Performing Arts Center started as a dream of Dan Schulz and slowly after much hard work became a reality on Feb. 26, 1999. Its brand new location became one of the best sources of family entertainment and live theater in Northern Ohio. It is presently located at 229430 Lake Shore Blvd., Shoregate Shopping Center, Willowick, Ohio. The theater covering nearly 20,000 square feet, is on the entry level, with a large lobby, offices, reception area and the box office. Second floor houses classrooms, music room, rehearsal areas, technical shop, laundry room and storage areas. It was moved from their previous location at Wick-liffe’s Borromeo Seminary to expand the children’s theater and to offer a wider variety of classes and productions. Massive renovation took place changing the old Shoregate Cinema into the new Lake Performing Arts Center. The original budget of $300,000 was exceeded by $50,000. So grants, donations and sponsorships were sought - the needs still exist. The volunteers work very-hard to put on first class productions and to give a venue for children to exhibit their crafts in a very positive way. To attend one of their per- Lake Performing Arts Center Presents Noel Coward’s Blithe Spirit Produced by Dan Schulz, Executive Director Directed by Larry Nehring October Fri Sat Sun 8 p.m. 8 p.m. 3 p.m. 5* 6 7 12 13 14 19 20 21 Ticket Prices Adults $12.00 Students/Seniors $10.00 GROUP RATES AVAILABLE *A Wine and Cheese reception will be held on Opening Night Master Card and VISA accepted For Reservations Call 440/944-2520 formances leaves one with a feeling of renewal of a simpler life and hope for a great future. BLITHE SPIRIT is the next production running October 5-21, followed by HELLO DOLLY running Nov. 9 - Dec. 2. A LITTLE CHRISTMAS will end this year Dec. 14-15. A large number of our local citizens and dignitaries are seen attending many performances because family members, children arid grandchildren are in the cast. There are quite a few groups who meet for dinner and attend the play together. If you feel the acting bug coming on, call for an audition, or come and sew costumes, help build sets, help with the different fundraising projects, buy season tickets, or last but not least, donate or become a sponsor. Call 440-944-2520 or visit the Lake Performing Arts Center at Shoregate. The new 2002 program is just off the presses along with new classes for toddlers, teens and adult dance classes. Come and get involved. Producer Dan Schulz is the son of Connie and Bob Schulz of Willowick, and the grandson of the late Josephine and Emil Trunk The entire family is active i*1 the KSKJ fraternal and are involved in the Slovenian community. 5 021 (^APE FESTIVAL TROUPE —Members ol the original 1924 Grape Frill- Pivik. Rock Springs); Frances Gosar (Mrs. Grant Netlson. Honolulu. Hawaii) val group in native Slovenian costumes pose in front of the Slovenski Dom follow- and .Angela Bozner (Mrs. Cyril Yenko, Rock Springs); and men, standing, far *ng their first appearance. Women dancers are, front row, from left, Molly Tau- left; Frank Starman, deceased; Val Subic, deceased; Cyril Yenko, Rock Springs, cher (now Mrs. Stanley Butan of San Bernardino, Calif.); Louise Shuster (Mrs. Max Kershisnik, deceased'; Joe Kudar, deceased; Nick Yenko, deceaseo:.Tony Anselmi of Rock Springs and Cheyenne); Celia Galicich (Mrs. B.E. Mralf, llomedale, Idaho, and standing far right, Tom Machek, deceased. Molly, tjjapman. Rock Springs); Rose Potochnik (later Sfster Alvernia, deceased); Dorothy and Mary Taucher are sisters. A similar group will re-enact the Grape Galicich (Mrs. John Mrak, deceased); and Mary Taucher (Mrs. Austin , Festival Dance drama this Saturday, Sept. 29, at 8:30 p.m. at the Slovenski Oom. uPiWartin. Aurora, Colo.); middle row, Katie Taucher, Rock Springs; Mary Traditional Potica and Kranjske Klobase will be served. This photo Ur the ^Deifishar (Mrs. Val Homec, Rock Springs); Dorothy Taucher (Mrs. Joseph propertyof Mary Lou Unguren, daughter of Mrs. Rudy Anselmi. 4 *• The Slovenians of Rock Springs by RUDY PIVIK A Mr. Germ wrote about a U.S. flyer who was shot down over Veherse, Slovenia that is between Rovte and Idrija. My wife, Maria, was an 8-year-old girl in 1944 and remembers that very well. A couple of days after the plane crash she saw and visited the site. The very sad part of that is when one of the farmers would not tell much about the missing Parachutist pilot, the Partisans took their 18-year-old daughter away. She was never seen nor heard from after that. Marie knew the girl and said she was very beautiful, a nice girl. That story would break a lot of hearts, but a civil war among °ur (Slovenian) people was a Sad, sad mess. We Slovenians living outside of Slovenia settled in Cleveland areas. Then some settled in Pittsburgh and southwestern Pennsylvania. Then there are some scattered from the Iron Range of Minnesota to our friends John and Linda Turk in Key ^est Florida. '“"‘“’ If you have traveled out ^est on Route 80 in the southwest comer of Wyoming there is a big town by fhe name of Rock Springs. It •s an old Slovenian town like Leadville, CO. In 1915 they had over 59 Slovenian and Croatian families. In 1912 they started to build Sts. Cyril and Metho-^'os Church and on the same Greets, Pilot and Butte Ave-[*Ue, in 1913 they began to nild the Slovenski Dom (Slovenian Home). In 1922 the late Mrs. Val Premia from Cleveland founded up some persons "herested in holding a Vin-ska Trgatev. In 1924 they eld their first play. And 1 ev still have the dances yearly, but had to change the location to a different area because they needed a bigger parking lot. It is now called the Rocky Mountain Polka Festival and it is held at Sweetwater County Fairgrounds. In 1980 when Frank Yankovic was popular, they had very large crowds and Yankovic was there a couple of times. They still get Cleveland bands to play for their polka festivals. In 1869 when they were building the transcontinental railroad, the railroad scouts found water and springs among the rocks, and that is how they got the name. The railroad was built mostly by Scandinavian, Irish, and Chinese workers. Rock Springs then became a boom town. At that time locomotives were wood-burning boilers. Before 1880 coal was discovered around Rock Springs and the start-up mines needed workers. The Chinese were brought in from SFO (San Francisco) which had a large population of Chinese to work in the mines for less money. Other workers wanted to start unions, and in 1880 there was a riot among the miners. Thirty-four Chinese were killed. The Government sent the Army to Rock Springs. Then the government put a ban on Chinese immigration which lasted for the next 30 years. Coal mines needed workers badly, so agents were sent to the Austrian Empire to recruit workers. Here is the story of my family. Grandfather Jaka Mivsek came to Rock Springs in 1906 and worked in the mines for two years. He went back home to Rovte, Vrhnika and spent his money there. In 1908 with his oldest son Jaka, he returned to Rock Springs. Within the next five years his four children Mitska, Johanna, Frank, and Martin were in Rock Springs. Soon World War I began and grandmother Agata and youngest son Jerry were forced to wait until 1921. Around 1917 near the end of the war, the river water that ran underground started to flood the mines. The mines began to close. There was no work so families started to move away. Our family moved to Nokomis, IL, and dad’s friends the Ve-hars, Kenrs, Kereshisnik’s Hobe’s, Pyke’s, and Kerzi’s went to Cleveland. Grandpa Jaka Mivsek died in 1927 and is buried in Rock Springs, Wyoming. I have a little interest in button box music and out of four uncles, three of them can play a tune or two. Yes, we had many good button box players here around Cleveland, but I was surprised that they did have a button box club back in the early days of Wyoming. I do not know what year the accompanying picture was taken, but the old timers can tell by their clothing. Uncle Jerry is in the picture and all the information was given to me by cousin Tony Rudolph and the family of Rock Springs. Tony is 90-years-old and has a 4-row Mervar (button box accordion) that is a gem and he bought it for $40. Yes he still plays it. Uncle Jack and Uncle Frank both left Rock Springs and moved to Waukegan, IL. That is another well-known Slovenian town with a Slovenian church and Slovenian hall on the same street. Most Slovenians in Waukegan were originally from the same area of Vrhinka, Rovte, and Logatec. -Marie and Rudy Pivik ftiBloriial Sasuc. fflnrtlj 23, 1909 - 37 C}?. ^ ‘j$L ‘•ft 1. I • . iV,; SAINTS CYRIL AND METHODIUS Catholic Church was built In 1925 over a cornerstone that tvas laid in 1912. The early parishioners were predominately Slovenian and various Slavic languages were used by the priests. On the celebration of the 25th anniversary of the church, the beloved Father Cnedovic said three masses-one in Slovak, one in Slovenian and one in Creation. As in many other towns in America, there was discord between the Irish Catholics and other ethnic groups. For this rea-criM „„„ hniii r.Mnn On^k Onrinns the North and Southside Catholic Churches," In the Cherokee tradition, the color red is associated with the east and success. Blue is associated with the north and trouble. LAVRISHA Construction 81 Repair BUILDING IMPROVEMENT SERVICES 6507 St. Clair Ave. - Cleveland, OH 44103 216 / 391-0035 KWICK-N-CLEAN DRY CLEANERS & LAUNDRY Attention West Side Residents BULK LOAD PROFESSIONAL DRY CLEANING SHIRT SERVICE ON PREMISES 15019 MADISON AVENUE • LAKEWOOD, OHIO 44107 ALTERATIONS SAAD SIBAI 226-3730 Drive in - or Walk In BRONKO’S Drive-in Beverage 510 East 200*h St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -We have all Ohio Lottery Games Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 4, 2001 AMERIŠKA DOMOVINA, OOTOBER 4, 2001 6 Land of Our Ancestors - Slovenia Consulate General of Slovenia Responds to Kuhar Statement (Continued from last week) by STANE KUHAR After meeting with the three Slovenian government officials I bid a farewell to my host and guide during my stay in the province of Carinthia and the first day in the Republic of Slovenia, Bernard Sadovnik. Without his assistance none of my visits or meetings with others would have been possible. I had to admire his courage to help maintain a sense of community and identity for the Slovenian minority in Carinthia while at the same time work with the new Slovenian government. For someone with a young family (wife and two children) and being in public service, this is not an easy calling in life. I waited outside the office in downtown Ljubljana where my cousin, Nada, was going to pick me up. As I sat down, a gentleman sat next to me. We greeted one another in Slovenian. As we engaged in conversation he inquired about my background. He immediately asked if I knew of the Žakelj (Anton and Cilka) (Starting over in America) family now liv, r,- the Cleveland area. When ’swered in the affirmative, we continued to discuss what was occurring in Slovenia as well as in the USA. By the time our conversation ended, Nada and her husband, Dani, arrived. It was nearly 20 years since I had last seen my relatives in Slovenia. At that time I still had one uncle and three aunts living. Now only one aunt, Nada’s mother, Cilka, is still alive. The Kuhar side of our family is from the Upper Gorenjska region by the city of Kamnik. The area is better known as “Krompe” capital letter as this word in Slovenian means potato. If a person lives in or around Kamnik that is what you mostly see on the road signs, “Kromper in sadje” (potatoes and vegetables available.) Kamnik is in an area where the land is extremely fertile for farming, and almost each person, even in the center of town, has some small piece of land that is used for gardening. Once again I met my Teta Cilka. She is a real lady. Humble. Self-sufficient. Kind hearted. Friendly. Religious. All the qualities of real Slovenians that appear to have become a bit more distant with the new generation as materialism and decades of socialistic and communistic thinking have pervaded all levels of society in Slovenia. But here with Cilka and Nada I see and found out how Slovenians actually felt and thought about their own country. And about the good-hearted nature and kindness which still remains a good part of Slovenian society. Nada is a sewing and seamstress instructor for “secondary” or a technical type of school in Slovenia. In the United States it would be a trade type school with other academic courses taught: Slovenian, plus a second language (English is now being the most sought after second language), history, etc., along with the “trade.” But her school, the only such remaining school left in Slovenia, will soon be closing its doors due to “other alternatives available.” What this means is that the Slovenian government would not fund the school any more since the alternative was cheap (and less skilled) labor in former Yugoslavia, as well as Bosnia, Albania, etc. This was the new economic reality in Slovenia. The work force is changing and it is currently causing havoc on a number of its ordinary citizens in Slovenia. Nada has fortunately a small but growing client base that requires her skills for specific styles. As I entered the Kuhar household Cilka was already at work preparing to make home-made bread. She makes most of the food, from vinegar to pastry to fruits. The back of the Kuhar household is a gardener’s paradise. It is in size similar to the size of the courtyard of St. Vitus Rectory, but filled with plants, veggies, fruit trees, and almost everything possible that grows. The dinner Cilka prepared was simple but elegant: home-made chicken soup and noodles along with a large salad, home-grown potatoes, bread, and cooked beef from a nearby farmer. Dessert was home-made fruits topped by Cilka’s own home-made whipped cream. It was a real family dinner with lots of good conversation and time with family members. This area in Kamnik is quiet even though it is close to the center of the city. There is a nearby cash exchange station which was a great help to convert currency to the Slovenian tolar. Even more important, there was not the standard “extra service charge” by this station, but a simple and honest fee to handle the transaction. As mid-day led to late evening, we made plans to visit the home of my mom in Spod, Brnik, only about 15-20 miles away, as well as the rest of the “old” Kuhar homestead in a small and remote village about 25 miles from Kamnik known as “Bela Peč” Next: Slovenia’s Scandal - How the Elderly Are Treated. (To Be Continued) Editor, All public notices and invitations received by the Office of the Consulate General from official Slovene sources, such as the Ministry of Foreign Affairs, the Ministry of Culture, the Ministry of Education, the Slovene Emigrant Society, and the Office for Slovenes Abroad, are forwarded immediately to Slovene-American news outlets with the request that they be published or broadcast. The American Home, among other publications, has been most helpful in delivering these communications to readers in a timely fashion, especially when application deadlines are involved. These announcements have included Slovenia-based language workshops, courses for Slovene School instructors, art symposia, cultural heritage seminars, and Slovene editorial conferences. As a result, over the past three years, more than 30 U.S. teachers, artists, journalists and students have been accepted into these programs, with the Republic of Slovenia covering all housing and fees, as well as high percentage of travel expenses. The Slovenian Genealogy Society International’s Ohio Chapter will hold its third quarter meetings in the Greater Cleveland area the third week of October. The West Side Group will meet on Monday, October 15 at 7 p.m. in the Conference Room of the Parma Regional Library, 7335 Ridge Road, Parma, Ohio. Two topics will be presented: (1) Virginia Pinkava will present “Sharing the Search,” her experiences of learning about her family heritage both here in America and in Slovenia. (2) Rose Marie Jisa will give a synopsis of the information that was shared and the events that were held at the first biannual international SCSI In regard to the request for proposals by the Office for Slovenes Abroad for funding of cultural heritage projects outside of Slovenia, I am pleased to tell that each proposal submitted from the states represented by the Cleveland Consulate General was approved for funding. None was for the full amount requested, but an amount of funding was granted to each. Your insinuation, Mr. Kuhar, that the Cleveland Consulate obstructs such communications is false and mean-spirited. Had you inquired, we would have been happy to explain the proposal form that appeared in the American Home. I would like to add that the Slovene Consulate General is open to anyone and everyone who needs precise information and clear explanations, to aid in better and more exact understanding. I recommend to you, Mr. Kuhar, to take advantage of the opportunity to avoid the misstatements which unfortunately call into question the contents of all your articles which I have been reading in the highly-regarded newspaper, the American Home. --Tony Gogala Consul General, Republic of Slovenia conference held in Ljubljana, Slovenia, September 9-14. The East Side Group will meet on Tuesday, October 16 at 7 p.m. in the Erie Room of the Euclid Public Library, 631 East 222nd St., Euclid, OH. Two presentations will be given: (1) 3 synopsis of the SCSI Conference held in Ljubljana, Slovenia, as noted above, and (2) a demonstration in the art of bobbin lacemaking, given by Sylvia Močnik. We invite all those interested in learning how to research their Slovenian Heritage to join us at either of these meetings. Please call Rose Marie at (440) 230-2954 if you have any questions. Specialists in Corrective Hair Coloring tina & brenda’s HAIR SALON 5216 Wilson Mills Road 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 44143 Call the CondoCentre If you prefer warm to cold e r' —* .. mk —- CondoCentre features just for you!! »Wider price range to fit your budget »New selection of outstanding properties •Friendly, well-trained agents to help vou 22078 Lakeshore Blvd. Euclid, Ohio 44123 1-216-261-1050 euclidtravel@aol.com mr\m CondoCentre 11 )i\ imoii ol H ( I II) IK\M I Dr. Zenon A. Klos E. J85"'Area ^ 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St (between Shore Carpet & Fun Services) Genealogy Society Meets Eulogy for My Dad, by ED JERSE He was the fastest kid in the second grade at St. Vitus School. Then Joe Jerse was struck with a mysterious bone disease that put him in the hospital for more than a year. They didn’t have children’s rooms in the 1920s and he spent those months as a boy in a ward filled with nien with all types of afflictions. The experience left him with a fused hip, an inability to run, and a character hke. a rock. It was on that rock that our family was built. Yet, growing up on Bay-liss Avenue, my father lived more like a Dead End Kid than a saint. Over the years, he told us of crap games, Pool hall fights, and wandering home so late that he met his father heading off for work. When I asked him if he ever smoked, he said he had only bought one pack of oigarettes in his life. He was shooting dice in an alley and when the police raided the Same, he ducked through a door that led into a pharmacy. Standing embarrassed before the druggist, he ordered that pack of cigarettes. My Dad left that all behind when he met my Mom at Addressograph-Multi-graph (Corporation in Euclid, Ohio) in the early 1950s. They met, according to my Mom, because his boss thought he had a big mouth and exiled him to my Mom’s department. Like him, she was near 30, having taken care of her sick parents. They loved the movie “Marty,” where the Ernest Borgnine character leaves his bachelor buddies behind to marry a quiet librarian. My Dad wasn’t good at outward displays of affection, but his love for us showed in different ways. He went to work every day, to a job he didn’t love, and he came home every night. He pushed us to study and achieve and, because he lived simply, his four children enjoyed college and graduate schools and became professionals. He taught us character and faith by his example. In my 43 years, I never once heard him swear or saw him cheat anyone. Like a schoolboy, he said his prayers every morning and every night until he died. When he could no longer remember the Lord’s Prayer, my mother recited it with him each night before bed. In Loving Memory of Edward kaifesh If, Ninth Anniversary of the passing f • of our beloved husband, father, grandfather who died October 9, 1992 Nothing can ever take away, The love a heart holds dear. Fond memories linger every day. Remembrance keeps him near. Sadly missed by: Jo Ann, wife, Ken, Kevin, Larry, Jimmy, and Kim Ann ^________sons and daughter; and families Zele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT 4$2 E. 152 Street Phone 481-3U8 _ Family owned and operated since 1908 Joe Jerse When I was a boy, on beautiful summer evenings, we would walk along the Marginal (road) and watch the cars go by on the Freeway. I knew that if we reached a certain block, he would buy me an ice cream bar at Lawson’s and, as we approached that block, he would tease me and suggest that we turn back. I will remember him hitting baseballs to us at Kirt-land Park, the night softball games with a box of popcorn, and the sledding trips to Manakiki. I will remember his intelligence, his laugh, his interest in the world and other people, and, above all, his integrity. I loved the fact that, as he could not with his own children, he readily told his grandchildren that he loved them. Ten Super Foods 7 You Should Eat! 1. - Oranges. Great tasting and rich in vitamin C, folic acid, and fiber. 2. - Whole-grain bread. It is higher in fiber and about a dozen vitamins and minerals than enriched white bread or “wheat” bread. 3. - Cantaloupe. - A quarter of a delicious melon supplies almost as much Vitamin A and C as most people need in an entire day. 4. - Broccoli. - Lots of vitamin C, carotenoids, and folic acid. 5. - Sweet potatoes - A nutritional All-Star. - One of the most nutritious vegetables you can eat. They are loaded with carotenoids, vitamin C, potassium, and fiber. 6. - Watermelon - Excellent source of vitamin C and carotenoids - and it tastes great. 7. - Beans - Inexpensive, low in fat, and rich in protein, iron, folic acid, and fiber. Choose garbanzo, pinto, black, Navy, kidney, or lentils. 8. - Salmon or other fatty fish. - The omega-3 fats in fish, especially fatty fish like salmon, sardines, and rainbow trout, can reduce the risk of sudden-death heart attacks. 9. - Kellogg’s All-Bran or Post 100% Bran. - A half-cup serving of these cereals provides about one-third of the fiber you need for an entire day - to reduce the risk of cancer and heart disease. My Dad died on the 21st Anniversary of my sister Mary Ann’s wedding, a day when he walked her up the aisle of this church. On Thursday evening, about 6:30, Mary Ann walked him down the aisle in heaven. He was the fastest kid in the second grade and he became one of the finest men I will ever know. In Memory Thanks to Frank Sega of Willoughby Hills, OH who donated $30.00 to the Ameriška Domovina in memory of his wonderful wife, Antonia Sega. 10. - Spinach & Kale. - Loaded with vitamin C, carotenoids, calcium, and fiber. CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 4S1-2237 “Serving the Slovenian Community.’ In Loving Memory of Our Dearly Befoved Sister Frances Ambrosic who was called to her eternal home on October S, 1993 Silent thoughts of years together Hold treasured memories that last forever. Unseen, unheard, you are always near. Still loved, still missed and ever dear. Sadly missed by: Sisters: Angela and Josephine Brother: Frank (Olga, deceased, nee Simonič) Brother. Joseph (deceased), (Josephine, nee Orazem) Nephews and Nieces Jšt. Q/itus Q/ittacjs. 6114 Lausche Ave. Cleveland, Ohio 44103 St. Vitus Village is now accepting applications for residency in their new senior citizens apartment. Persons 55 years and older who can live independently are eligible to become a resident of St. Vitus Village. For information on becoming a resident for yourself or family member, please call St. Vitus Rectory at (216) 361-1444 and ask for Rudy Sterk. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 4, 2001 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 4, 2001 Gromne Up in Collinwood Sauerkraut and Turnips (Or, how to make ribezen in your Slovenian workshop) by JOE GLINŠEK A long with the more /\ pleasant aspects of -Z Aliving like an ethnic farm boy in the big city, there were also responsibilities. As with any farm family, there were jobs requiring the help of young and old. Providing winter supplies, especially the staples of a Slovenian diet, was a major annual chore. As a member of the family, even though a very young one, becoming familiar with the preparation techniques was simply a fact of life. Instead of “making” me help with the tasks, the family cleverly “allowed” me to pitch in and work with the adults. It fostered a sense of pride for a job well done and made me feel like a grownup. Sauerkraut (zele) and pickled turnips (repa) were part of every Slovenian immigrant’s basic food group. Putting up these pickled winter provisions was one of these whole family jobs. The late summer chore started with a trip to the Farmer’s Market, where Grandpa haggled and selected bushels of cabbage and turnips that would be pickled in 20-gallon crocks. The five-legged oaken table in the cellar was pulled out under a light bulb hanging by its cord. This is where the work would be done, and the first job was to scrub down the table as if for major medical surgery. Big crocks, round oak discs and large heavy stones were also washed just as thoroughly. Large knives to halve or quarter cabbage were sharpened and then meticulously washed. The preparation and cleansing of equipment kept the family busy for most of a day, and we had yet to cut our first slice of cabbage or turnip. (For the DI Yourselfer) a “ribezen” made by a local craftsman was the primary slicing tool, and its carbon steel blade also needed sharpening. The device was made from a hardwood board varying in width from three to 10 inches, and in length from 12 to 20 inches, depending on its intended use. The main board was cut diagonally (30 degrees give or take) in half. One piece was fastened between the end of a pair of side rails (1 ‘A” x length of main board) that would secure the two halves of the main board while providing a raised lip that kept your cabbage or turnip from sliding sideways off its intended path. A steel cutting blade was set into (this requires thought and talent) the top of the flat diagonal edge of the main board, the reverse of which had been beveled back for clearance. The other half of the board aligned its diagonal edge with the steel cutting blade, and was fitted between its side rails using a thin screw or threaded rod that was long enough to span the entire width inside a hole that is centered and drilled through the rails and the thickness of the main board. (Drilling this cross-hole was tricky with hand tools). This permitted adjusting the thickness of the slice by allowing this half to pivot up or down in relation to the cutting blade before locking it in place with a wing-nut. This useful kitchen tool is tfery similar to the stainless steel “mandoline” of the French design, which I have seen in expensive kitchen equipment boutiques. (Our smallest ribezen is still being used to cut paper-thin slices of cucumber for our favorite marinated salad, but the larger ones have mysteriously disappeared.) The job of preparing cabbage or turnips for pickling started by washing, inspecting and trimming the vegetables before cutting them in half or quarters prior to slicing. Removing the cores from the quartered cabbage was my job. The triangular tidbits tasted like a tangy white carrot, so I snacked on the job. The adults sliced the PetfowtU PMfo -SINCE 1961- WELW - 1330 AM Simulcasting Daily 3-5 pm / Sat. 12-2 (K0LLANDF.R POLKA TOUR HEADQUARTERS) 971 East 185th Street • Cleveland, Ohio 44119 TONY PETKOVŠEK • CO HOST-JOEY TOMSICK * Featuring-AUCEK^DUIOIARSIC (216) 481-TONY (8669) or KOLLANDER (216) 692-1000 quartered cabbage on the ribezen while reminding each other to watch out for their fingers by repeating the annual joke: “We don’t want any red cabbage!” The repa was cut into thin square strips like shoestring potatoes. This was done on a ribezen with tiny vertical blades embedded in the board ahead of the slicing blade. Grandpa added “pickling” liquid as the sliced vegetables were packed into a crock. The recipe was in his head and all the measurements were done by hand, eye, and experience. The full crocks were placed on a platform in the fruit cellar, its contents kept submerged in the pickling brine with an oak disk topped by a heavy stone the size of my head. Some weeks later, Grandpa declared the process “done” and we could start eating the winter supply. This was the preamble to several annual autumn chores that made it the busiest season of the year. There was lard to render, sausage to make and smoke, and grapes to press for wine. The smelliest job was making laundry soap, but that was on our spring calendar.__________ Glinšek “Grew up Slovenian” in Collinwood (Cleveland) and now lives in Sarasota, Fla. This article is excerpted from a book he hopes to have published. fa tu bxf Listen to THE SLOVENIAN HOUR On 50,000 Watt WCPN Cleveland Public Radio Tony Ovsenik 440-944-2538 Donation Thanks to Hilary Rolih of Syosset, New York who renewed his subscription plus enclosed a $100.00 donation to the printing fund. IVORY CITY PIANO SERVICE Albert J. Koporc, Jr. 27359 Tungsten Rd. Euclid, OH 44132 216—731-9780 Annual Shrine Festival The Trinitarian Sisters at the Shrine of Our Lady of Lourdes on Chardon Rd., Euclid, Ohio announce their Annual Fall Festival and Bazaar on Sunday, Oct. 7. Morning Masses are 8 a.m., in the chapel, 9:30 and 11 a.m. at the Grotto, weather permitting. Stations of the Cross at 3 p.m., and Candlelight Procession at 4 followed by Benediction. St. Ann Dining Room (restaurant) will be open after 9:30 a.m. Mass to 3:30. Fast food, sandwiches, pizza, beverages will be available throughout the day at outdoor stands. Home baked delicacies will be available after the 9:30 Mass. The bazaar area is located in the lower level of the convent - Entrance #4. Special request to the young And those who can walk: Please park on the hill off Chardon Rd. so the handicapped and elderly can find spaces in the lower lot. Everyone welcome. ComCn^ Events.. Friday, Oct. 5 Dance West Park Slovenian Hall, 4583 W. 130 St., Cleveland, 7:30 - 11:30 p.m., featuring JTO Joey Tomsick. Sunday, Oct. 7 Annual West Park reunion beginning at 3 p.m. with Happy Timers BBC, followed by Ed Zalar orchestra, Northern Ohio BBC at 7:30. Food, refreshments. Sunday, Oct. 7 St. Mary’s (Holmes Ave.) Altar Society Benefit Dinner in the school cafeteria. Serving of roast pork and chicken dinner will be from 11 a.m. to 1 p.m. Donation is $10 for adults and $5 for children under 12. Tickets at rectory or from Altar Society members. Sunday, Oct. 7 Wojtila Family will be honored at Recher Hall, starting at 3 p.m. Music by Tony Fortuna, Fairport Pol-kateers, Zeke & Charlie. Donation $6. Sunday, Oct. 7 St. Clair Rifle Club Clam Bake at club grounds, 6599 Ravenna Rd., Concord, OH, serving 1 - 4 p.m. Tickets call 942-4025. Wednesday, Oct. 10 Slovenian American Heritage Foundation sponsors lecture featuring attorney Charles F. Ipavec, 7 p.m., Slovenian Society Home, lower hall, 20713 Recher Ave., Euclid, OH. Topic is “The Slovenian National Homes.” Friday, Oct. 12 Dance West Park Slovenian Hall, 4583 W. 130 St., Cleveland, 7:30 - 11:30 p.m., featuring Fred Ziwich. Sunday, Oct. 14 Koline dinner (Retirees of Slovenska Pristava.) Serving begins at 12:30 and continues until 3 p.m. Homemade rice and blood sausage (krvave klobase). Benefit Slovenian Saturday Slovenian Schools of St. Marys and St. Vitus parishes. Friday, Oct. 19 Dance West Park Slovenian Hall, 4583 W. 130 St., Cleveland, 7:30 - 11:30 p.m., featuring Ed Zalar. Saturday, Oct. 20 Fantje na Vasi Concert, Slovenian National Home, St. Clair Ave., Cleveland beginning at 7 p.m., featuring patriotic American songs and Slovenian folk and classical music. Veseli Godci plays dance music. For reserved seating call 440-944-6997. General admission at the door -- $10, children 13 and under admitted free. Saturday, Oct. 20 Waterloo Slovenian Home celebrates 75lh anniversary. Dinner 5:30 p111-’ by Julie Zalar. Dancing fr°n’ 7:30 to 11:30 with Jeff PeconOrchestra. Ticket $20- Call 732-9231. Wednesday, Oct. 24 Progressive Sloven® Women’s Circle #7 Fa Card Party, 1 p.m., Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd., Cleve- land. Donation $3. Friday, Oct. 26 Dance West Park Slovenian Hall, 4583 W. 130 St, Cleveland, 7:30 - 11:30 p m-’ featuring Wayne Tomsic. Saturday, Oct. 27 Slovenian Singing Soci ety Zarja celebrates 85 an niversary with concert Slovenian Society Hom®, Euclid, Ohio. Dinner 5 6:30, program at 7 follo'V® by dancing to Ray Polan Orchestra. Tickets $1S, ca Vicky (216) 531-5542, 0 Barbara (440) 257-2540, 0 Marilyn (440) 953-8167. Saturday, Oct. 27 Štajerski - Prekmurk Klub Dance, 6:30 P-"1” Slovenian National H0 ’ St. Clair, Cleveland. sta Mejac Band. Family sty serving. Sunday, Oct. 28 St. Vitus Alumni Hono Day. Noon Mass *0"0 jj-by reception in school a Slovenia0 Dinner. FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina " R I f rl rjz :T«-r»: i j— AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, October 4, 2001 SLOVFNIAN MORNING NEWSPAPER - Vesti iz Slovenije - Zdravstveno stanje predsednika vlade, 51-letnega Janeza Drnovška, negotovo Včerajšnji Delo fax: “Sporočilo za javnost o poročilu zdravniškega konzilija sem dal v javnost le nekaj ur po tem, ko sem dobil izvid o svojem zdravstvenem stanju. V zadnjih dveh tednih sem imel namreč nekaj pregledov, to pa je sprožilo nemalo govoric, nekih informacij. Novinarji so tudi vsak dan spraševali moj urad, o tem se je že pisalo,” je v torek dejal predsednik vlade, ko je pojasnjeval svoje zdravje. “Prej te izjave nisem mogel dati, ker preiskave niso bile dokončne. Tudi ta sedanja ni dokončna. Zdravniki so na podlagi preiskav izpostavili sum, da je prišlo do nekih sprememb, vendar dokončne potrdile o tem, kaj se dogaja, tudi zdaj, po teh preiskavah, ne morejo dati. Zdravniki so se odločili, da bodo izvajali bolj intenzivno o-pazovanje, zato bom imel čez dva meseca nov pregled. Takrat bodo morda lahko dali dokončno oceno,” je rekel Drnovšek, ki je dodal, da bo vlada v tem času normalno delovala in da bo tudi pazil, da bo tako. Strokovni direktor Kliničnega centra dr. Zoran M. Arnež je v torek izjavil: “Predsednik vlade lahko normalno opravlja svoje delo. Njegovo zdravstveno stanje je stabilno in se mu v kratkem času ne bo poslabšalo. Nič drugega vam ne morem povedati, saj moram v prvi vrsti ščititi pacienta in njegove pravice.” Nato je poročilo v Delo fax-u včeraj nadaljevalo o Drnovšku in njegovi bolezni takole: “Pri odstranitvi ledvice in žolčnika pred dvema letoma so redni trimesečni, v zadnjem času pa šestmesečni pregledi kazali normalno stanje, tokratni pregled pa je na-kazal sum razvoja bolezni na pljučih. Dopolnilni pregledi niso dokončno potrdili te indikacije, zato je zdravniški konzilij predla-8al> naj pride Drnovšek znova na preglede čez dva meseca. Takrat naj bi se odločili, ali po potrebna operacija. Sporočilo o sumu razvoja bolezni na pljučih je v javnosti spet vzbudilo izjemno zaskrbljenost za zdravje 51-letnega Drnovška, predvsem pa se pojavlja vprašanje, kdo bo vodil vlado, če bo predsednik zaradi bolezni dlje časa odsoten. Ko je bil zaradi o-peracije pred dvema letoma odsoten mesec in pol, ga je nadomeščal takratni podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Z novelo zakona o vladi, ki je pričela veljati decembra lani, se je določilo o nadomeščanju spremenilo, in sicer izbere po tej noveli svojega namestnika izmed ministrov predsednik 'vlade s posebno odločbo. V njej je Drnovšek zapisal, da ga bo v primeru odsotnosti nadomeščal Tone Rop (gl. foto spodaj), če ni njega, Igor Bavčar, kot tretji pa Pavle Gantar (vsi so člani LDS).” Nedavno odkritje grobišča žrtev povojnih pobojev v Zgornji Bistrici vzbuja vedno več pozornosti - Odkritih že 231 žrtev V torkovem poročilu Slovenske tiskovne agencije je citirana izjava slovenske generalne državne tožilke Zdenke Cerarjeve, ki je grobišče (gl. str. 15 za že malce zastarelo poročilo in foto) ogledala: “Naša zaveza je, da najdemo krivce pobojev med živimi in da mrtvim omogočimo, da bodo počivali v miru.” Nato se nadaljuje poročilo STA: “Ko je govorila o iskanju krivcev, je Cerarjeva dejala, da je kriv tisti, ki je zločin ukazal, pa tudi tisti, ki ga je izvršil. Izrazila je prepričanje, da bodo ljudje, še zlasti domačini, sodelovali v preiskavi in povedali, kar vedo. V preiskavo bodo vključili tudi strokovnjaka zgodovinarske stroke, ki bi naj podrobneje osvetlil tedanje razmere, da bi lažje odkrili storilce. Napovedala je še, da bodo v medijih objavili tudi fotografijo prstana in nekaterih drugih predmetov, ki so jih našli na grobišču, da bi morda na ta način ob pomoči občanov lažje identificirali žrtve.” V drugih poročilih pa poudarjajo, da domačini nikakor nočejo pri zadevi kaj sodelovati. Več prihodnjič. lovenski premier dr. Janez Drnovšek je vodil sejo vlade 21. septembra na Brdu pri adju, ko je vlada imela odločilno proračunsko sejo. Ta teden je Drnovšek javnosti govoril o napredovanju nevarne bolezni, s katero se bojuje že nekaj let. Na premierovi ev* je minister za finance Tone Rop. (Foto: Delo, 22. sept. 2001) Iz Clevelanda in okolice Kosilo to nedeljo— To nedeljo vas vabi Oltarno društve fare Marije Vnebovzete na letno kosilo, ki bo v šolski dvorani od 11. dop. do 1. pop. Postregli bodo s pečenimi piščanci in svinjsko pečenko. Dar za kosilo je $10 za odrasle in $5 za otroke pod 12. letom. Nakaznice boste dobili pri vhodu v dvorano. Pridite! Krofi in rezanci— Oltarno društvo fare sv. Vida ima to soboto prodajo krofov in rezancev, kot običajno v društveni sobi avditorija ob običajnem času. Pridite in pokupite! Koline— Pristavski upokojenci lepo vabijo na koline v nedeljo, 14. oktobra, na Slovenski pristavi. Serviranje se bo začelo ob 12.30 pop. do 3. pop. Vsi lepo vabljeni. Dopis na str. 10. Mož in žena leta 2002— Federacija slovenskih narodnih domov, ki bo imela svoj letni banket 16. marca 2002, je izbrala za moža leta Johna Telicha, za ženo leto pa Jean Križman. Tudi vsak narodni dom, včlanjen v Federaciji, bo izbral moža ali ženo leto. Banket prihodnje leto bo že 43. v zgodovini Federacije. John Telich je dolgoletni dobrotnik našega lista in oče športnega novinarja Johna Telicha ml. na postaji št. 8. Izredna podora— G. Hilarij Rolih, Syosset, N.Y., je daroval $100 v podporo našemu listu. Za naklonjenost najlepša hvala! Novi grobovi Adolph Kotnik Umrl je Adolph Kotnik, vdovec po Frances, r. Petkovšek, oče Edwarda in Franklina, 5-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat Henryja ter že pok. Willia-ma, Amelije Kikel in Ann Arko. Pogreb bo danes v oskrbi Zak zavoda ob 8.30 zj., v cerkev sv. Vida ob 9. uri, od tam na pokopališče Vernih duš. Alice A. Laurich Umrla je 88 let stara Alice A. Laurich, roj. Srakar, vdova po Anthonyju, mati Beverly Sokolowski, 4-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra še bratov in sester, ki so vsi že pok. Pogreb je bil 2. oktobra v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Campbell in Pierce— Na mestnih primarnih volitvah v torek sta za župansko mesto bila izbrana Jane Campbell in Raymond Pierce. Ta dva se bosta pomerila na splošne volitve 6. novembra. Campbellova bi postala prva ženska, ki bi bila izvoljena za županjo Clevelanda. Med kandidati za to mesto, ki so izpadli, sta bivša kongresnica Mary Rose Oakar (tretja) in okrajni komišener Tim McCormack (četrti). O narodnih domovih— Prihodnjo sredo, 10. oktobra zv. ob 7h, bo o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti slovenskih narodnih domov govoril Charles F. Ipavec, to v spodnji dvorani SDD na 20713 Recher Ave. v Euclidu. Govoril bo v sklopu serije predavanj, ki jih organizira Slovenian American Heritage Foundation. Javnost vabljena, vstopnine ni, po govoru in debati bo prosta zabava. Fantje na vasi vabijo— Koncert Fantov na vasi bo v soboto, 20. oktobra, v SDD na St. Clair Ave in z začetkom ob 7h zv. Za rezervirane sedeže oz. mize, pokličite Marka Jakomina na 440-944-6997. Vstopnice ($10) bodo na voljo tudi pri vhodu v dvorano na večer koncerta, za otroke do 13. leta starosti pa vstopnine ni. 75. obletnica— Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. bo praznoval svojo 75. obletnico v soboto, 20. oktobra, z večerjo in plesom. Večerjo bodo začeli deliti ob 5.30, ples bo od 7.30 do 11.30, igral bo Jeff Pecon orkester. Za nakaznice, pokličite 732-9231. Martinovaige— Štajersko-prekmurski klub vabi na svoje martinovanje, ki bo v soboto, 27. oktobra, v SND na St. Clairju s pričetkom ob 6.30. zv. Igral bo Stan Mejač orkester. Glejte oglas na str. 11. Pevski zbor Zarja vabi— Letos praznuje ta zbor 85-letnico in sicer v soboto, 27. oktobra, s koncertnim nastopom v SDD na Re-cherjevi. Večerja bo servirana od 5. do 6.30, sledil bo koncert, nato na prosta zabava, za katero bo igral Ray Polantz orkester. Za vstopnice ($18) in več informacij, pokličite: 216-531-5542 ali 440-257-2540 oz. 440-953-8167. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) , Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) Ave., AMERICAN HOME (ISSN 0164-680X) is published weekly for $30 per year by American Home Pub. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Cleveland, OH 44103-1692. No. 39 October 4, 2001 ANDREJ BRATUŽ Komentar SVET JE ONEMEL So stvari, ki v loku zgodovinskega dogajanja označujejo tok časa. To so velike, dobre ali slabe silnice, ki jih moramo pa beležiti. To se je zgodilo tudi 11. septembra, ko je v New Yorku prišlo do apokaliptične tragedije. Šlo je za pravi poskus globalnega terorizma in to brez dvoma na najvišji ravni. Kdo ni gledal dramatičnih scen in z žalostjo ugotavljal našo skupno nemoč? Ko so se v prah zrušile stolpnice, se je verjetno tudi v nas samih nekaj zrušilo. Kaj? Ne bomo tu ponavljali opisa te strahotne tragedije, ki verjetno nima primera v zgodovini, in to ne samo moderni. Vsi smo vse to že videli in onemeli ob teh neverjetnih dogodkih. Tu naj le zapišemo nekaj misli ob vsem tem. Sododbni nemški filozof Karel Jaspers, eksistencialist in protinacist, je moral med najhujšo Hitlerjevo strahovlado iz Nemčije v Švico. V svoji Filozofski avtobiografiji je nemški mislec med drugim zapisal v zvezi s Hitlerjevimi zločini, da so se v tem času zgodile najstrahotnejše možne stvari, ki si jih lahko človeški um sploh zamisli. In če je to gotovo veljalo za takratni nemški in še kak drug režim, je to gotovo treba zapisati ob današnjih tragičnih dogodkih v ZDA. Vsa strahotna preteklost se lahko zrcali v današnjih dneh. Marsikdo je pri vsem tem tudi spomnil na japonski napad na Pearl Harbor v času druge svetovne vojne, kar pa drži lahko do neke mere. Prav tako recimo Sarajevo leta 1914. Pa še veliko drugih primerjav bi lahko tu navedli. Vse to nam seveda nudi veliko argumentov za razmišljanje. Včeraj in danes smo bili priča raznim vojnim grozotam v bivši Jugoslaviji od Bosne tja do Kosova. Današnji trenutek je gotovo v nekem smislu še hujši, saj predstavlja velikansko potenciranje hudobije in zločinstva v mednarodnem okviru. Človeštvo samo je prišlo pod vprašaj. Ali bolje: je zlo danes živo v velikem merilu, ki ga prej nismo zasledili? Te zločinske geste pa so spet hotele zaustaviti tok zgodovine. Zato še nekaj misli s tem v zvezi. Planetarna katastrofa je zaenkrat za nami. Že dolgo so nam zlasti ameriški filmi katastrofalnega žanra prikazovali napade na ameriška velemesta, zlasti New York, in to s strani nebesnih teles, zlasti asteroidov; nato pa raznih fantastičnih pošasti, ki naj bi želele uničiti človeštvo. Delno se je, na žalost, prav sedaj uresničilo, a ne s strani fantomatičnih pošasti, temveč s strani človeka samega. Pred kakimi petimi stoletji je angleški filozof Thomas Hobbes govoril o nastanku družbe in države ter pri tem omenjal še divje stanje človeštva, ko je človek človeku volk (homo homini lupus). Ob vsem tem pa se nam porodi problem zla. O njem so v vseh časih globoko razmišljali filozofi in teologi, danes še sociologi itd. Zlasti pomembna so razmišljanja od sv. Avguština dalje vse tja do Leibnitza in drugih modernih mislecev. In prav ob teh strašnih dogodkih, ki so prejšnje dni pretresli ZDA in ves svet, so taka vprašanja kar se da na mestu. Če vse to merimo z Leib-nitzovi merili, kako bi ocenili sedanje zlo? Nemški filozof 18. stoletja je namreč ločil metafizično, fizično in moralno zlo. Če bi na prvi pogled zgedalo sedanje zlo morda kot fizično, je pa lahko tudi metafizično zlo, v kolikor izvira iz omejenosti in s tem nepopolnosti sveta. Vsekakor pa ima vsaj za krivce tudi in še kakšen moralni pomen! Take in podobne misli so se porodili ob zadnjih tragičnih dogodkih. In to ne samo za ZDA, ampak za vse človeštvo. Danes in jutri. NOVI GLAS Gorica/Trst, 20. sept. 2001 Pristavski upokojenci vabijo na “KOLINE” CLEVELAND, O. - Ne vem, če je res treba vabiti na koline pristavskih upokojencev. Vsako leto pride vedon več ljudi na naše koline in to je znamenje, da naredimo res dobre klobase in da dobro postrežemo našim gostom. V nedeljo, 14. oktobra, bomo začeli servirati že ob 12.30 in nadaljevali do 3h pop. Kakor vsako leto bo vsak dobil krvavico ali riževo klobaso, eno pečenico z kislim zeljem in jabolčnim zavitkom. Tudi za pijačo in ples po kosilu bo preskrbljeno. S kolinami je veliko dela. Nekateri člani in članice kluba so kar štiri ali trdi dni upreženi v naporno delo. A vsi z veseljem zagrabijo za to delo. Pri tem obujamo lepe spomine na našo mladost, kako lepo je bilo doma, ko so bile koline kar domač praznik. Vsi se staramo, a v naš klub prihajajo vsako leto mlajši upokojenci. Kmalu nas bo več kot 200. Naši mesečni sestanki so vedno dobro obiskani, še posebno naša božičnica. Kadar je treba pomladi in v jeseni očistiti Pristavo, z veseljem to storimo. Pomladi, še posebno pa v jeseni, je Pristava tako lepa. Letos smo imeli že dva izleta. Enega v Amish deželo, enega pa v Lansing, Michigan, na Baragove dneve. 24. in 25. oktobra gremo pa še na Niagarske slapove in k Fa-timski Mariji tam blizu. Na avtobusu za ta izlet je še nekaj prostih sedežev in se še lahko prijavite pri naši tajnici Martini Štepec. Upamo, da se veseli in zdravi vidimo na naših kolinah v nedeljo, 24. oktobra, na Slovenski pristavi. Za odbor: U. F. Izpod zvona sv. Marije Vnebovzete CLEVELAND, O. - Smo že v oktobru, mesecu, ko iskreno molimo rožni venec in prosimo našo nebeško Mater Marijo njenega varstva na naši življenjski poti. Udeležujmo se te pobožnosti, saj Marija nas skrbno varuje, če se ji le prepustimo voditi. To je tudi mesec, ko naše Oltarno društvo pripravi kosilo, ki bo to nedeljo, 7. oktobra, v šolski dvorani, to takoj po deseti sv. maši do 1. ure popoldne. Kosilo bo obsegalo svinjsko in kurjo pečenko, prikuhe, solato, kavo in pe- civo, kar bo v ceni $10 za odraslo osebo in $5 za otroka. Kosilo lahko odnesete tudi domov. V tem mesecu oktobru tudi praznuje naše Oltarno društvo 85 let delovanja. Veliko žena in deklet je bilo vključenih v to društvo in so že odšle po svoje plačilo v večnost. Naj bo vsem Nebeški Oče dober plačnik za njihovo delo. Naša farna patrona sv. Marija Vnebovzeta, ki nas vsak dan sprejema in gleda z oltarja, naj nam pomaga, da bomo prav vodile to naše društvo in z veseljem sprejemale nove priglašen-ke. Lavriševa Z AMERIŠKO DOMOVINO STE VEDNO NA TEKOČEM Baragovi dnevi v Lansingu V soboto 22. in nedeljo 23. septembra so bili letošnji Baragovi dnevi v Lansingu, mestu, ki leži v južnem delu Michigana, se pravi nekdanje Baragove dežele. V tem kraju je danes ena od večjih škofij, ki so nastale v dvajsetem stoletju. Vsako leto se teh dni udeležijo tudi, ali predvsem, slovenski romarji iz vseh večjih ameriških in kanadskih centrov, kjer so slovenske župnije. Tako so prišli avtobusi iz Toronta, Clevelanda in Chicaga. Gostitelj je bil škof Carl F. Mengeling v Lansingu, ki je tudi vodil slovesno mašo v nedeljo popoldan v tamkajšnji stolnici. Iz domovine se je Baragovih dni udeležil ljubljanski pomožni škof msgr. Andrej Glavan, ki je vodil somaševanje v soboto popoldan pri maši, ki je namenjena predvsem slovenskim romarjem. V svoji pridigi je poudaril, da je bil Baraga človek, ki je imel en sam namen, prinesti evangelij Indijancem in drugim naseljencem na tem ozemlju. In če želimo živeti po njegovem vzgledu je potrebna predvsem vera nam in priprošnja Bogu po Baragi. Ne potrebuje Baraga nas, ampak mi njega, je bila misel, s katero je škof želel vzpodbuditi slovenske vernike, naj se priporočijo Baragi v vseh življenjskih situacijah. Pri slovenski maši so so-maševali tudi škof iz Mar' quetta, enajsti Baragov naslednik, in upokojeni škof iz Lansinga, msgr. Povish, ki je velik Baragov častilec. Navzoč je bil tudi domači ordinarij. Ta je v nedeljo vodil koncelebracijo, h kateri so se pridružili še pomožni škof iz Detroita-upokojena škofa iz Kalamazoo in Marquetta. Domacj škof je v izredno sproščeni in dinamični pridigi Bara govo delo osvetlil predvsem skozi besede apostola PaV a Timoteju: “Zaradi tega sem bil jaz postavljen za glasm ka in apostola - resnico govorim, ne lažem " učitelja poganov v veri i resnici” (2,7). V soboto zvečer je Ba ragov odbor pripravil ku turni nastop češke folklorne r . cO skupine, v nedeljo Pa v. se s svojimi plesi in zlV Ijenjskimi zgodbami Pre stavili Indijanci. . Baragovi dnevi se obi aJ no zaključijo z banketom^ na katerem odgovorni pospeševanje procesa ^ beatifikacijo, poročajo delu. Tako je bil razveselji podatek, da se je ^teV1 članov Baragove zveze P večalo iz manj kot dva soč na štiri tisoč člano (dalje na sir. 11) v Stajersko-Prekmurski klub vas vabi na veselo Martinovanje v soboto, 27. oktobra, v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. Igra ansambel Staneta Mejača - Nastopajo tudi “Mladi Planinci” in “Vigred” Vstopnice in informacije dobite, če pokličete: Tonico na 440-256-6716 ali Mimi na 216-486-1851 Zopet letos možnosti za financiranje kulturnih dejavnosti Kar sledi, nam je po e-mailu posredoval Boštjan Kocmur, Predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Ur. AD. Spoštovani! Sporočam vam, da v prvi polovici oktobra 2001 je možnost predložiti vse predloge za programe na področju kulture. Vse vloge nam jih lahko pošljete po e-mailu ali po pošti na naslov: Slovenija v svetu, Štula 23, 1210 Ljubljana, Slovenija. Z razliko prejšnjega leta vam tokrat ne bo treba izpolniti kakšno posebno vlogo, te bomo izpolnili v naši pisarni. Potrebujemo pa naslednje podatke: 1- - naslov in vrsta programa (glasbena, folklorna, likovna...) 2. - predvideni datum izvedbe 3- - vrsta (bivanje, najem prostorov, vabila, materialni stroški) in višina stroškov 4. - predviden način financiranja programa (sredstva lokalne skupnosti in pričakovana sredstva Ministrstva za kulturo). Lepo prosimo, da na kratko opišete program in njegovo Pomembnost za Slovence v vaši skupnosti. Prisrčne pozdrave Boštjan Kocmur Izseljensko društvo Slovenija v svetu http://www.drustvo-svs.si Radio Ognjišče: Oddaja Slovencem po svetu in domovini Urednik te oddaje, g. Matjaž Merljak, nam je med drugim P° e-mail poslal tekst, ki sledi. Ur. AD Podaja Slovencem po svetu p domovini je namenjena Informiranju rojakov po SV(-tu in Slovencev v domo-v’ni. Sestavljena je iz tedenskega pregleda domačih dogodkov “Od petka do Petka” in poročil naših sodelavcev iz sveta: iz Evro- Pe> Združenih držav Ameri-e> Argentine, Avstralije in Afrike. Ti pišejo o življenju r°jakov, o dogodkih znotraj ^ovenskih župnij, skupnosti |n društev. Če menite, da ^ dela sveta, kjer živite *> ni novic, ste povabljeni, a nam jih posredujete. . Oddaja je po novem, to le °d 7. oktobra 2001, na sporedu vsako nedeljo od h do 18.30 in v ponovili od 22h do 23.30. Za sodelavce in dopisni-e smo pripravili nov in-Ortnacijski servis. Za en-at deluje testno, kasneje 0 vstop nanj možen le z vstopnim geslom. Naslov je: žlttp://doDisniki.ogniisce.si Javno dostopna stran oddaje Slovencem po svetu in domovni je: http://www.ogniisce.si/ iradio/slovenci.htm Želimo si, da bi bili zadovoljni uporabniki naših novosti ter da bi tako poglobili ali pa šele vzpostavili medsebojne vezi. Zbogom! Matjaž Merljak Radio Ognjišče http.//www.ognjisce.si Baragovi dnevi v Lansingu (nadaljevanje s str. 10) Pravtako je predsedujoči Baragove zveze povedal, da je zgodovinska pozicija bila v Rimu pregledana in sprejeta. Sedaj se čaka na teološko komisijo, da bo pregledala Baragove spise pod doktrinalnim vidikom. Pesmi ii Melodije iz Naše Lepe Slovenije Radijska Družina Cleveland ED MEJAČ Vodja Radijske Dnuine WCSB 89.3 FM Nedelja 9-10 am Sreda 6-7 pm 2405 Somrack Drive Willoughby Hills, OH 440t'4 440-953-1709 tel/fax web: www.wcsb.org Ostaja pa seveda odprto vprašanje čudeža, s katerim bi lahko, glede na vsa sodobna medicinska spoznanja, potrdili, da je šlo za nadnaravno pomoč in na Baragovo priprošnjo. Zato je bil tudi izrecen apel vsem prisotnim, naj skrbno spremljajo vse pojave, ki bi lahko prišli v obravnavo in jih tudi sporočijo pristojnim za Baragovo beatifikacijo. Na banketu dobrotniki izročijo svoje darove Baragovi zvezi, tako so se izkazale vse tri slovenske skupine in domači škof ter Kolumbovi vitezi. Letošnja mož in žena leta pa sta postala frančiškanski pater dr. Vendelin Špendov, ki vsa leta med drugim skrbi za glasbeni del Baragovih dni, in ga. Frančiška Kramar iz Toronta. Baraga tako ostaja živo navzoč v škofijah, ki so nastale iz njegovega nekdanjega obsežnega misijonskega področja. Vprašanje pa seveda je, kako bo v prihodnje z Baragovimi dnevi in procesom za beatifikacijo, saj se število Slovencev v bližini njegove dežele manjša, Indijancev katoličanov je danes tudi zanemarljivo malo, ostali priseljenci pa razumljivo v Baragi težje odkrijejo svojega misijonarja. Brez podpisa Z AMERIŠKO DOMOVINO STE VEDNO NA TEKOČEM V BLAG SPOMIN 15. OBLETNICE SMRTI našega soproga, očeta, starega očeta in prastarega očeta MAKS JERIN ki je umrl 2. oktobra 1986 Petnajst let je že minilo, ko Tebe več med nami ni. Le pri Bogu mimo zdaj počivaj in sveti raj uživaj. Žalujoči ostali: Agnes Jerin, žena Hčerke z družinami Družina že pokojnega sina ter ostalo sorodstvo v Ameriki in Sloveniji Generalni konzul RSIovenije v Clevelandu Tone Gogala pojasni in odgovarja Ur. AD: G. Tone Gogala je zaprosil za objavo njegovega odgovora in pojasnila v verskem tedniku Družina v zvezi s člankom izpod peresa dr. Ivana Štuhca (“St. Clair Avenue”), ki je bil objavljen v omenjenem tedniku 16. septembra, v AD pa pretekli četrtek, 27. septembra 2001. Zato je prosil, da bi bil njegov odgovor objavljen tudi v AD. Omenjeni članek je bil dr. Štuhec namreč neposredno posredoval po faxu tudi nam. Dalje, g. Gogala je prosil za objavo v slovenskem delu AD njegovo pojasnilo oz. pripombo na članek, prav tako objavljen pretekli teden v AD, a v angleškem delu, izpod peresa g. Staneta Kuharja. Konzulovo pojasnilo se nanaša delno tudi na slovenski del. Obe pojasnili torej sledita: V Clevelandu, 28. septembra 2001 Spoštovani, prosim, da v vašem cenjenem časopisu objavite moj odgovor in pojasnilo k članku dr. Ivana Štuhca: St. Clair Avenue, ki je bil natisnjen v Družini 16. septembra 2001 in ponatisnjen v Ameriški Domovini 27. septembra 2001. 1. - Generalni konzulat v Clevelandu pokriva območje od Pennsylvanije do Colorada. Deset držav. Ogromno je slovenskih društev in prireditev. V štiriletnem mandatu sem si zadal nalogo, da obiščem njihove prireditve in sem prisoten pri njihovih obletnicah, vsaj enkrat v tem času. Nastop plesalcev folklornega društva Kres sem si pa v preteklosti ogledal že dvakrat. In ne dogaja se vse samo v Clevelandu. 2. - Mesec avgust je pač čas dopustov v Diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Letos sem ga izkoristil v domovini. Ni res, kar pišete, gospod doktor, da ni bilo konzularnega predstavnika na predstavi Kresa. Kot predstavnica Generalnega konzulata si je predstavo ogledala Patricija Čičmir - pogodbena administrativna sodelavka. Pri vhodu jo je sprejela ena od organizatork tega večera, gospodična Mary Ann Vogel. 3. - Gospodična Mary Ann Vogel pa je tudi predsednica odbora Slovenian Cultural Garden, ki je prevzel skrb za vrt leta 1995. Takoj po mojem prihodu v Cleveland leta 1999 me je seznanila s težavami tega odbora pri urejanju vrta, ki je bil do leta 1992 Jugoslovanski, do leta 1995 pa zanj ni nihče skrbel. Lastnik parka je mesto Cleveland, ki mora poskrbeti za kanalizacijo, meteorne vode, tlakovanje, stopnišče, ograde itn... Odbor po poskrbel, ko bodo končana sanacijska dela v vrednosti $300,000 (na račun mesta), za zelenico, rože, drevesa in spomenike. Kot pomoč za urejanje vrta je Republika Slovenija nakazala sredstva v višini $50.000 že leta 1999. Kmalu po mojem prihodu v Cleveland me je sprejel tudi župan g. Michael White. Na koncu najinega pogovora sem mu omenil željo odbora Slovenian Cultural Garden, da bi se sanacija vrta čimhitreje končala. Takrat je dejal, da bo ta problem uvrstil na dnevni red Mestnega sveta že naslednji teden, kar je tudi storil. 4. - Tudi zamisel g. Lojzeta Peterleta o postavitvi spomenika generalu Rudolfu Maistru, ki bo verjetno postavljen, po sporočilu gospe Julianne Marini iz pisarne župana Whitea, v tem parku, poteka proti koncu. 5. - Kako deluje odbor Slovenian Cultural Garden in kje so s pripravljalnimi deli za dokončno podobo vrta, pa Vam bo verjetno odgovorila predsednica odbora, ker sem jo opozoril na Vaš članek in netočnosti. 6. - Rad bi dodal, gospod doktor, da lahko na Generalnem konzulatu v Clevelandu dobite marsikatero pojasnilo in bi Vam priporočil, da to izkoristite, da ne bi prihajalo do netočnih navedb in zavajanja bralcev cenjenih časopisov Družina in Ameriška Domovina. Lep pozdrav Tone Gogala, l.r. Generalni konzul RS v Clevelandu Sedaj pa pojasnilo-pripomba g. Gogala k članku g. Kuharja: Spoštovani gospod urednik (tj. AD), prosim, če lahko objavite moje pojasnilo oziroma pripombo k članku Staneta Kuharja: Land of Our Ancestors- .jljc na sir. 12) ..^r. Vendelin Špendov Lemont, I LEMONTSKI ODMEVI Konzul Tone Gogala: Pojasnilo (nadaljevanje s str. II) Slovenia, ki je bil objavljen v American Home-Ameriška Domovina, v angleškem delu, dne 27. septembra 2001. 1. - Ko dobim kakršenkoli razpis ali vabilo Ministrstva za kulturo, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za šolstvo, Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Izseljenske matice in drugih, ga takoj pošljem Ameriški Domovini, KSKJ Voice in Prosveti in prosim za njihovo objavo, da bi bili bralci in društva čim hitreje seznanjeni in imeli čim več časa, da bi se prijavili. Uredniki so bili še vedno zelo ljubeznivi in sporočila so bila takoj natisnjena. V treh letih se je tako udeležilo raznih tečajev slovenskega jezika, tečaja učiteljev slovenskega jezika, slikarskih kolonij, seminarjev urednikov-novinaijev, seminarja kulturne dediščine itn. preko trideset učencev, študentov, umetnikov, urednikov, novinarjev itn., za katere je RS krila stroške bivanja in seminarjev ter v veliki meri povrnila stroške vozovnice. 2. - Tudi v vaši trditvi v oklepaju (I did inquire...) Vam moram povedati, da ste slabo “inquiral”. Vsem, ki so se prijavili na razpis Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je bil objavljen tudi v AD na slovenski strani, iz ZDA, ki ga pokriva Generalni konzulat v Clevelandu, so bila sredstva odobrena. Ne v polni meri, ampak so bila. Podtikanje, da ne posredujem pisem dalje, pa je podlo. 3. - Rad bi dodal, da je Generalni konzulat RS odprt za vse in vsakogar, za vsa pojasnila in informacije, ki bi pripomogla k boljši in točni obveščenosti. Priporočam, da to izkoristite, da ne bi prihajalo do napačnih navedb, ki nehote postavljajo pod vprašaj vse, kar sem Vašega doslej prebral. Lep pozdrav Tone Gogala, l.r. Generalni konzul RS v Clevelandu Cleveland, 2. oktobra 2001 Slovesni praznik sv. Frančiška Asiškega obhajamo 4. oktobra. Sv. Frančišek je ustanovil tri redove, ki nosijo njegovo ime: prvi red (frančiškani, kapucini, minoriti); drugi red: klarise; tretji red: poleg rednovnic, ki nosijo Frančiškovo ime, še Svetni Frančiškov red (tre-tjeredniki), za katerega se je v Sloveniji udomačilo ime Frančiškova družina, ki uspešno priteguje tudi mlade. O.! Oktober je rožnovenski mesec: praznik sv. rožnega venca je 7. oktobra. Ne bomo pozabili na dnevno molitev rožnega venca, če že ne celega, pa vsaj kake desetke po lastni izbiri. Spomnimo se, kako ga je Marjia priporočala ob svojih prikazovanjih v Lurdu in Fatimi. Angelov varuhov se v bogoslužju spominjamo 2. oktobra. Starši so nas naučili: “Sveti angel, varuh moj, bodi vedno ti z menoj, stoj mi noč in dan ob strani, vsega hudega me brani; prav prisrčno prosim te, varuj me in vodi me. Amen.” Naj bi tudi današnji starši tako učili. Rojstni dnevi sobratov: p. Vendelin Špendov, 1. okt. 1921, in p. Atanazij Lovrenčič, 3. okt. 1922 (ki poleg drugega dela lepo skrbi za bolna sobrata p. Benota in p. Kalista, pa tudi drugim rad priskoči na pomoč). Godovi: p. Kalist Lan-gerholz, 14. oktobra; p. Vendelin Špendov, 20. oktobra. Sobratje umrli oktobra: p. Janez Viannej Trinko, 10. okt. 1969; p. Avguštin Svete, 16. okt. 1979; p. Bernard Ambrožič, 23. okt. 1973; p. Odilo Hanjšek, 30. okt. 1971. Novega lemontskega gvar-dijana p. Metoda Ogorevca, OFM, pričakujemo ta mesec. Pater bo tudi vodil slovensko župnijo v Lemon-tu (Slovenian Catholic Mis- sion). Zadnjih pet let je oskrboval slovenske izseljence v Melbournu v Avstraliji. Naj Bog blagoslavlja njegov prihod in delovanje med nami. P. Davidu Šrumpfu, dosedanjemu voditelju slovenske župnije med nami, želimo obilo božjega blagoslova na njegovem novem mestu, ko bo upravljal župnijo Marjie Vnebovzete na Kostanjevici pri Gorici v Sloveniji. Cerkev domačini imenujejo “Kapela”. Vsako leto z veseljem pričakujemo romance Oltarnih društev iz Clevelanda. V soboto, 11. avgusta, jih je avtobus pripeljal 52, nekaj pa jih je prišlo še z avtomobili. Ker je pravo romanje tudi duhovna obnova, zato je bila najprej sv. spoved. Sledil je križev pot ob Baragovem parku. Po večerji in oddihu je bila ob pol osmih sv. maša v cerkvi, ki jo je daroval p. Atanazij; sledile so pete litanije Matere Božje. Naslednji dan, v nedeljo, je bila romarska maša ob 7h zjutraj, po zajtrku pa tradicionalna pobožnost v rožnovenski dolinici - rožni venec 7 Marijinih skrivnosti. Za rožnovensko dolinico, za sedem postaj in kip fatimske Matere Božje, imajo največ zaslug prav članice Oltarnih društev iz Clevelanda. Zato je ob njihovem romanju tudi posebna pobožnost, ko pri petju napovedi sedmerih skrivnosti, poklonijo Mariji nageljne. Tokrat so jih prinesle: Blažena Rihtar, Pepca Manfreda, Mary Frank, Ani Nemec, Nežka Tominec, Štefka Cigale in Joži Se-žun. Fatimsko Marijo je kronala Marija Lunder. V sprevodu na pokopališče je nosila križ Helena Perčič ob spremstvu Pepce Manfreda in Blažene Rihtar. P. Vendelin je na kratko razložil smisel te vsakoletne spominske pobožnosti na grobu škofa Gregorija Rožmana in rajnih frančiškanov, ki so skozi desetletja vodili romanja. Ob enajskih je sledila romarska maša (za Oltarna društva tretja). Po popoldanskih petih litanijah je bilo “slovo od Marije” s prošnjo za srečno pot domov. Predsednica Zveze Oltarnih društev je Julka Smole, predsednica društva pri Mariji Vnebovzeti (Col-linwood) je Ani Nemec, Sv. Vida pa Ivanka Matič, ki je imela na skrbi organizacijo in avtobusno vožnjo. V imenu Zveze so darovale cerkvi Mariji Pomagaj $200. Bog plačaj za dar, posebej pa še za zgled vernega kristjana ob vsakoletnem romanju. V nedeljo, 12. avgusta, so se jim pri dopoldanski romarski maši pridružili člani in članice Slovenskega kulturnega centra v Lemon-tu. Po maši se je na gričku razvil letni piknik. Poleg tega je bilo žrebanje precejšnjih vsot. Med drugimi je žreb izbral dr. Jožeta Bernika, ki je od dobitka podaril $250 za vzdrževanje lista “Ave Marija”. Bog plačaj! Za vse darove “pomoč listu”, ki sta nam jih poslali obenem z naročnino, iskrena hvala. Res so nam v veliko pomoč, saj nam ni treba dvigovati naročnine, pa tudi tistim, ki ne morejo plačati, lahko pošiljamo AM zastonj. Bog naj darovalce blagoslavlja po Marijini priprošnji. Za žive in rajne naročnike in dobrotnike se vsak mesec daruje sv. maša. Vsak dan se vseh teh tudi spominjamo v skupnih in zasebnih molitvah. Zadnje romanje k Mariji Pomagaj v letu 2001 je bilo, kakor vsako leto, zadnjo nedeljo v avgustu, ko obhajamo obenem lemont-sko Baragovo nedeljo in Medeni piknik. Pri romarski sv. maši, ki jo je daroval p. Blaž Chemazar, je bil lep obisk. Kosilo je bilo v Kulturnem centru. Večernice: pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim so bile popoldne ob pol treh v cerkvi. Na hribčku je bilo živahno, zlasti ob žrebanju denarnih dobitkov. Žreb je izbral naslednje: #1: $500 - Mary Miklavčič iz Euclida, O.; #2: $250 -Brittnay Bokus, La Salle, 111.; #3: $100 - Valeria Guvo, Hickory Hills, 111.; #4: $100 - Ignac Graj, Lemont, 111.; #5: $100 -John Tushar, Gilbert, Minn.; #6: $50 - Ernestine Jevec, Eastlake, O.; #7: $50 - Valeria Guvo; #8: $50 - Nandi Puc, Westmont, 111.; #9: $50 - Valeria Guvo; #10: $50 - Frank Lovšin, Euclid, O. Čestitamo! Tisti, ki niso bili navzoči, bodo prejeli dobitek po pošti. Hvala Valeriji Guvo, ki je vse tri dobitke darovala cerkvi in samostanu. Za “male dobitke” so skrbele: Fran Mo-rison, Dolores Puhek in Genevieve Buol. Kosilo v centru sta pripravila Frances in Edi Fritz, pomagali pa so: Meta Hanzlik, Valeria Guvo, Joe Kular, Jean D. Železnikar in Nancy in Lado Grah. Servirale so: Mojca in Millie Magajne, Marija Sovan, Martin Novak, Kristina Novak, Andreja Novak in Gregor Posega. V prihodnji številki bomo poročali o pecivu in prostovoljcih, ki so pomagali, za kar se lemontski gvardijan p. Blaž iskreno zahvaljuje. Ave Maria Oktober 2001 V Sloveniji se je začelo novo akademsko leto Ljubljana - V ponedeljek so opazno oživela vsa visokošolska študijska središča Slovenije. Napolnilo jih je približno 47.000 rednih študentov skupaj z izrednimi študenti pa naj bi jih bilo v novem študijskem letu že okrog 70.000. Najbolj si bodo prvi študijski dan vtisnili v spomin vsi bruci, ki naj bi jih bilo, sodeč po razpisu, več kot 22.000 -natančno število bo znano šele sredi meseca, ko se bo iztekel zadnji vpisni rok. Hkrati se je začelo študijsko leto tudi za študente višjih strokovnih šol. Teh je skupno približno 5000, od tega dve tretjini brucev. Takšno razmerje je posledica izredno nagle širitve tega dela terciarnega izobraževanja. Študentski novinci so na svoj prvi študijski dan dobili predvsem veliko informacij. Večina šol se je z informiranjem letos potrudila še bolj kot prejšnja leta, pri tem pa so vodstvom šol pomagali tudi študenti višjih letnikov. Na medicinski fakulteti v Ljubljani so brucom najprej predstavili študij in fakulteto, nato pa so spoznali tudi delovanje strokovnih študentskih združenj in bogate možnosti obštudijskega delovanja - študentje te fakultete že tradicionalno veljajo za izredno dejavne na vseh področjih. Precej slabše kot na študijskem je za novince poskrbljeno na drugih področjih, saj so tudi letos dolge vrste čakajočih na prosta mesta v študentskih domovih. Poleg tega pa je vlada letos znižala subvencije za bivanje pri zasebnikih. Trajnejša rešitev naj bi prinesla šele uresničitev vladnega projekta pridobitve 4500 študentskih ležišč do srede tega desetletja. Jasna Kontler Salamon Delo fax, 2. okt. 2001 BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE Priporočajte naš list!_ Misijonska Znamkarska Akcija (MZA) Catholic Mission Aid (CMA) je javna, nepridobitna, dobrodelna misijonska organizacija. Ustanovil jo je Fr. Charles A. Wolbang, CM. Registrirana je v mestu Columbus, Ohio, ZDA. Za pomoč slovenskim misijonarjem zbira finančno pomoč za njih delo med ubogimi v misijonskih deželah ter za vzdrževanje bogoslovcev za domači misijon. Hvaležni bomo za vsak dar, ki ga boste darovali v ta namen. Spomnite se misijonarjev in ubogih v svojih oporokah. Za vse prejete darove izdamo potrdilo za “Income tax”. Uradni naslov: MZA - CMA 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119 Glavni odbor MZA-CMA, Cleveland J Kanadska Domovina Zaslužna slavljenka, kanadska rojakinja Anica Resnik v Štiridesetletnica župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu ANICA RESNIK TORONTO, Ont. - V netijo, 16. septembra, je torontska slovenska skupnost praznovala 40 let duhovne-8a in kulturnega življenja v župniji Brezmadežne. Ob desetih dopoldne je ljubljanski škof Andrej Glavan °b asistenci župnika Ivana Plazarja in kaplana Roma-na Travarja daroval slove-^no sv. mašo. V pridigi se Je zahvalil pionirjem, živim ln že pokojnim, ki so sredi novega sveta ustanovili krščansko skupnost, ki se ve-seli vsake duše, ki išče in najde Boga. Okrog štiristo ljudi je Pri kosilu v župnijski dvojni spremljajo slavnostni Program, ki ga je vodil arko Medved. Predsednik cerkvenega odbora Florjan Markun je pozdravil havzo-e- Pri maši in v dvorani jc prepeval mladinski zbor ovi rod (voditeljici Mojca Končan Dimperio in Carol tajan Laplante) in združeni pevci obeh župnij. Nas-toPila je še folklorna skupina Mladi glas (Nevenka ^ajan). Marjan Smolej je po žu-Pnijski kroniki in raznih ZaPisih sestavil zanimivo Poročilo in ga skupaj z arjanom Ulčarjem in An-rejem Pahuljem ob spremili skioptičnih slik pred-stavil navzočim. Sledi nekaj glavnih poda-0v iz tega poročila: v " Ideja nove slovenske npnije ima izvor že leta 58 v p^j slQvgjjgJy jup- 1P v Kanadi, pri Mariji Pomagaj. V tem času so se mnoge mlade družine začele naseljevati v novem, zahodnem delu Toronta. Skupina pionirjev z župnikom dr. Jakobom Kolaričem - Stane Ulčar, Lojze Petrič, Ludvik Staj an - so začeli z organizacijo sestankov za novo cerkev in nedeljskih maš v kanadski cerkvi Kristusa Kralja na Lakeshore Blvd. 80 mladih družin je tam začelo z - rednim cerkvenim življenjem in poukom svojih otrok. - V letu 1959 so od Toneta Ferkulja kupili zemljo za bodočo cerkev. 1. septembra 1960 je torontski kardinal James C. McGui-gan uradno ustanovil župnijo Brezmadežne. - Jože Kastelic je Janezu Kopaču in Francu Sodji kupil hišo na Browns Line št. 747 za župnišče in slovensko šolo. Z gradnjo dvorane in cerkve so takoj začeli. Takrat je gradbeni odbor vodil Tine Tekavčič, gradbena dela pa je prevzel John Tratnik. Župljani so zbrali vsa potrebna finančna sredstva in s prostovoljnim delom dosegli, da je bila v februarju 1961 dvorana pripravljena za prvo sv. mašo in blagoslovitev. V nedeljo, 28. maja, pa je v novi cerkvi bila prva sv. daritev. Načrte za cerkev je izdelala družba arhitektov Fisher in Ted-man. Notranjščino moderne cerkve krasijo dela kiparja Franceta Goršeta (križev pot, božične jaslice, kipa Marije in sv. Vincencija). - V letu 1963 je bilo k cerkvi dozidano župnišče, v 1. 1974 razširjena dvorana s kuhinjo in novimi prostori za šolo in organizacije v drugem nadstropju. V letu 1967 so prišle k Brezmadežni Marijine sestre iz Slovenije in se 1. 1977 vselile v lastno hišo na Lunness Rd. Sprva je bil njihov namen skrbeti za bolne in ostarele, kar je sedaj poleg skrbi za cerkev njihovo poglavitno delo v Domu Lipa. - Leta 1982 so podjetni Slovenci postavili še eno stavbo na Lunness Rd. -Misijonsko hišo, kjer se ustavijo slovenski misijonarji in duhovniki na svojih potovanjih. Župnija Brezmadežne s čudodelno svetinjo je duša in srce slovenske srenje. V štiridesetih letih se je tu razvilo bogato duhovno in kulturno življenje. Župnijska cerkev je dom, odprt vsakemu, ki išče Boga, Njegovo ljubezen in mir, je postaja, kjer se ustavi trudni popotnik, da si nabere moči za življenje in prisluhne molitvam in melodijam vernega ljudstva. Tu se sreča z Bogom v zakramentih in postane Njegova priča v svetu. Domača cerkev nas spremlja od rojstva do smrti. V cerkvi Brezmadežne so darovali prvo sv. mašo duhovniki: 1. 1964 Jože Plevnik, jezuit, sedaj profesor teologije in sv. pisma na torontski in ljubljanski univerzi; 1. 1970 Jože Bož-nar, sedaj župnik pri Sv. Vidu v Clevelandu; 1. 1973 Stanko Rozman, jezuit, sedaj misijonar v Zambiji; 1. 1979 Marko Lavrenčič, župnik v torontski nadškofiji; 1. 1980 Valentin Batič, sedaj župnik pri Mariji Pomagaj v Torontu; 1. 2000 Janez Likozar, duhovnik torontske nadškofije. Žal, ni ženskih poklicev. Priljubljena s. Miranda Kavčič je umrla 1. 1996. K Sionskim sestram je vstopila s. Marija Babič, ki je od zgodnjih mladih let bila aktivna v cerkvenih organizacijah. Hvala Bogu! Pri Brezmadežni smo 1. 1976 počastili našega rojaka Alojzija Ambrožiča ob imenovanju za škofa, 1. 1986 ob posvečenju za škofa ko-adjutorja torontske škofije, kot nadškofa v 1. 1990 in v 1. 1998 ob papeževem imenovanju za kardinala TORONTO, Ont. — Anica Resnik je znana Slovenka, Kanadčanka, ki poleg številnih dejavnosti tudi zvesto zapisuje kroniko slovenskega življa v Torontu od prvih beguncev do kasnejših priseljencev. Ne sili se v ospredje, zato je prav, da jo ob visokem slavju pobli-že spoznamo. Anica je bila rojena 24. julija 1921 v Stožicah pri Ljubljani v družini Jakoba in Ivane Naglič. Življenje je delila še z dvema bratoma in sestro. Z ljubeznijo se spominja življenja svoje globoko verne družine, ki jo je v vodilo k skupnemu delu in veselju za vzvišene ideale vere in kulture. Po osnovni šoli na Ježici je obiskovala uršulinsko gimnazijo v Ljubljani. Njena tiha želja je bila študij slavistike in zgodovine. Vojna ji je preprečila doseči cilj. Na trgovski akademiji, kjer je diplomirala, je profesor dr. Anton Slodnjak spoznal njen talent in jo spodbujal k pisanju. Maja, usodnega leta 1945, se je Anica pridružila beguncem pred morilci ki so ji grozili s smrtjo. Preko Vetrinja, St. Vida ob Glini, katoliške Cerkve. Janez Kopač je vse do upokojitve v 1. 1988 bil vzoren vodnik. Umrl je na Veliko nedeljo 1994. Sedanji župnik Ivan Plazar s Tonetom Zrnecem in Romanom Travarjem varuje luč vere in se trudi, da ta zasije mnogim, ki tavajo v moderni temi in zmedi in posveti na pot v domačo cerkev. Pri tem delu mu pomagajo poleg duhovnikov kaplanov zvesti župljani, predvsem člani župnijskega sveta. Tudi Katoliška ženska liga od začetka župnije (prva predsednica je bila Mara Osredkar Tratnik 8 let s presledki, Marija Šte-blaj 12 let s presledki, sedanja predsednica je Maksa Žagar). Še: Župnijska dekanija za obiske bolnih in osamljenih (predsednik Jože Češnik), in Misijonski krožek • - letna tombola za Madagaskar, Molitvena skupina. Leta 1960 je g. Franc Sodja ustanovil cerkveni pevski zbor. Prvi organist je bil Nace Križman, ki še danes vodi cerkveno petje, organist je Andrej Pahulje. Tekom let so prepevali dekliški in mladinski zbori Kellerberga in Spittala je 1948. leta dosegla z ladjo obalo Kanade, in z vlakom končni cilj - Toronto. Po dveh letih se je poročila z Rudijem Resnikom. Skupno sta vzorno vzgojila šest otrok. Anica še danes živi v Torontu in je aktivna v vseh področjih kulture, povezane s Slovenci v Kanadi, zlasti v Torontu. Poznamo njene neštete pisne strani: za pripravljalni odbor Doma Lipa, za Slovensko letovišče, za Katoliško žensko ligo pri Mariji Pomagaj, pa tudi dopise v Božji besedi, v Slovenski državi, v Ameriški domovini, v Družini in Glasilu kanadskih Slovencev. Poudarja: “Pripovedujem o načrtih, delu in uspehih slovenskega ljudstva, o idealnih posameznikih, ki ohranjajo našo kulturo in narodno zavest v modernem, multikulturalnem svetu, tem je namenjena sleherna moja pisna beseda.” Vse blagoslove rojakinji pesnika Silvina Sardenka! Anica Resnik - Tvoja dela bi obogatila dvakratno število Tvojih let! Čestitamo! S.Z.S. Kristal (Marija Babič) z orkestrom Matije Lebarja, Odmev Slovenije (g. Tomaž Mavrič, Andrej Pahulje), otroški zbori Slovenske šole (Blaž Potočnik, Andrej Pahulje, pok. Jože Osana), Otroški kotiček (Mili Ulčar in Marinka Jereb La-hey), Fantje na vasi (Nace Križman). Sedaj že dve leti prepeva mladinski zbor Novi rod (Mojca Končan Dimperio in Carol Stajan Laplante). V župniji že od 1. 1959 obstoja Slovenska šola; Franc Cerar je bil ravnatelj od 1. 1962 do 1983. Sedanji ravnatelj Blaž Potočnik vodi še dodatni tečaj za odrasle. Skavti so v župniji od 1. 1963 in skavtinje od leta 1965. Prvi voditelji so bili Franc Cerar in Blaž Potočnik, Elsie Kranjc, Cvetka Jereb Andrejaš in Marija Tratnik Osredkar. Leta 1965 ustanovi Mladinski klub g. Sodja, prvi predsednik je Maijan Ulčar in potem sestri Mili in Vanda Koščak. V poznejših letih organizira g. Tomaž Mavrič Slo- (dalje na str. 14) Sprememba naslova se selite, trajno ali začasno, ste lepo naprošeni, da naši pisarni posredujete pravočasno tako Vaš nov naslov takor sedanji. To omogoča, da boste brez prekinitve do-k'vali naš list, prihranili boste pa pisarni strošek 60 cen-tov’ ki jih računa pošta za vsak povrnjen oziroma ne dostavljen izvod lista. Uporabljajte ta obrazec za posredo-Vanje potrebnih informacij. Nov naslov Ittie Naslov ^esto, Država, Zip ___________ Star naslov ^tar naslov Mesto. država, zip _____________________ Nova odkritja o naselitvi Slovanov na Slovenskem Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je na nedavnem simpoziju v okviru svojega cikla Korenine slovenskega naroda v mednarodni zasedbi pripravila razpravo o poreklu Slovencev pod naslovom Veneti v etnogenezi srednjeevroskega prebivalstva. NAJSTAREJŠA STAROSLOVANSKA KERAMIKA S KONCA 6. IN ZAČETKA 7. STOLETJA NAŠEGA ŠTETJA, KI SO JO DOSLEJ NAŠLI NA SLOVENSKEM. NAJDIŠČE: NOVA TABLA PRI MURSKI SOBOTI. Zborovanje zagovornikov avtohtonističnih idej o poreklu Slovencev (bili smo že Iliri, Etruščani, zdaj so aktualni Veneti) je priložnost, da ponovno opozorim na nova pomembna arheološka odkritja v zvezi s slovansko naselitvijo na Slovenskem. Mimogrede pa tudi začudenje nad vztrajnostjo uveljavljanja nekaterih novih državnih simbolov kot so na primer multipli-cirani venetski konj ali (venetski?) možiclji z vaške situle v novi osebni izkaznici in potnem listu. O Kogojevi prodajni uspešnici venetskega konja slovenski državi sem pred leti v Delu že povedal svoje mnenje, pa naj ob tej oriliki zadošča ponovitev vprašanja: Zakaj ni država ob Ženevskem jezeru postavila slovenskega konja, Krpanov:' kobilice ali vsaj Lipicanca . domačih logov, če je že res moral biti konj? Z imenom venetski smo v “nerazsvetljeni Švici, Izraelu in še kje” naredili le promocijsko uslugo deželi Veneto v Italiji. O motivih t. i. situlske umetnosti starejše železne dobe je treba reči, da gre za likovno sliko v stilu naive, pripovednega likovnega izraza o takratni družbi v enem ali več nižih na kovinskih vedricah - situlah, pasnih sponah ipd. Včasih pa samo za golo dekoracijo s podobami živali. Situlska umetnost je nastala v svojem pripovednem izrazu in ikonografiji na prostoru med Bologno in Padovo pod vplivom razvitejših mediteranskih in orientalskih civilizacij. Konec 7. stol. pr. n. št. se razširi tovrstno upodabljanje prizorov iz vsakodnevnega življenja v vzhodne Alpe in še posebej na Dolenjsko, kjer je eno najbogatejših najdišč na Slovenskem s to likovno zvrstjo prav Novo mesto, ne zaostajajo pa tudi Magdelen-ska gora pri Šmarju in same Vače z enim najlepših primerkov okrašene situle na Slovenskem. Dolgoletna uporaba očesu dopadljive vprege s situle z Vač v logotipu Narodnega muzeja Slovenije je upravičena, saj gre za enega njenih najdragocenejših muzejskih eksponatov. Vendar ali se s tem motivom lahko identificiramo prebivalci Slo- ♦ venije? Prazgodovinski strip v naših najpomembnejših dokumentih na žalost ni ravno doprinos k identiteti sodobne Slovenije, izpričuje bolj otroško dobo slovenske državnosti (in nekaterih državnikov). Predvidevam, da bosta konferenca in zbornik dobila tudi komentar strok, ki se z več kot stoletno tradicijo reson ukvarjajo z zgodovinsko, arheološko, jezikoslovno etnogenezo Slovencev in prebivalstva na Slovenskem, pa tudi s tistimi Veneti, ki so povezani na slovansko deblo. Sam dogodek pa je vzpodbuda, da ponovno seznanim slovensko javnost z nekaterimi novejšimi arheološkimi odkritji prve poselitve naših prednikov na ozemlje Slovenije in sosednjih dežel konec 6. in v začetku 7. stol. Pomagala je avtocesta Zgodovinsko izpričan prihod Slovanov na bodoče slovensko ozemlje sega nazaj v 6. stol., vsekakor po letu 568, ko se Langobardi odselijo v Italijo. Prvi naselitveni val je v zgodovinskih migracijah izredno težko dokumentirati z materialnimi ostanki, zato so se najdbe tega časa začele pojavljati po zaslugi gradnje avtocestnega križa, ki je sprožila raziskave na obsežnih površinah nekaj hektarjev v plodnih ravnicah ob Dravi in Muri. Tako so bile z arheološko metodo odkriti naselbinski ostanki prvih slovanskih priseljencev najprej pri Hočah in Spodnji Slivnici v Podravju in v izrednem obsegu na odseku bodoče avtoceste, ki poteka slab kilometer južno pod Mursko Soboto. tU Listen to THE SLOVENIAN HOUR On 50,000 Watt WCPN Cleveland Public Radio 90.3 FM Saturdays 9-10 pm a* bmp r Tpny Ovsenik Ml 440-944-2538 V letu 1999 je bilo pri Soboškem jezeru vsekakor najpomembnejše arheološko odkritje vrsta zgodnjesred-njeveških naselbinskih objektov: zemljank in številnih sočasnih jam. Objekti so močno poškodovani z oranjem, vendar zemljanke ovalne oblike, velike 6x3 m segajo nekatere še zmeraj 1,30 m globoko pod površino. Najbolje ohranjena ima ob daljši stranici polkrožno niso z ognjiščem velikih prodnikov, nad katerimi je plast rdeče ožgane gline. Pred ognjiščem je z og-Ijenimi drobci zapolnjena jama, ki je, kot kaže, služila za čiščenja ognjišča. Zemljanke in manjši objekti vsebujejo kar lepo količino lončenine, živalskih kostiin tu in tam tudi kakšen železen predmet. Zemljanke predstavljajo v 1. tisočletju razširjen stavbni tip. Pri manjših gre za shrambe in delovne prostore, večje so osnovni bivanjski objekti. Razne v zemljo 40. OBLETNICA BREZMADEŽNE (nadaljevanje s str. 13) vensko igralsko skupino. Folklorni skupini Mladi glas in Planika pa vodita Nevenka Slavinec Stajan in Mary Tratnik. Ob koncu štiridesetih let je župnijska skupnost pri Brezmadežni hvaležna svojim ustanoviteljem. Naj njihovo delo in žrtve, ki je bilo preloženo sinovom in hčeram, bo v pogum mlajši slovenski generaciji. Lahko smo ponosni na dvorano, cerkvena poslopja, Dom Lipa, Slovensko letovišče, vendar župnija niso samo le stavbe in število ljudi. Župnija je živ organizem, čigar življenjska moč je odvisna od složnosti, sodelovanja in duhovnosti njenih članov... vkopane jame so sestavni del lesene stojke - nosilci strešne konstrukcije ali pa tudi nizkih sten iz prepleta, ometanih z ilovico. Zemljanke so precej razširjene in jih glede na o-valno, pravokotno tlorisno obliko ni mogoče etnično opredeliti, kot so to trdili nekateri raziskovalci in posamezno obliko pripisovali germanskim oziroma slovanskim prebivalcem. Gre za poenostavljanje, saj najdemo različne oblike zastopane tudi v avarskih, frankovskih in bavarskih zgodnje-srednjeveških naselbinah. Za razumevanje zgodnje-srednjeveških naselbinskih ostankov 6.-8. stol. v Pomurju, Podravju pa tudi v Dragomlju na savski terasi, so pomembne naselbine z zemljankami, na primer v Sommereinu in Manners-dorfu na Nižjem Avstrijskem, v St. Ruprecht na Rabi (04 datacija 650-770 in 780-1000), Kombergu (04 datacija med 680-860) in Enzelsdorfu na avstrijskem Štajerskem. Avstrijski raziskovalci jih pripisujejo zgodnjim Slovanom na podlagi značilne lončenine, ra-diokarbonske datacije in primerjave s sosednjimi pokrajinami, predvsem dobro raziskano Slovaško. Podoba poselitve kakršno danes spoznavamo predvsem v severovzhodni Sloveniji je del skupne civilizacijske kulture, ki jo lahko sledimo tja do Poljske proti severu in Ukrajine proti vzhodu, pa tudi proti jugovzhodu na Hrvaškem in v Bosni poznamo naselbine s podobnimi arhitekturnimi tipi in lončenino. Za podrobnejšo opredelitev pa naj navedemo tudi primer analize ognjišča. V slovanskih zemljankah, od vzhodnega dela srednje Evrope do Ukrajine, ima ognjišče centralno lego v sredini objekta ali pa je postavljeno v enem izmed vo- galov; včasih tudi v posebnem prostoru zunaj objekta. Zemljanke s posebno nišo za ognjišče ob vzdolžni steni, kakršen je naš primer iz Nove table pri Murski Soboti, najdemo predvsem na področju karpatske U-krajine in jih lahko glede na obliko in lego ognjišča še najbolje primerjamo s podobnimi objekti slovanske Penkovske skupine v Orosi-evo in Čepa v okraju Vi-nogradovo. Tudi značilni lončeni pekači Arheološko delo temelji predvsem na ostankih lončenine, ki je nekako najbolj trajen relikt v vseh časih. Najstarejša lončenina iz zemljank delujejo zelo homogeno, saj je izredo enotna v oblikah, njihovi porozni fakturi in ročni izdelavi, ozki spekter oblik sestavljajo sicer številni odlomki pekačev in loncev različnih oblik. Med inventarjem najstarejših naselbinskih objektov najdemo pekače, ene najpogostejših keramičnih oblik med slovanskim gradivom-Pekač (creulja, crepna, p0" dnica) za peko kruha je Boško Babič že pred desetletji opredelil kot eno najznačilnejših posod vzhodnih Slovanov zgodnjega srednje' ga veka med 6. in 9. stol-, ki imajo tudi kasneje v srednjem in celo novem veku prav na osrednjem Balkanu dolgo tradicijo. Med lonci so praviloma zelo široke, odprte oblike z izvihanim ustjem. Izstop3 pa glinast lonec z razmero ma ozkim dnom in širokim ustjem, ki ga odlikuje z vrezi okrašen, razbrazdan rob, ki je med zgodnjesre dnjeveško lončenino o.-stol. kar pogost pojav. L° nec ima na obodu name noma, pred žganjem, vrez3 ne dve-tri prekrižane črte obliki križa. “Kot krščanski (dalje na str. 16) POVOJNI POBOJI V zaklonišču doslej odkopali 131 trupel Doslej je veljalo, da so pod gozdičem Bobek na Zgornji Bistrici v podzemnem rovu januarja 1946 pobili okrog 80 ljudi O slovenstvu, katolicizmu in celo o Karlu Marxu Slovenska Bistrica - Na Zgornji Bistrici, pod vznožjem gozdiča Bobek, kjer so roed drugo svetovno vojno zgradili tovarniško protiletalsko zaklonišče, najverjetneje pa januarja 1946 v rovu kruto usmrtili večjo skupino ljudi, nadaljujejo odkopavanje rova. Borut Štefanič, dr. med., sodelavec ljubljanskega Inštituta za sodno medicino, je povedal, da so do včeraj {ur. AD - do 19. sept.) v njem odkrili okostja 131 pobitih ljudi, vse pa kaže, da dela še ne bodo kmalu končali. Kruti poboj se je najbolj verjetno zgodil sredi janu-arja leta 1946, čeprav nekateri Bistričani menijo, da so tod ubijali že kmalu po vojni. Še vedno ni znano, kdo so bili pobiti, doslej Pa je veljalo, da so v zaklonišču omorili okoli 80 ljudi. Borut Štefanič pravi, da Je imela večina umorjenih zvezane roke z žico za hrbtom, ugotavlja pa tudi, ^a so bili nekateri ustrelje-n' iz neposredne bližine. Med žrtvami je tudi večje število žensk, po Štefaniče-vih besedah pa okostij otrok doslej niso našli. Pri sedanji stopnji odkri-Vanja seveda ni mogoče ugotoviti identitete umrlih, določeni znaki pa kažejo, da so bili pobiti na podo-en način kot žrtve na Mariborskem Teznu. Ivan Zapušek, ki vodi dela na Zgornji Bistrici, je Povedal, da so doslej izko-Pali 30 metrov rova, dela Pa seveda tečejo zelo poča-s’> ker so zdaj sloji zemlje Prepolni okostij. Sedanji rov kopljejo po sPominu nekaterih domači-nov, saj se načrti za gradi- tev zaklonišča niso ohranili. Kaže, da je bil rov v sedanji globini nekoliko razširjen, prekinjene so tračnice, od odločitve sodišča pa je odvisno, ali bodo kopanje nadaljevali in ugotovili, da je imelo zaklonišče dva izhoda. Nekateri se namreč spominjajo, da je graditeljem ob koncu vojne zmanjkalo časa, kar naj bi pomenilo, da dveh rovov niso mogli povezati. Komisija za preučitev možnosti in vodenje aktivnosti za postavitev spominskega obeležja pri bunkerjih na Zgornji Bistrici ki deluje pri občinskem svetu in ji gre tudi največ zaslug, da so se lotili odkopavanja, redno spremlja dogajanja, pripravila pa je tudi več predlogov, kako naprej. Njen predsednik dr. Jože Slaček nam je povedal, da naj bi na bistriškem pokopališču občina uredila kostnico, vladni komisijo za evidentiranje in označitev grobišč pa so naslovili poziv, da na Zgornji Bistrici odprejo celoten kompleks bunkerjev. Država naj bi poskrbela tudi za pokritje stroškov in zagotovila raziskavo še drugih grobišč v občini, med katerimi sta najbolj znani v gozdu Vele-nik ter v Partovcu. > Danilo Utenkar Delo, 20. sept. 2001 Tudi preko e-maila— Tistim, ki uporabljajo e-mail, lahko posredujejo dopise in krajše vesti po tej poti tudi za slovenski del AD. Le v angleščini je treba omeniti, da je dopis za slovenski del. E-mail naslov Nedelja, 9. septembra, je bila v Odrancih več kot nedeljska. Zbrala se je vsa domača in o-koliška srenja, poleg nje pa stari in mladi prekmurski veljaki. Stavili so namreč svojega rojaka Viktorja Antoli-na (1922-1984), ki mu je bilo 19 let, ko je zadnjič videl rodno vas in domače, v tujini pa potem izkusil obilo begunskih bridkosti, vendar končno tudi časti, saj je dosegel doktorat iz prava. Večino življenja je predaval na kanadskih in ameriških univerzah, potem ko se je sam izobrazil na italijanskih in španskih. JANEZ POVŠE O uglednih gostih je treba dodati, da je na srečanje prišla tudi vdova, gospa Ivanka Velikonja Antolin, od trinajstih potomcev pa dva sinova, Pavle in Jože. Ker je bilo zelo veliko ljudi, kulturni dom pa prenavljajo, je bila slovesnost kar v cerkvi sv. Trojice, ki je vaščanom v ponos tudi s Kregaijevimi umetninami. Ker pa izrečene besede odletijo, natisnjene pa ostanejo, je treba s posebnim poudarkom omeniti, da je izšla tudi knjiga - Viktor Antolin: Misli in ideje. Zanjo je zaslužen Janez Arnež, ki so ga pred časom povabili na slavje, pa je odvrnil, da samo besedovanje, naj bo še tako naklonjeno, ni zadosti - mož vendar zasluži knjigo! In mu jo je naredil. Misli in ideje (Studia slo-venica, 2001, 249 str.) je zbirka esejev, ki obsegajo štiri tematske sklope: Slovenstvo, Kulturo in politiko, Komunizem in Prigodni članki. Izšli so v času od 1946 do 1984 v najrazličnejših publikacijah, ki so jih izdajali slovenski razse-Ijenci - Naša doba, Glas SKA, Zbornik Svobodne Slovenije, Ameriška domovina ipd. Ponatisnjen pa je tudi obsežen feljton, ki je izhajal v Slovencu leta 1944 in ki pod naslovom Kulturni boljševizem osvetljuje prodor tendenčne, politično angažirane umetnosti. In končno je tu še nekaj člankov, ki so izšli v Revista de Filosofia. Gre le za izbor, ki pa je dovolj reprezentativen, da podaja njegov intelektualni profil. Zanje je bilo značilno dvoje: “Katoliška načelnost in neomahljiva zavzetost za ohranjanje vrednot slovenstva”. Janez Arnež je za uvod napisal življenjepis, kjer se z naklonjenostjo spominja prijatelja Antolina: "Btf je duboCTt sogovornik in predavatelj. Človek bi si ga z veseljem predstavljal kot profesorja pravne filozofije ali profesorja zgodovine političnih teorij. Na žalost do tega viška ni prišel. Bil je že velik u&peh v tem, da je kot cmigran'; in oče številne družine ob vseh sten.'nih težavah pršel do eminentvio mtelektualne-ga poklica. Politično-organizacijsko delo ga ni privlačilo. Teoretično razpravljanje o slovenski politiki in njenih ciljih mu je pa zelo ležalo. Na tem področju je našel živahne in celo razborite teoretike in sogovornike, kot so n. pr. bili France Dolinar v Rimu,. Mirko Javornik v Washing-tonu in Ruda Jurčec v Buenos Airesu. Srečanja med prijatelji in - v glavnih političnih potezah tudi somišljeniki - so bila zaradi velikih razdalj in poklicnih obveznosti skoraj izključena; razpravljali so lahko le po pismih. Antolin in tercet njegovih ožjih somišljenikov so zelo odločno zastopali idejo neodvisne slovenske države in čimprejšen slovenski umik iz balkanskega neslovenskega orbita. Na žalost nihče od te četverice ni dočakal velikega slovenskega dne.” Slovenski državljani pa so dočakali dan, ko si lahko preberejo, kako zgleda Marx, kadar o njem razmišlja Slovenec iz Madrida. Alenka Puhar Književni listi, DELO, 19. sept. 2001 BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE Priporočajte naš Jist! za AD je: ah@buckeyeweb.com BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. (216) 481-5277 Between Chardon Rd. & E. 222 St. in Euclid, Ohio Povejmo na glas NIKAR MAŠČEVANJA TRST/GORICA - Nepopisno tesnobni so občutki, ki nas navdajajo ob terorističnem napadu na New York. Dogodek je srhljiv po zamisli, srhljiv po izvedbi in shr-Ijiv po posledicah, ki jim ne vemo obsega. Toliko bolj je dogodek srhljiv zaradi preštevilnih nedolžnih žrtev in zato lahko z obžalovanjem ugotovimo, da je bil to črn dan človekove zgodovine in verjetno tudi zaključek nekega obdobja. Res ni besed za tovrstno dejanje, za apokalipso, ki se je kot grozljive sanje odvijala dobesedno pred našimi očmi. Svet je očitno krutejši, kot se nam je zdelo, ljudje so bolj zlovešči, kot smo sicer verjeli. Uničevanje na ravni vrtoglavi razsežnosti je torej močno, saj se je nepreklicno zgodilo, in to načrtno ter zavestno. Toda dogodek še ni zaključen, sledil mu bo takšen ali drugačen odgovor. Dogodka samega ni mogoče spremeniti, odgovor nanj pa je docela odprt in prav s tem odgovorom se bo odločila naša bližnja prihodnost oziroma prihodnost sveta v celoti. Kaj storiti ob pogledu na ruševine, kaj storiti v misli na žrtve, ki so morale plačati s svojim življenjem, kaj storiti, da bo bolečina manjša? Razumljivo je, da nam pridejo na misel povračilni ukrepi. Prizadet je nacionalni ponos, muka ob izgubah se meša z besom na vse tiste, ki so nezaslišano dejanje storili. In tako se nam postavijo pred oči povračilni ukrepi, vrniti je treba milo za drago, najti in kaznovati storilce, napasti celo vrsto držav, ki so tem storilcem dajale in dajejo zavetje. Resnica je, da je misel na takojšnje povračilne ukrepe stokrat in tisočkrat utemeljena, toda prav ta misel je tista, ki jo je tudi treba stokrat in tisočkrat premisliti. Povračilni ukrepi nas nameč izenačujejo s storilci, tovrsten odgovor na dogodek hočeš nočeš sam dogodek podvoji in ga poveča. Povračilna dejanja utegnejo zato podaljšati senco narušenega velemesta na ves svet, na ves svet se torej lahko prenese groza rušilnih podob in nemoč, ker nismo tragedije preprečili. Sunkoviti povračilni ukrepi zato ne morejo biti edina rešitev, edini odgovor, razviti svet ni obvezan, da se v tem trenutku preda starozavezni logiki, ki ji pravi zob za zob, za vsako mojo žrtev vsaj ena tvoja žrtev. Razviti svet ima na razpolago tudi novozavezno etiko, ki seveda ni kakšno omahujoče odpuščanje, ampak je globok in tehten premislek. Premislek namreč, da bi doumeli razloge za zlo, da se ne bi sami spustili na pritlehno raven tega istega zla in da bi dokazali svojo moč s tem, ker prinašamo in ohranjamo mir in to za vsako ceno. Od našega odgovora je še kako odvisna podoba sveta v prihodnosti, sveta, ki je zares en sam prostor, v katerem vsako dejanje vpliva na vse. V tem hipu nas torej vse vodi v ostre povračilne ukrepe, toda v tem hipu tudi obstaja upanje, da kljub strašnemu udarcu slepo maščevanje zavrnemo in postanemo še jasnejši smerokaz za vse. Smerokaz miru, ki edini lahko zlo in nasilje premaga in ga enkrat za vselej obvlada. NOVI GLAS, 20. sept. 2001 Misijonska srečanja in pomenki 1396. Dopis o misijonarju Tomažu Mavriču v Duhovnem življenju (nadaljevanje od MS1P 1395). G. Stane Snoj se je pogovarjal z misijonarjem in stavil nekaj vprašanj: Kdaj si se odločil za misijone? V misijone sem si želel od majhnega, ko so prihajali v Baragovo misijonišče misijonarje, ko sem o njih bral ali so mi pripovedovali o njihovem delu. Tako je Bog dal, da sem pred štirimi leti (1997) lahko odpotoval v Rusijo. Ali si se že prej učil ruščino? Ko sem šel tja, še nisem znal ruskega jezika. Šele po prihodu v Nižnji Tagil sem se ga začel učiti s pomočjo u-čiteljice, ki je znala angleško. Zdaj se lahko pogovarjam z ljudmi o preprostih vsakdanjih stvareh, pisati pa še ne znam, a se bom moral naučiti tudi geta. Pred štirimi leti si prišel na župnijo v družbi poljskega sobrata. Ali je krajevni tisk kaj registriral vajin prihod? Ne, mislim, da niso o tem nič pisali. Midva sva prišla v Nižnij Tagil dva meseca kasneje kot so veliki tovornjaki s prikolico pripeljali sem cerkev. To pa je bila zanje senzacija. Nižnij Tagil je bil prej namreč zaprto mesto, to je, da tujci niso imeli dostopa vanj brez posebnega dovoljenja. Ko pa je bila cerkev postavljena, pa so poročali, da jo je prišel škof posvetit. Zanje je bila zanimivost tudi prihod treh sester usmiljenk, saj uniformiranih redovnic prej še niso nikoli videli. Kako ste prišli do te cerkve, kdo jo je plačal? Za to cerkev nam je denarno pomagala nemška katoliška organizacija Renovabis. Zgradili so jo pa prostovoljci druge nemške organizacije, ki se imenuje Kirche ftir Ostem Takih cerkva je v Rusiji danes že čez trideset. Naša cerkev stoji na zapuščenem pokopališču, ki nam ga je dodelila občina. Teren je slab, močvirnat. Zato so morali narediti močno bazo in zabiti dva metra globoko v zemljo betonske oporne stebre, predno so začeli nanje graditi cerkev. V globini dveh metrov je namreč zemlja vedno zmrznjena in služi za temelje zgradb. Tako je tam možno graditi kljub močvirju. Ali si imel opravke po ruskih uradih in morda prišel v stik z mestnimi funkcionarji? Srečal sem se že z mestnim županom in tudi podžupanom. Z oblastjo imamo normalne odnose. So prijazni in ne morem reči, da bi • nas trenutno ovirali pri našem delu. Tudi v Rusiji imajo do tujcev posebno spoštovanje. Ko poveš, da si katoliški duhovnik, se zgodi, da kdo ne pozna katoliške Cerkve. Če pa omeniš ime papeža Janeza Pavla II., takoj vedo, za kaj gre, njega pa vsi poznajo. V začetku sem imel tolmača, domačina z župnije, ki me je spremljal. To je bilo potrebno ne samo zaradi mojega neznanja ruščine, ampak tudi zato, ker je dobro poznal ruski sistem, njihovo mišljenje in način poslovanja. Tako smo hitreje dosegli, kar smo želeli, drugače bi nas marsikdaj “vrteli”. Kaj je zdaj tvoja glavna naloga v Nižnjem Tagilu? Najprej hočemo utrditi tukajšnjo katoliško skupnost. To pomeni marsikaj. K nedeljskim mašam hodijo predvsem starejši ljudje. Najbolj oddaljeni imajo 29 km daleč do cerkve. K maši se sicer peljejo lahko z avtobusom, ki pa se včasih pokvari in ustavi. Drugič je spet hud mraz, ko stari ne morejo dolgo čakati na vozilo, ne da bi se prehladili. Zato, da smo oddaljenim oljašali pot v cerkev, smo oskrbeli kombi, ki jih gre čakati na določene tpčke v mestu. Drugo, kar imamo tudi v načrtu, je, da zgradimo za cerkvijo malo večjo sobo za naša srečanja ter napeljemo vodovod. Nekateri ljudje prihajajo od daleč in bi jim radi ponudili možnost, da se malo ustavijo in kaj popijejo. Edini prostor, ki ga imamo zdaj na razpolago za vse in ga rabimo tudi za naša srečanja, je cerkev. Ker je cerkev za naše vernike tako svet prostor, je nočemo uporabljati za obednico, da bi v njej tudi jedli. Radi bi tudi uredili prostor okrog cerkve, da bo prijaznejši. Zdaj je tam še polno zapuščenih starih nagrobnih spomenikov, ki ne služijo več svojemu namenu. Če Bog da, bomo namesto mnogih zapuščenih nagrobnikov postavili enega samega skupnega. Poleg omejenega pa je naša stalna naloga iskati in odkrivati katoličane na našem področju, da pridejo po letih in desetletjih spet v stik z duhovnikom in po njem z zakramentalnim življenjem. Teritorij naše katoliške skupnosti je zelo velik. Poleg Nižnjega Tagila so na njem raztresena še druga mesta in kraji. Kje prihajate v stik z zapuščenimi otroki? Sodelujemo z rusko šolo, ki je zraven cerkve. Naše sestre učijo otroke ročnih del. Na ta način skušamo pomagati in se srečavati enkrat ali dvakrat na teden s 50 otroki. To delo je dolgoročno. Na prvem mestu hočemo doseči, da se otroci ne bi počutili zapuščeni, ampak bi občutili, da jih ima nekdo rad in se zanima zanje. Temu se po- svečata predvsem dve naši sestri, ki imata za to svojo karizmo. Moramo pa biti pri tem previdni. Direktorica šole nas je že nekajkrat opozorila: “Nič verskega!” In mi to spoštujemo. Tretja redovnica - usmiljenka - pa se posveča starejšim in bolnikom. Kdo vas finančno podpira? Ali ni vaših vernikov premalo in so preveč revni, da bi to zmogli? Pomagajo mi darovalci iz Slovenije, iz Kanade in iz ZDA. Kadar zidamo, se obračamo na nemški organizaciji Renovabis in Kirche ftir Osten. Kljub temu, da so naši verniki revni, jih skušamo navajati, da prispevajo, kar morejo. Na mesec naj bi vsakdo daroval po tri četrt dolarja ali 70 centov za vzdrževanje cerkve. Še to je za marsikoga pretežko. Od vernih, ki hodijo k maši, ni nobeden bogat. Verski tisk jim delimo zastonj, a jih tudi navajamo, da bi prispevali vsaj en rubelj na mesec (30 rubljev = dolar). Podobno je z mašnimi intencijami: 1 rubelj za vsako ime, za katerega se daruje sveta maša. Pa starost vaših vernikov? Prvo polovico sestavljajo starejši od 70 let navzgor, drugo polovico pa mlajši, srednje starosti. Nato sta še dve ali tri mlajše družine, njihovi otroci in nekaj mladih. Blizu tvojega misijona deluje še drug slovenski misijonar? 150 km od nas proti severu misijonari slovenski lazarist, Lojze Letonja, ki je bil prej na Madagaskarju. Tudi on ni sam in deluje, enako kot jaz, skupaj z lazaristom poljskega rodu. Kaj meniš o prihodnosti ruskega naroda? Po krivdi komunizma, ki je gnjavil ta narod več kot 70 let, je v takšni krizi kot še nikoli. Mi poznamo Rusijo po izrednih talentih, po umetnikih in športnikih, koliko pa je tega, o čemer se ne govori! V Rusiji je pet milijonov zapuščenih otrok! Zavodi so se iz otroških vrtcev spremenili v sirotišnice. V normalnih ruskih družinah je eden, največ dva otroka. Premnogi Rusi obeh spolov se v obupu in revščini vdajajo pijači. “Novi” Rusi, razni funkcionarji in mafija, pa imajo denar, si gradijo luksuzne hiše, si privoščijo najdražje avtomobile itd., ker bogatijo na nepošten način. Molimo, da bi se Bog usmilil ruskega naroda in ga rešil pred verskim, moralnim in družbenim propadom! ♦ S. Milena Zadravec, ki je delovala v Libanonu, je premeščena v Jeruzalem in prosi za molitev. Vključimo jo v naših vsakdanjih molitvah, da jo Bog ohrani pri zdravju in vodi skozi razne preizkušnje, katerih gotovo ne bo manjkalo. Zopet je bilo nekaj dobrotnikov, ki so se spomnili in poslali svoj dar za naše misijonarje: N. Tomc (za s. M. Pavlišič) $100; F. Šega (za Rev. F. Pavlič v Boliviji) $50; F. Kumar (za Rev. L. Letonja $20, dve sv. maši za -(-Karla in Alojzijo Kumar $20, za Rev. T. Mavrič $20, dve sv. maši za Vladimirja Kumar $20) $80; N.N. (za gimnazijo Želimlje) $200; J. Zorc (za Rev. Letonja) $100; iz zapuščine +Angele Zapušek $5,000; G. Pfeifer (za Rev. Mavrič) $100; M. Križman (za Rev. F. Pavlič) $105; F. Merela (za Rev. Pavlič) $100; F.T. Urankar (v spomin Angie Lužar in Angeli Mladenovič) $50. Iskrena hvala vsem, ki ste razumeli in dodali še svoj prispevek, da se je povečala številka, kar bomo v prihodnjih dneh pričeli razdeljevati našim misijonarjem. Bog Vam vsem povrni s svojim blagoslovom! Iskren misijonski pozdrav od vseh sodelavcev! Marica Lavriša 1004 Dillewood Rd. Cleveland, OH 44119 O naselitvi Slovanov... (nadaljevanje s str. 14) simbol” je po mnenju romunskega arheologa Teodora značilnost Penkovske skupine. Neokrašeno lončenino z izrazito grobo, neravno površino kot posledico ročne izdelave pri Murski Soboti s pomočjo datacije podobne keramike zgodnjih slovanskih horizontov od Slovaške do področja Penkovske skupine v Moldaviji upravičeno uvrščamo med najzgodnejše slovanske najdbe na Slovenskem v konec 6. stol., najkasneje v prvo polovico 7. stol, kar potrjuje tudi naravoslovne datacije ostankov oglja s pomočjo radio-karbonske datacije (C14 580-730). Z razvojem se v 7. in predvsem v 8. stol. pojavi že na ročnem vretenu dodelana lončenina z bogatim metličastim okrasom razen pri Murski Soboti tudi v Spodnji Slivnici, Hočah, Dragomlju ail tudi na Tinju pri Loki pri Žusmu, ki s primerjavami s sorodnimi najdbami na avstrijskem Štajerskem in v zahodni Hrvaški kaže razvitejšo razvojno stopnjo. Stik Slovanov s staroselci poznorimskega obdobja Za etnično opredelitev zgodnjesrednjeveških prebivalcev pri Murski Soboti staroslovanskim prebivalcem govori najprej sama lega naselbine v ravnici ob vodotoku in arhitekturni detajli kot so tip zemljank o-valne oblike brez nosilnih stojk za strešno konstrukcijo, ognjišče v niši ob daljši stranici in karakter grobega, poroznega ročno izdelanega in predvsem neokrašenega keramičnega gradiva. Naštete značilnosti s primerjavami tako v bližnji Slovaški kot daljni Ukrajini, govore za zgodnjo fazo slovanske poselitve, ki je preko Moravskih vrat potekala konec 6. in v začetku 7. stol. v Prekmurje in Podravje. Med slabo ohranjenimi živalskimi kostnimi ostanki je moč nekaj odlomkov pripisati domačemu govedu, domači oz. divji svinji in domači ovci ali kozi. Na večini kosti so dobro vidni sledovi sekanja in rezanja. Maloštevilni kostni ostanki omogočajo le površno sodbo o tedanjih ekonomskih razmerah; o velikosti posameznih vrst in reji ni mogoče izreči ničesar. Kljub temu nekateri odlomki kosti goveda napeljujejo na to, da je bilo govedo (vko-likor ne gre za bika) nekako v povprečju rimskega goveda. Vsekakor večje od zgodnjesrednjeveškega, kakršnega poznamo v naslednjih stoletjih. Živalske kosti govore za tip rimskega in ne kasnejšega zgodnjesrednjeveškega goveda in skupaj z morebitnim krščanskim simbolom na eni izmed posod smemo v tem morda videti stik pr' votnega slovanskega prebi' valstva z maloštevilnimi sta' roselci starokrščanskega P°' znorimskega obdobja. In tu je tisti prostor, kjer mora' mo iskati vez o prenosu prazgodovinskih in rimskJ tradicij v staroslovansko *z ročilo poznejšim Slovencem-Mitja Guštin Rubrika “Znanost’ Delo, 19. sept. 200* Prijatel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID AGED PRESCIFTIONS ioči države FOR THE I OPTIONS Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. Cleveland, Ohio' ' Tel. 216-641-0046 Moderni pogrebni zavod-Ambulanca na razpolag0 podnevi in ponoči- CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! (