158. številka. Ljubljana, v petek 12. julija 1895. XXVIII. leto. MIŠKI MIL Izhaja vsak dan tvecer, isimsi nedela in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-oge reke dežele ta vse leto 10 gld., za pol leta » gld.. za Četrt letu i gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr.— Za Ljnbljf.no bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za polivanje na dom računa -e po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta — Zh tnje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Itiriatopne petit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole1 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Oredaistvo in opravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne Btvari. Ljudstvo slepe. m. Tudi »a Dolenjem Avstrijskem imajo posojilnice po Raiffeisnovem sistemu, a to vendar ne more refliti tamošnjega kmetskega stana. To vidimo iz poročila, ki se je letos predložilo deželnemu zboru. Iz tega poročila razvidimo, da se je poslednjih deset let v tej deželi 13G1 kmetskih posestev prodalo na javni dražbi. Nad 3000 posestev prodali so pa kmetje prostovoljno, videč, da ne morejo več izhajati, nekaj pa se jih je prodalo pri dedščinah. Kakšne so razmere pri nas na Kranjskem, za to nimamo baš sedaj podatkov pri rokah, a dosti boljši gotovo ne. Jako resno vprašanj« vsakemu politiku, če mu je blagor prebivalstva na srcu, mora biti, kako bi sa dale preprečiti eksekutivne prodaje posestev, ker sicer naposled sedanji posestniki postanejo berači, in njih posestva poku pijo razni bogatini. Tudi v Avstriji bližamo se razmeram, kakeršne so v Angliji, zlasti na Irskem, kjer ni srednjega in malega samostojnega kmetskega stanu, temveč samo najemniki. V Angliji si sedaj konservativni in liberalni državniki belijo glave, kako bi obnovili srednji kmetski stan, a noče se jim posrečiti in bode za to potreba na stotine milijonov državnega denarja. Vsekako je pa še ložje pešajoč kmetski stan ohraniti, nego pa propalega zopet rešiti. Na shodu v Dobrepolju se je tudi nekaj o tem govorilo namreč o organizaciji kmetskega stanu. Toda za nas ni merodajno to, kar gospodje ljudstvu govore po shodih, temveč, kar store v postavodajnib zastopib. Minister grof Falkenhayn je bil predložil dva zakona o organizaciji kmetskega stanu in bi baš zakon o rentnih domovih bil obvaroval posestva sedanjim posestnikom, ko bi bil kedaj veljavo za-dobil. Po židovskih in nemško-liberalnih glasilih je bil nastal zaradi teh dveh predlog silen hrup, ker bi se ž njima omejilo svobodno razpolaganje s posestvi. V resnici je pa vsa jeza prihajala od tod, ker bi potem kapitalisti ne mogli več po nizki ceui | Doktor Strnad. (SpiBal Fr. Govokar.) (Dalje.) VI. Ležala je na nizki, rdečebaržunaati chais« longue s prekrižanimi nogami ; levico, ki je bila tja preko komolca, je imela pod čtnolaso glavico, z desnico pa se je igrala z vonjavo cigareto in puŠila. Zavita je bila v temnozelen svilen nočni plašč. Poleg nje, v širokem naslonjaču pa je sedel dr. Strnad. Molčala sta. — V boudoirji, čegar visoka okna sta skoro popolnoma zastirala dva težka zastora, je bila na pol tema. Le dvoje troje solnčnih žarkov se je prikralo v to skrivnostno sobico, zatrepetalo ondi na Širokem okviru velikega zrcala, preskočilo na ono perzijsko mizico s celo množico tistih drobnjav in priprav, ki razveseljujejo žensko srce, od ondi pa je palo na Marto polj u bij nje njeno razkrito, okroglo ročico in alabastrovo čelo, pa prešlo na snežnobelega pinča, ki je ležal liki svitku na mehki, pisani preprogi na tleh. Molčala sta še vedno. Strnad je občudoval *jen vitki stas ter bil — srečen. pri javnih dražbah nakupovati posestev. Poslednja leta namreč židovski kapital posebno preži na zemljišča, ker vidi v teh največjo varnost. Že iz pisave liberalnih glasil je vsakdo lahko spoznal, da ti dve predlogi nikdar zakona ne postaneta, ako liberalci dobe večji upliv v naši državi. Tudi konservativni slovenski poslanci so to dobro vedeli, kajti za tako nerazsodne jih nimamo, da bi ne bili spoznali, kakšne posledice mora imeti v tem oziru zveza z liberalci. Če bi le desetino tiste skrbi naša konservativna ali katoliška stranka imela za kmeta, kakor jo kaže po shodih, gotovo bi nikdar ne bila vstopila v koalicijo, ker je vedela, da s tem onemogoči posta vodajo v prid kmetijskemu stanu. Toda gospodje skrbe za kmeta le po shodih, na Dunaju pa le preradi nanj pozabijo. Ravno pri sklepanju koalicije so pokazali, da so jim strankarski interesi in skrb za mandate prva, skrb za kmeta pa postranska, da ne rečemo zadnja stvar. Ni jih oviralo vstopiti v ko* alicijo to, da so dobro vedeli, da na tisoče kmetskih posestev v Avstriji še pride na boben, ako se vsled zveze z liberalci zavleče postavodaja v ohranitev kmetskega stanu za nekaj let. Pri tem pa moramo omeniti, da je slovenska narodna stranka se že dolgo let poganjala za to, da se zabrani prosta prodaja posestev, zlasti po dražbi. Posebno je omeniti v tem oziru delovanje gosp. dr. Jos. Vošnjaka, ki se je pogaujal za osnovo kmetskih domov, ki bi se ne »meli niti prodati niti razkosati, ko se tisti gospodje, ki sedaj tako mogočno govore po shodih za blagor kmeta, za vso stvar š« zmenili niso. Da stvar ni tako dolgo dozorela, so krive neugodne politične razmere. Mej drugim tudi bivši finančni minister Dunaje\vski pri vseh velikih zaslugah, ki jih j« pridobi) za državo, ni bil prijatelj kacih socijalnih reform. Ko je nekoč grof Falkenhavn bil v nekem govoru omenil neke take stvari, ga je pri bližnji priliki Dunaje\vski v lepo gladki besedi zatajil. Gospoda sta si bila nasprotnika, dasi sta sedela v jednem in istem mini Sam ni videl, kako je prišla nadenj ta silna, uničujoča strast, ki ga je storila sužnjem ženske, ki ga odbija in privleka, za katero pa bi dal zadnjo srago srčne krvi. Bal se je je kot demona, bežal pred njo, odklanjal vsa povabila odločno. A vender! Sedaj je njen, ves njen . . . Koliko se je boni zoper to svojo blazno ljubezen, pomagalo ni vse nič; k njej ga je vodila vsaka pot, tudi tista, po kateri je bežal prvič, prvič od nje . . . Spočetka, ko se je začela porajati ta strast, zatekal se je k prijatelju ter mu britko tožil, kako slab postaja, kako sanja po noči in po dnevi vedno le o njej, o Marti. Pisal je vsaki dan svoji zaročenki v Ljubljani najljubeznivejša pisma, prebiral vedno in vedno njena ljubka pisemca, ki so dehtela najnedolžnejše, najčistejše ljubezni in hrepenenja. Zaman! — Pisma, namenjena Reziki, govorila so le o ljubezni, ki je izvirala v Martinih ogljenočrnih očeh; — njo je prosil srca, njej obljubljal svojo zvestobo, svoje žitje in bitje, svoje vse! — In zgrozil se je pri tem početji ter prenehal s pismi, ki so le varala najblažje bitje ter onečaščala njegov značaj z vedno novimi madeži. Spomin na oni trenotek, ko je držal v svojih rokah njeno onesveščeno telo, privijajoč je kot največji zaklad, katerega je otel valovom, na svoje prsi, ta spomin ga je z vsakim novim dnem močnejše prikoval na njeno družbo. sterstvu. Mehki Falkenhavn seveda ni nič opravil proti neupogljivemu I)unaje\vskemu. Razmere ho se bistveno premenile, ko je prišel namesto Dunajevskega minister Steinbach, ki je imel več zmisla za novodobne socijalne potrebe. Falkenhavn v njem ni več imel nasprotnika, temveč dobrega pomočnika, čas za socijalno zakonodajo, zlasti za zboljšanje položaja kmetskega stanu je bil ugoden. Levica bi ne bila mogla delati ovir, da bi le konservativci bili jediui, kajti nemški nacijonaki bi bili podpirali v tacih stvareh vlado. Ko je bila stvar v tako lepem tiru in se je grof Taatfe ravno pripravljal, da priloži smrtni udarec zjediujeni levici, in je bilo pričakovati, da v kratkem nastopijo za kmetijski stan boljši čast, so se zavezali konservativci z levičarji in tako so vse spridili. Odločilno besedo so pa pri tem imeli baš slovenski konservativni poslanci. Dasi je bilo očividno, da je to postopanje pogubljivo našemu kmetijskemu stanu, ni bilo najti v naši katoliški stranki mož, ki bi se bili uprli poslancem. Tedaj ni bilo sluti tiste skrbi za kmeta, ki jo sedai povsod po shodih tako kažejo. Iz tega pač vsakdo lahko posname, da tista velika skrb za kmeta naše katoliške stranke je le slepljenje ljudstva. Državni zbor. Na iMmaji. 11. julija. Proračunska razprava j* dosegla pri včeraj dognani celjski postavki vrhunec in vse kaže, da bo v jednem tednu do i^la dognana. Danes se je zbornica bavila z Bančnega proračuna poglavji „obrtno šolstvo* in „ljudsko šolatvnu, Pri prvem poglavju so govorili poslanci Breznovsky, Palffv, Kramar, Ghon, Hal I-wich, G ros s in Spinčir, kateri je vladi toplo priporočal, naj obrtne šole na Primorskem jezikovno tako urede, da bodo tudi Slovencem in Hrvatom pristopne. Pri poglavju „ljudske šole" je govoril tudi posl. K lun, in sicer se je lotil krščansko-socijalne stranke. Le v njenem boudoirji, ko je plula razburkana kri po vseh njegovih žilah, dočim je bila pred njim ta divna ženska hladna kot led, le tedaj je bil srečen. Zdeio se mu je, da dihi v Martini prisotnosti vsaka stvar ljubezen in srečo. Povsod je bil ob njeni strani, in tudi ona je ljubila njegovo spremstvo, saj je bil lepši, elegant-uejši in prikupljivejši od vseh drugih: on pa jo je tudi jedini resnično ljubil brez sebičnih namenov in nakan. Dolgo časa i njemu ni zaupala popolnoma; igrala se je ter se zabavala ž njim kakor z ostalimi, dajala mu kratke sestanke v svojem boudoirji, dovolila mu, da jej pomaga na konja ali pa spremlja sam na biciklju po izletih v lepi celovški okolici. Ko se je pa pridružilo k osebni simpatiji in hvaležnosti za rešitev življenja še trdno uverjenje, da je Strnadova strast tako globoka, da zavzemlje vse njegovo čutenje in življenje, da se ne zadovoljuje samo s hipnim potolaženjem vzburjenih čutnic, s poljubom in objemom, pri katerem ni sama občutila ničesar razven zadovoljstva, da se je ž njim zopet odkrižala vse nadaljne hvaležnosti, ko se je preverila o tem, tedaj se je začelo gibati i v njenem srci nekaj, česar do tedaj še ni poznala. Je li bila ljubezen? — Morda, ona si oelo sami ni verovala in zaupala takoj, ampak je hotela šele počasi in previdno preiskati ta čut in potem šalu odločiti se. (Daljo prih.) Debato je začel posl Sokol, ki je tožil o čeških ljudskošolskih razmerah, za njim je govoril posl. Fanke, ki je pripovedoval, v kako težkem položajn se nahaja nemški narod v Avstriji, potem pa je govoril posl. Spinčič, kije veselo pozdravil resolucijo, s katero se vlada pozivlje, naj ljudskemu šolstvu na Primorskem posvečuje največjo skrb. Govornik je pojasnjeval vprašanje o slovenski ljudski šoli v Trstu in rekel, da bi nobena italijanska vlada ne mogla za poitalijančenje Trsta toliko storiti, kolikor so storile avstrijske vlade tekom tridesetih let. Posl. K l u n je rekel, da je nameraval govoriti o verski šoli, da pa je to opustil iz ozirov na pro-vizornost sedanje vlade in na bodoče grupiranje parlamentarnih strank. Za zastopnike katoliškega ljudstva je verska šola prva točka njih programa, Da katere uresničenje je delovati z vsemi močmi. Ž* I. 1SSS. je stavil Liechtenstein dotični predlog, upalo ne je, da se bo dala stvar v gotovem roku dognati, in posrečila bi se bila, da je sprožitelj ostal konsekventnu. Liechtenstein pa je iz neznanih razlogov odstopil in ko se je vrnil v zbornico, se jh oklend nove stranke, ki se sicer imenuje krščansko socijalno, pa se ne poteguje za pravo versko šolo, ampak le zahteva, naj bi krščanske otroke učili samo krščanski, židovske pa samo židovski učitelji. Princ Liecbtonstein se je s svojimi krščansko socijalnimi pristaši še bolj oddaljil od verske šole s tem, da išče zveze z nemškimi nacijonalci, ki spadajo mej najsrditejše sovražnike verske šole.. Zategadelj mora vsak katoliški konservativec to najnovejšo smer krščansko-socijalne stranke močno obžalovati. Princ Liechtenstein je nacijonal-tem očital, da premalo uvažujejo verski moment, konservativcem pa je očital, da se premalo ogrevajo za narodnostni moment. Vzlic temu deluje na ožjo zvezo z nacijonalci. Ako misli, da jih bo spreobrnil, se mu ut'gne zgoditi, kakor tistemu vojaku, ki je trdil, da je ujel jednega sovražnika, in ko je bil pozvan, naj ga predstavi, rekel: Ne morem, ker me ne izpusti. Nadeje katoliških poslancev glede obnovu v- verske šole se vedno izjalove. Prizadevanje Slovanov, naj bode materinščina učni jezik v ljudski šoli, podpirajo samo vrli konservativci, najhujši nasprotniki pa so nemški nacijonalci. Kakor svedoči glasovanje o celjski postavki, se krščanski socijalisti vzli.: temu pajdašijo z nacijonalci. Zdaj vemo, pri čem smo glede krščanskih socijalistov in našim rojakom, ki so že sanjarili o osvobojenju od židovske preponderame in narodnega zatiranja, bo to oči odprlo. Nemškim n »cijonalcem pa je čestitati. Zrna-gili so dvakrat.. Prvikrat so premagali levičarje, drugikrat krščanske socijaliste. Ta druga zmaga je pomembnejša, nacijonalci niso premagali samo s kito okrašenega Kitajca, nego tudi inteligentnega Japonca. Govornik je potem razpravljal o Ijndsko-verskib razmerah na Slovenskem in končal z ge-ilom: Suum cuique! Govorili so še posl. Adamek, Ciani, Ba-reuther in grof Palffy, potem se je razprava pretrgala. V večerni seji se je nadaljevala razprava o novem civilnopravdnetn redu. X I Jiililjaiil, 12. julija. Grof VVurmbrand je jako zavito odgovarjal Kalteneggerju na očitanje, da je glasoval za dvojezično gimna/ajo v Celju Povedal ni naravnost, kako sta glasovala v minist-rskem svetu s Plenerjem, temveč le trdil, da so najbrž neverojctne govorice, na katere s« Kaltenegger opira. Kaj gotovega tako vedeti ne more. Čudno ni, če \Vnrmbrandovi nasprotniki še vedno trdijo, da je \Vurmbrand glasoval za dvojezično gimnazijo v Clju, ker sicer bi ne bilo treba tacega zavijala Sicer naj pa \Vurmbrand g asuje, kakor hoče, faktum je, da je liberalni Plener predložil budget, v katerem je bila celjska postavka, torej se je strinjal ž njo. Planerja pa imamo že toliko za moža, da gotovo svojega dela ni zatajil. Če se pa NVurmbrand ni ujemal s tem budgetom in je tako važnost pripisoval celjski postavki, bil bi moral izstopiti. Iz vsega se vidi, da je bivši trgovski mi-nist- r pri vsem igral jako dvoumno ulogo, in se njegOVO delovanje nikakor ne more imenovati ka-v.«lirsko. Naj se grof še tako pere, opral se gotovo ne bode. Banffvjev poraz. Ogerski ministerski predsednik je mislil, da bode lažje uplival na sedanjega ministra vnanjih stvarij, kot je na Kalnokvja, kateri ni pustil, da bi se ogerska vlada dosti mešala v njegove stvari. Da Madjari dobe večji upliv, je skušal BanrTv spraviti kacega privrženca ogerske vlade za sekcijskega načelnika v vnanje minister-stvo Sekcijaki načelnik ima velik vpliv in če bi bil on dober prijatelj ogerske vlade, bi gotovo večkrat lahko vplivala na vnanjo politiko. Najprej je Banffy priporočil Goluchow*kemu za to mesto dvornega svetnika Doczyja, a minister vnanjih del je izrazil take pomisleke proti njemu, da je Banffj precej spoznal, da ž njim ne pojde. Priporočil je potem nekoga druzega. Minister vnanjih stvarij mu je pa odgovoril, da se bode še premislil, in najbrž Binflfyju ne ust reže. Seveda ogerski ministerski predsednik bode lepo tiho pretrpel obe blamaži. Vstaja v Makedoniji še ni zatrta, če tudi ni hudih bojev. Vstašem primanjkuje pomoči. Bolgarska vlada se iz strahu pred drugimi državami ne upa vstaje podpirati. Vstaši so razdeljeni v več skupin, od katerih nekatere odločno delujejo. Vstaja je zlasti okrog Ovčega polja, blizu mest Veles in Ščip. Vstasi se izogibajo turških vojakov in napadajo stanovanja turških begov. Oddelek vstašev, katerega je vodil neki Nikola, so Turki popolnoma uničili; 45 so jih ubili, kaj je z drugimi, se ne ve. Jeden oddelek vstašev je pri Kratovu predrl turške čete in šel proti reki Vardar. Tretji oddelek so Turki pri Kočanah obkolili. Vstaši so pa Turke s tem zbegali, da si zažgali neko turško vas in v zmešnjavi jo izmuznili. Po ohridskem, rešenskem, bitolskem in borinskem okrožji klatijo se razni oddelki vstašev. Neki oddelek je napal vas Nižopol in pobil več Turkov, kateri so se odlikovali v grozovitostih proti kristjanom. V Bolgariji vse sim-patizuje z vstajniki. Turška vlada bi na jedni strani rada vse gibanje utajila, na drugi pa zahteva od Bolgarije, da bolje za straži mejo. Poslednje je bolgarska vlada dovolila, pa le s pogojem, če Turki ob meji ne pomnože vojakov, da ne pride do kacega konflikta. Nova angleška vlada je jedva nastopila in že je spoznala, da se jej bode treba ozirati na Irsko. Balfour, novi minister za Irsko, je že napovedal v nekem govoru, katerega je sklical v Lenchu, da vlada državnemu zboru predloži načrt zakona o osnovi malih posestev na Irskem. Z državnimi denarji se bode pokupilo od veleposestnikov mnogo zemlje in razdelilo mej sedanje zakupnike, da postanejo samostojni kmetje. Nekaj bodo seveda zakupniki morali plačati v večletnih obrokih. To je že nameraval Gladstone, a so mu konservativci delali prevelike ovire, a sedaj pa konservativci sami se mislijo te stvari lotiti. Zanašajo se, da na ta način dobe nekaj irskih poslancev na svojo stran. Sicer bodo pa Irci morali vsekako Uladstonu biti hvaležni, če se bo zanje kaj storilo. Da se ni Gladstone zanje zavzel, gotovo bi konservativci sedaj se na Irce in njih potrebe niti ne spomnili. Tako irsko vprašanje ne bode več zginilo z dnevnega reda, dokler se povoljno ne reši. Sam Salishurry je že prišel do prepričanja, da njegova stranka nima dovolj sile, da bi mogla to vprašanje kar odriniti v stran. Politični položaj. V poslanski zbornici dne 3. julija je govoril posl. dr. Lavoslav Gregorec to-le: (Dalje.) Dovoljujem si navesti samo jeden vzgled. Neki avstrijski poslanec je prišel na potovanju v rumun sko družbo. Neki Rumun mu je rekel: Pot k prestolu je nam Kumunom zaprta, zastopstva v parlamentu nimamo. Zakon in uprava sta nam nasprotna. V tfi| državi imamo samo bremena, preganja in zapira se nas. Od te države ne pričakujemo ničesar več; naše upanje je bodoča velika vojna, v kateri se morajo Madjari pomoriti. Tako mislijo zatirani narodi. To so posledice dualizma v narodnostnem oziru Zlasti dve okolnosti sta uzrok nasprotovanju Jugoslovanov trozvezi. Prvič, da korumpira dualizam junake iz leta 1848., Hrvate, in da je zapreka aneksiji Bosne in Hercegovine. Svoj čas se je Hrvatom ponudil „bel list-, zdaj pa je na njem zapisano: madjarski guverner na Reki, Hedervary sve pokvari in 12 državnozbornkih mamelukov v Budimpešti. Bosna in Hercegovina bi bili že davno anektirani in na veliko korist države s to združeni, da ni dualizma. Nastal bi velik jugoslovansk upravni teritorij , mogočna obramba dinastije in monarhije. Oglejte si samo krasne bosanske vojake, stoječe v dvorcu na straži: vsak general in vsak Častnik jih je vesel. Zastopniki dualizma in njih prijatelji so na berolinskem kongresu preprečili aneksijo, ter jo premenili v jako nevarno okupacijo, vsled katere je nastalo to čudno razmerje, da je avstrijsko-ogerski vladar nekak namestnik sultanov. Avstrija je šla v Bosno s povsem določnim namenom, šla je, da, kakor se je priznalo, stare glavo slovanski kači. In res, odkar je Bosno sapnstil Um. Filipović, pravi pridobitelj te deiele — madjarski Szapary je bil samo tepen —* postaja Slovanom sovražna politika na Balkanu vedno očitnejša. Posledica tega je. da smo tam izgubili vse simpatije. Kar se je v zadnjih letih z naše strani storilo in grešilo v Belgradn in v Sofiji, to obžaluje, obsoja in zaničuje vsak Jugoslovan. Gospođa moja! V narodnogospodarskem ozira se ne da tajiti, da gineva liberalizem v celi Evropi, Njega gasla ne vlečejo več, v fraae se nihče več ne vjame, njega gospodarski nauki se priznavajo in pobijajo kot ljudstvu sovražne zmote. Mogočen protikapitalističen tok rase Čedalje bolj in njemu stoji na čelu sam papež Lev XIII., s svojo encik-liko o delavcih iz I. 1891. Nobena stvar ni ljudij o škodljivosti liberalizma bolj prepričala, kakor velike bolesti, katere je človeštvu prouzročilo despo-tično gospodarstvo modernega liberalnega kapitalizma. Liberalizem je postal veroizpovedanje za bogataše in njega najvnetejši služabniki in naj-fanatične si propovedniki so židje. ki so se izneverili naukom svojih prerokov. Če so drugi narodi za pridobivanje denarja manj zavzeti, imajo židje za to neki instinkt, kakor je rekel sloveči politični pisatelj Goltz. Ni ga bilo naroda, ki bi bil tako divje obožaval zlato tele. Zgodovina je bila prerokinja. Obžalovati je, da je prav naša država najnovejši kraj, kjer se časti zlato tele. Že za časa Giskre, še bolj pa za časa Las-serja so se modernemu raamraonn žrtve darovale ali do pravih hekatorab se je povzpel šele naš Plener. Nikdar ni bila naša država, ni bilo nje prebivalstvo izročeno kapitalizmu tako, kakor sedaj. Tretja liberalna doba je nekakov višek in triumf modernega kapitalizma v Avstriji. Ž o za Steinbacha se mu je preludiralo, ko so se dovolile znane velike državne subvencije bankerotnemu tržaškemu lilovdn in dunavski parobrodni drnžbi. Temu so sledile velike konverzije državne rente, podržavljenje železnic je prišlo, konečno posojilo in regulacija valute. Vse se je tako uprizorilo in izvršilo, kakor je koristno velekapitalistom, ki so tudi imeli največji dobiček. Seveda so kursi rasli in se je borza radovala; promet z efekti na borzi je lani znašal velikansko svoto 4500 milijonov gld., dobiček pri kursih 1135 milijonov gld., kakor so to kapitalistični listi urbi et orb z veseljem naznanili. Ako bi se s srečnimi borzijanci postopalo tako, kakor s siromašnimi kmeti pri določevanju pristojbin, bi bila država dobila davka 169 milijonov. (Dalje prib.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. julija. — (Državna podpora po potresu prizadetim.) Opozarjamo občinstvo, naj hiti pripraviti prošnje za podporo tako, kakor veleva včerajšnji razglas deželnega predsedstva. Za Ljubljančane bode t a mestni magistrat in odbor hišnih posestnikov (na čelu mu g. dr. Ivan Tavčar) priskrbela uzorce za prošnje. Imenovani odbor najame tudi posebno sobo, v kateri se bodo spi so vale prošnje. Sploh se bode v tej pisarni tudi pomagalo glede prilog k prošnjam, da se bodo tem preje dobile in da bodo ustrezale predpisom. Ker bi bilo zemljiškoknjižnih izpiskov v navadnem pomenu komaj dobiti za vse prositelje do 24. t. m., dovolila se je olajšava, da izpiski že zadoščajo, če je is njih raz videti znesek zemljiških dolgov. V tem oziru sta tukajšnji zemlje -knjižni vodstvi že dobili potrebna navodila. Natančneje bomo o tem še poročali. Za danes le priporočamo, naj stranke si hitro priskrbe proračune o t roških za popravo poslopij, ali p» atavbinske račune, Če so se poprave že zvršile. — (Ljubljanski pomožni odbor) je imel danes opoludne v mestui dvorani sejo, kateri je predsedoval dvorni svetnik dr. Račić. Odbor je sklenil izročiti ves nabrani denar dež. vladi s prošnjo, naj od izročeno jej svote porabi za deželo 10 000 gld., 10.000 gld. naj da pomožnemu odboru za trgovce in obrtnike, a le če bo vlada temu odboru tudi jednako svoto naklonila, ostanek pa naj se porabi v zmistu svnječasnega oklica pomožnega odbora. — („Glasbena Matica") si je najela za bodoče šolsko leto pripravne prostore za šolo v baron Coj-zovi hiši na Bregu. Novega poslopja zgradba se je morala za nekaj časa odgoditi zaradi regulacije mesta, oziroma Gospodskih ulio. — (Oprosčenje brambovoev od orožnih, vaj.) Ministerstvo za deželno brambo je dovolilo, d i so kakor spomladanskih vaj, tudi glavnih jesenskih orožnih vaj oproščeni vsi oni deželni brambovci, ki spadajo v okraje, kateri so bili posebno prizadeti po potresni katastrofi. Zamujenih vaj jim ne bode treba nadomestiti. — („Slovensko planinko društvo") preložilo je izlet na Sv. Visarje od pretekle na prihodnjo nedeljo t. j. 14. t. m. Vzpored ostane nespremenjen. Izletniki se zbero v soboto 13. t. m. proti polnoči poljubno ali na južnem ali državnem kolodvoru. — (Postne vesti.) Ker je poslopje, v katerem je zdaj nameščena pošta, že popolnoma popravljeno, se bodo vsi po tni uradi bodoči teden preselili na svoja poprejšnja mesta in se odpre zopet uhod iz Šelenburgovih ulic, ter bodo nabiralniki listov, kakor so bili pred potresno katastrofo. — (Na ljubljanski podkovski doli) so bili te dni letni izpiti. Oglasilo se je 11 kovačev, ki niso obiskovali te šole. Prvikrat je delalo izpit 6 kovačev iz Štajerske, 5 kovačev pa je delalo ponav-Ijalni izpit, izmej katerih je jeden odstopil. Uspeh je bil pri vseh povoljen, kakor tudi pri učencih, ki so redno obiskavali podkovsko šolo. Izmej poslednjih je dobil jeden za podkovstvo in ogledovanje mesa prav dobro, 4 dobro, 4 pa zadostno spričevalo. — (Javna varnost v Ljubljani.) Že od potresa sem opravlja policijsko službo v mestnem teritoriju ljubljanskem 80 mož; posamezne patrole preiščejo vsak dan tudi mestno okolico in sicer Golovec, Grad, tivolski gozd, mestni log itd. ter obračajo svojo pozornost posebno na razna prenočišča, kozolce in šupe. Kakor je iz rečenega razvidno, storilo se je vse, da se vkljub izrednim letošnjim okolnostim vzdrži javna varnost in priznati se mora, da so v tem oziru razmere vsaj isto tako ugodne, ak » ne ugodnejše nego prejšnja leta. O moških in ženskih družbah, ki bi se klatile „po mestu in okolu mesta", kakor je bilo včeraj čitati v nekem tukajšnjem dnevniku, pa ni znano ničesar ter je ta vest menda isto tako izrodek preživahne fantazije, kakor tudi ona, da so predsinoči „dolgoprstneži nameravali vlomiti" v neko barako ob Travniških ulicah. Kakor se je dognalo, je le neki radovednež pokukal v barako, ki pa nikakor ni imel nevarnih nakan. Čemu torej plašiti ljudi? — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) je navzlic izrednim razmeram prav povoljno, da celo ugodnejše nego je bilo druga leta. — (V deželno bolnico) v Ljubljani v podružnico za nalezljive bolezni na Poljanah je bilo vzprejetih v minulem mesecu juniju 214 moških in 170 žensk, skupaj 384 bolnikov. Z bolniki ostalimi iz prejšnjega meseca jih je bilo 604 (333 m. 271 ž.). Odzravljenih je bdo odpuščenih 163, z zboljšani m zdravjem 132, neozdravljenih 38, premeščenih 17, umrlo pa jih je 26 (10 m 16 ž.). Koncem meseca junija jd ostalo torej v bolnici 228 bolnikov (121 moških in 107 žensk). — (Prostov. gasilno društvo kranjsko) priredi letošnji poletni izlet v nedeljo, dne 14. julija iH'.if) v Vintgar pri Radovni. Iz posebne prijaznosti udeleži se izleta in sodeluje tamburaški zbor si. bralnega društva kranjskega. Vzpored: Ob 8. uri 7 minut zjutraj odhod z železnico v Javor-nik, peš 1 uro hoda do šuma in pol ure skozi Vintgar. Ob 11. uri dopoludne zajutrek v restavraciji „Pri Vintgarju*. Ob 12. uri opoludne odhod na Bled skozi Gorje. Ob 3. uri popoludne skupni obed na Bledu v gostilni gosp. J. Petinela. Ob 4. uri popoludne koncert tamburaškega zbora. Vstopnina za nečlane teh društev 20 kr. Ob polu 8. uri zvečer odhod iz Bleda v Lesce, ob polu 10. uri zvečer prihod v Kranj. — Sklep odbora prost. gas. društva kranjskega, da priredi ta izlet, je Is odobravati. Drnžbinsko življenje in gibanje na Gorenjskem je itak premalo razvito in živahno. Zlasti za tako koristna društva, kakor so gasilna društva, so take veselice velikega pomena, ker združujejo zabavo tudi s to koristjo, da se posamezna društva mej seboj seznanja p) ter v mejsebojnem občevanju pospešujejo napredek v svojem delovanji v prid naroda in ugled gasilnih društev. Mlado gorjansko gasilno društvo se bode gotovo potrudilo, da dostojno pozdravi svojega starejšega brata in ž njim stopi v ožjo zvezo. V drugem oziru pa ima ta izlet tudi ta namen, da seznani naše domače prebivalstvo z naravnimi lepotami predivne Gorenjske. Marsikateri tujec in inozemec je že občudoval nenavadno I. raso t o Vintgarja, a mnogo domačinov ga *e po imenu komaj pozna. Da bi bili krasni naravni prizori, na katerih je naša Gorenjska prebogata, v Švici, po vsem omikanem svetu bi slovela naša dežela. Spoznavajmo jo in ljubili jo bomo, kakor otrok ljubi svojo rodno mater. Pa še v tretjem oziru srčno pozdravljamo ta izlet. S koncertom tamburaškoga zbora bral naga društva kranj-8»«ga, ki se iniK vršiti na Bledu, vzbujaj in vtrjuj *• tudi narodna zavest naših Gorenjcev! Z upra- vičenjem se t> rej nadejamo, da bode udeležba pri tem izletu kar mogoče mnogobrojna. Za slučaj deževnega vremena prestavi se izlet in se zopet naznani v „Slov. Narodu" — (Bralno društvo v Sv. Križi pri Vipavi) priredi na grajskem dvorišči dne 14. julija 1895. ob 5. nri popoludne domačo veselico z jako raznovrstnim vzporedom. Vstopnina 20 kr. za osebo, sedež 20 kr. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — (Ravnateljstvo eraričnih gozdov in domen) za Kranjsko, Koroško, Primorje in Dalmacijo se bode baje premestilo iz Gorice v Ljubljano, kakor poroča nCorriere di Gorizia". Uzrok tej premestitvi je nakup velikega posestva na Gorenjskem na račun verskega zaklada. Erarična posestva na Gorenjskem so s tem pridobila večjo važnost nego ona v Primorji. Tudi so veliki erarični gozdi na Koroškem valed direktne železniške zveze Ljubljani mnogo bliži nego Gorici, kar velja vsled prog Št. Peter-Reka ali Divaua-Pulj tudi za Istro in za Dalmacijo. — (Na celjski gimnaziji) bodo izpiti za vzprejem v prvi razred dne 15 julija in 16 septembra. Za prvi termin se vrše vpisovanja dne 14. od 10. — II. ure in dne 15. od 8. — 9. ure. — (Beljaška gimnazija) ima le malo učen cev. Zato se učenci iz gorenje Koroške ne bodo več vz preje mali v celovško gimnazijo. S tem ae misli pomagati beljaški gimnaziji. — (Hiralnica v Celovcu) Stara deželna bolnica v Celovcu se bode spremenila v hiralnico, v kateri bode prostora za 300 starih siromakov. Za hrano je deželni zbor koroški dovolil 50.000 gld. v proslavo cesarjeve petdesetletnice. Sicer pa se bodo še pobirali doneski po deželi. Zavod hode seveda imel bržkone popolnoma nemški značaj, zato se ga koroški Slovenci — kakor pravi „Mir" — ne morejo prav veseliti. — (Goldinarskih bankovcev) je samo še nekaj okolu treh milijonov v prometu. Kakor znano, jih je bilo 24 julija minulega leta 57,383.361. Do konca julija tekočega leta je bilo iz prometa vzetih in uničenih 54 920 767 01 vsote 2,962.594, ki še ni potegnena iz prometa, pa je gotovo mnogo pogubljenih, ki se ne bodo več prezentovali do konca leta, ko izgube svojo veljavnost v zasobnem prometu. — (Za Ljubljano) je nabralo avst.ro ogersko centralno pomožno društvo v Antverpenu 3245 gld , katera znatna vsota Ha je potom c. kr. m.nisterstva zunanjih stvarij odposlala na pristojno mesto. — (Razpisane službe) Na jednorazrednici v Goricah mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. plač. razreda, funkcijsko priklado 40 gold. in prostim stanovanjem. — Na jednorazrednici v Z a-1 e m 1 o g u pri Železnikih mesto učitelja in voditelja (IV. pl. razr , 40 gld funkc. priklade in prosto stanovanje). Prošnje za obe službi do dne 3. avgusta okr. šolskemu svetu v Kranju. — V logaškem šolskem okraju s početkom bodočega šolskega leta: 1. na dvora^rednici v Spodnii Idriji drugo učno mesto z dohodki IV. plač. razreda; 2. na dvoraz-rednici na Črnem vrhu drugo učno mesto (IV plač. razr.); 3. na trorazrednici v Zireh tretje učno mesto (IV. plač. razr.) Prošnje do dne 3. avgusta okr. šolskemu svetu v Logatcu. — Pri okr. sodišču v Trebnjem s službovanjem pri okr. sodišču v Vel. Lašičah mesto kancelista z dohodki XI. čin. razreda. Prošnje do dne 7 avgusta predsedstvu okrožnega sodišča v Novem mestu. * (Izbruh Vesuva) je čimdalje močnejši. Dne 4. t. m. se je odprlo novo veliko žrelo mej observatorijem in železnico na žico, k^kih 100 metrov pod starim kotlom kmalu potem pa drugo, kakih 70 metrov nižje. Cez dan je videti gost dim nad tema žreloma, po noči pa sta videti kakor dve veliki žareči očesi. Na obrežji Santa Lucia v Neapolji se zbira vsak večer do pozne noči velika množica domačinov in tujctv, ker se od tam najbolje vidi ta zanimiva prikazen. Portici in Torre del Greco, ki ležita na podnožji Vesuva, sta najbolj v nevarnosti. — (Potresi na Ruskem in na Grškem.) V kaspiškem in uralskem ozemlji so bili te dni hudi potresi. V tlzun Adi je bilo več hiš razrušenih, železniški nasip poškodovan in je morje preplavilo pristanišče. Pristanski delavci in mnogo prebivalcev je bežalo. V Krasnovodsku so hiše bile deloma zrušene, deloma poškodovane, da so prebivalci pobegnili na prosto. V Askanadu je več hiš razpokalo. Najmanj škode je potres provzročil v Astra han ti, kjer ni bil tako silen. — Dne 9. t. m. so bili tudi v osrednji Grški močni potresi. Ponesrečil ni nikdo. * (Viharji.) Te dui so na raznih krajih na Ogerskem, Rumunskem, v južni Rusiji in tudi v severni Ameriki divjali silni viharji ter povsod pro uzročili velikansko škodo. Pri Olanestiju na Rumunskem je tudi veliko ljudij ponesrečilo. * (Tragična usoda ) Pekovski pomočnik Stre licky v Brnu se je o binkoštih s svojo ljubico potopil. Končala sta si življenje, ker se zaradi svojega siromaštva še poročiti nista mogla. Strelickv ni zapustil nič drugega, kakor jedno Josziv-srečko, na katero je sedaj, nekaj tednov po njegovi smrti, njegova mati zadela glavni dobitek 50.000 gld. * (Dijaki kot železniški kontrolorji.) Uprava varšavske železnice je ponudila dijakom petrograškega vseučilišča, da za čas pomnoženega poletnega prometa prevzamejo mesta železniških kontrolorjev z mesečno plačo 75 rubljev. j * (Velikanski požari ) V Samrovu na Ru- skem je požar uničil 230 hiš. 2000 ljudij nim i zavetišča. V Lojevu je požar uničil 180 h*š. Tudi mnogo ljudij je ponesrečilo. Slovenci in Slovenko 1 ne sAblte družbe sv. Ciril« ln Metoda 1 1 Darila i Za prebivalce, prizadete po potresu: Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Okrajni odbor v Novem Bidžovu na Češkem zbirko 204 gld., ruski generalni konzulat na Dunaju v imenu slavjanskeg* dobrotvoriteljnega obščestva v Odesi 166 gld. 50 kr. ; hrvatsko pevsko društvo „Javor" v Jaški kot čisti dohodek v ta namen prirejene veselice 36 gld. 27 kr. ; administracija časopisa „Narodne Novine" v Zi-grebu nadaljnjo zbirko Iti gld. 35 kr.; gosp. Anton Lodner, c. kr. uradnik pri finančni direkciji na Dunaju zbirko 7 gld. 70 kr.; administracija časopisa „Lauinger Anzeiger" zbirko 10 mark; gosp. Josip Friedl v Šumperku na Moravskom zbirko 4 gld. 20 kr.; neimenovan v Sumperku 3 gld. 92 kr ; gospod T. Kudlaček v Pragi 3 gld. 10 kr.; gospod Teobald Miiller, železniški strojevodja v Falken-bergu, 1 gld. 18 kr. ; gospa J. Neuitebauer v Šum perku 80 kr.; gospodičina Mici StampH v Pragi 40 kr. Po deželnem poslancu Iv H r i b a r j u doposlal je g. Dragotin Fakin !z Pulja 22 gld 2o kr., katere so darovali: Matija Fajdiga, hišni posestnik 3 gld, Ivan Špik, moJNter 3 gld., Štefan Pahor, trgovec 3 gld., Franjo Fakin, podčastnik mornarice 50 kr., Matija Urbanz, poštni sluga 1 gld., Kuzma Stiglič, hišni posestnik 50 kr., Franjo Stiglič, hišni posestnik 1 gld., Jurij Bole, hišni posestnik 1 gld. 50 kr., Ignacij Stiglič, hišni posestnik 50 kr., Toma Svič, hišni posestnik 50 kr., Pavi Pavešič, hišni posestnik 50 kr., Ivan Stiglič, hišni posestnik 1 gld., Anton Lonzar, hišni posestnik 1 gld., Matija Krizman, hišni posestnik 50 kr., Ivana Stiglič, hišna posestuica 50 kr., Ivan Micetič, hišni posestnik 50 kr., Franjo Benasič, hišni posestnik 60 kr , Andrej Benašič, hišni posestnik f>0 kr. Skupaj 19 gld. 50 kr. Nadalje so darovali gospodje in gospe: Katarina Versajku, Katarina Vukušič, Štefan Randič. Ivan Lenčevič, Ivan Traban, Matija Udovič, Josip St.arčič, Josip Marikovič, Marija Mikuličič, Kuzma Randič, Marija Raner, Ivan Količ, Andrej Kopilikijo, Matija Sepič, Ivan Marin in Anton Ru-menič. skupno svoto 2 gld. 70 kr. Uredništvu našega lista je poslal: Gosp. Ivan (Jotelj, kapelan v Kan tanani v Istri 2 gld. za ponesrečeno Ljubljano, z dostavkom, da bi rad več poslal, ali bil je celih 10 mesec«v bolan Tržič 12. julija. Dopoludne je bilo žrebanje zastran štirih občinskih odbornikov in dveh namestnikov v drugem volilnem razredu. Izžrebani so trije pristaši „stranke redu*4, gg\ Lončar, Šimec star. in Verdir kot odborniki, dva iste stranke gg. Kokalj in Theuerschuh kot namestnika. Četrti kandidat stranke gosp. Jelene je itak že voljen odbornikom v prvem razredu. „Stranka redu" je s tem zadobila večino v občinskem zastopu. Dunaj 12. julija. V imeni kluba slovenskih in hrvatskih poslancev je njega pod-načelnik dr. Ferjančič načelniku konservativnega kluba grofu Hohenvvartu danes oficijelno sporočil sklep slovensko-hrvatskeg* kluba, da bode ta za sedaj ostal s a mosta len, da pa bo s konservativnim klubom stopil v najtesnejšo zvezo. Slovensko-hrvatski klub je pri tej priliki izrekel nadejo, da se bodo razmere tako premenile, da bode mogoče trajno skupno postopanje članov obeh klubov. Dunaj 12. julija. V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava o poglavja „ljudske šole". Debata o prošnji šolskega društva „Komenskv", naj se češki ljudski šoli tega društva na Dunaju prizna pravica javnosti, je trajala tri ure. Glasovalo se je po imenih. Prošnja se je s 143 proti 51 glasom odklonila. Zbornica je potem začela razpravo o proračunu finančnega ministerstva. Gradec 12. julija. Po celi Štajerski se je začela moćna agitacija za to, da bi levica glasovala pri tretjem branju zoper proračun. Občinski svet v Ljubim je že vzprejel primerno resolucijo. Beligrad 12, julija. Liberalni poslanci bo se izrekli zoper Karlovarsko finančno pogodbo in sklenili glasovati proti njej. Narodno-gospodarske stvari. — Istarska posojilnica v Pnljn je imela koncem 1894. 1. f)97 zadružnikov, ki so imeli 673 deležev. Dohodkov je bilo 93945 gld. 761/« kr., izdatkov 91333 gld. 60 kr., promet s čekovnim oddelkom poštne hranilnice pa je znašal 28.757 gld. 29 kr. Cilti dobiček je znašal 1103 gld. 85 kr. Kakor svedočijo te številke, napreduje iaterska posojilnica jako lepo, vzlic silni nasprorniški agitaciji. — Uvažanje italijanskega vina v Avstro-Ogersko. Izmej 422.873 hektolitrov vina, ki so se v prvem četrtletji letošnjega leta izvozili iz Italije, se je v našo državo npeljalo 179.651 bil., torej za 60.704 hektl. manj, nego v isti dobi lanskega leta. Viednost vsega iz Italije izvoženega vina je bila blizu 10 milijonov lir, od katere vsote pride okolu 4 milijone na našo državo. 1 mrli so v Ljubljani : rt. julija: Jakob Strajoar, posestnik, 44 let, Mesarska cesta. 10. julija: Marija Roth, olicijalova hči, 1 mesec, Stre-liske ulice St. 14. V deželni bolnici: 7. julija: Rozalija Ratar, kajžarjeva hči, 40 let. rt. julija: Jožef Oerne, posestnik, 50 let. 51. julija: Valentin KunBtel, gostač, 65 let V otroški bolnici: 10. julija Lorenc Pajgel, slikarjev sin, 6 let. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 11. 9. zvečer 784*4 80 4« C si. jtab< jasno 12. 7. zjntraj 7:w« 18 1°C si. ssvzliod soparno 00 n S, popol. 780*9 28 1° C sr. jjzah. tlel. jasno Srednja včerajšnja temperatura 21 f)9, za 30° nad nonnalom ZD*u.r^a-jslca. "borza. dne 12. julija 1895. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld, Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ Avstrijska zlata renta....... 12."{ , Avstrijska kronska renta 4°u..... 101 „ Ogerska zlata renta 4° „....... 123 „ Ogerska kronska renta 4"/„..... 100 n Avstro-ogerske bančne, delmce .... 1077 a Kreditne delnice......... 408, a London vista........... 121 . Nemški dr*, bankovci za 100 mark . . 59 „ 20 mark............ 11 . 80 Iran kov........... 9 n ItuliJHtiMki bankovci........ 48 B C. kr. cekini........... 5 , Dne 11. julija 1895. -t državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. DrlaVM srečke iz I, lrtlJl po 100 gld.. . 196 , Dunava n g. srečke 5U 0 po 100 gld. . . 131 „ Zctnlj obč avstr. 4',./ 0 zlati zast. listi . — , Kreditne srečke po 100 gld...... 199 , Ljubljanske srečke......... 23 „ Hudolfove srečke po 10 gld...... 98 „ Akcije unglo-avstr. banke p<» 200 gld. . 177 „ Trauivvav-druAt. velj 170 gld. a. v. . . . 549 „ Papirnati rubelj......... i 20 kr 40 „ 95 . 50 , 80 . w , 25 , Ift . 27*/. „ 86 , 89 , tO , 72 „ — kr. 75 25 25 50 30 29 Slov. akad. društvo ,,Slovenija • na Dunaja naznanja svojim prijateljem, da je umrl PO dolgi bolezni njen člau caud. ini-. Bodi mu lahka zemlja! Za odbor: Ivan Oražen, Ivan Vrančić, t. č. predsednik. t. č. tajnika nam. Lekarna Trnk6czy, Dunaj. V. ga *> s a K* . w v "S * £ Oivajalne togljice • InIIju »i-UhIic in ae vselej sijajno osve-(16611« pri shIihmmii ■ i <'Iow'nU<>ku ttltlSa, HkaiciiMu t*>lo«lc*l, |»i(,ona; 1 prekrasen prstan od imi-tovanega zlata z lepim kamenom; 1 prekrasen suiodkovnik ; 1 prekrasen ustnik za smodke; .'! komade gnmb za prsa od doulde-zlata z simili briljantiJ 2 komada gnmb za vratnike od imitovanega /.tata z mrh>*niko; 2 komada mehaničnih manšetnih gumbov : 10 l.ornadov finega angleškega papirja za pisma in 10 komadov finih angleških zavitkov za pisma. — Vseh teh 85 prelepih predmetov sem primoran oddati za smešno nizko ceno 2 gld.. kateri doslej Se ni bilo primere. Da se vsak dvom izključuje, izjavljam, da sem pripravljen javno potrditi, da ima ura sama dvojno vrednost. Če bi komu roba ne ugajala, se denar drage volje vrne, tako da je za kupca izključen vsak risiko. Pošilja dokler zaloga traja, s postnim povzetjem Krakovska razpošiljalnica ur F. WINDISCH Krakov, Mlodowa Nr. 11 B. '»39—3) m ES ES E3 E8 1 1 1 1 i i i i 1 'Sv "r, v* e ŠA trapava, tV* Jf>k0 h________ o» toče čustvo Dfia !n Prožna. » - %J0^ 'fl>oy0 milo (* °hiv* se povaocl fcfllB^ t^V po :i0 kr • \ v& jL—- - - ■___^ ^. .. —-JM Lekarna Trnk6czy v Gradoi. I>r. Frl«leriku I.ikn^;icl-n Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamti\eka r.naii kdt najizvrstnejše lopotilo, ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, l04'i|«» Ki* /.<- .Il llui (ll.ll ||«>. /iihIiic liiHkin«' «»«! |»«>lli. kt poHiHi.«- .hI« lw lu nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-z:'ive pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto. nežnost in čvrstost; odstrani kaj nag'o pege, žolLavost, ogerco, nosno rudečico, zajedre in drugo nesnaznosti ni polti. — Ona vrču z navodom vred »Iti. I.so. l>r. FririVriltit l.«iig;l«'l-n BENZOE-IVIILO. Najmilejšo in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad *Ut kr. (1U—18) Dobiva se v I. j ul»l j >tni v I li. irnkoef.) -ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naroČila v/prejema \\ . IICUU, 1>IIIIH[, X, C. tr liani ratnaieljutii mtr. drž zelenit. Izvod iz voznega reda Trol?«kxr3i«»«fc od X. 3-u.aaS.3a, LSS5 SMtopno otB.nj.nl prlhajmlnl in u.llt^)»lul o.il omnko.nl .o * m ■■■■ i toM. 8r*inJ..»Top«ki 6m )• krajoamn ohh t Ljub- iimai mm t minuti nt*pr*|. Odhod ls LJablJan« (jni. kol.) Ok 1». hH 5 miN, po mM o.ehnl vlak v TrM*. Ponlab.l, B.IJ.k, l**tn* oaebnl vlak v Trbli, Ponlabal, Baljak, Oalovao, Krunsetufnata, lijahno, SaUthaJ, Soluograd. CM 110. uri min. pvjtoiuHnr metani vlak v lHovo momo, Kooavja. Ob 4. uri popoltttne oaobnl vlak v Trbli, Baljak, Galoreo, Frnntani. feate, 6a« Helathal v Solnograd, Lond - (lastnin, Kali na jaaoru , Ino. moti, Bresrnlo, Durih, Oauuvo, l-arii, čez Klein Relfling, Htoyr, Lino, Omiin.lan , Iiuhl, Budajavioa, Plaanj, Marijin« vara, Kgar, Irranoova vara, Karlov, vare, Prago, Llpako, Dunaj vi* Amitnttau Oa> 7. uri HO mi M. »twr maiani vlak v Novo m na to, Kočar). Baaun tega ob nedeljah in praznikih ob ti. uri 'JH minut popoladna oaobui vlak v Leace-Hled. Prihod v I«JublJano (jut. kol). Om S. tar« 5tf min *}utn\) oaebni vlak a Dunaja via AraiUuao, Lip-»IJa, Praga, Pranuovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Hudejnvla, Solno II. uri Ml min. oiu*inr oaabnl vlak a Dunaja via Amatetten, Lipilje, Praga, Krw!ioovih varov, Karlovih varov, Kgr«, Marijinih varov, Planja, Budajavl«, Solnograda, Llnoa, Stevva, Pariaa, Ooneve, Ourlha, Ilregniue, Inomoata, Zalla na jaaara, I.euit (lait.lna, l.Ji.inoga, Oeloro*, Poniabla, Trbtaa Ob 9. uri .IV min. popolmutttm metani vlak ia Kooavja, Novega meata, Ot> 4. uri BH min,. j»f»o.atattta oaebni vlak a Dunaja, Itjubaag«, aeUthala, Beljaka, Oelovoa, Frauaeutfeata, Pontabla, Trhlia. OA (I. uri 4 min. »rcfcr oaabnl vlak a Dunaja preko Ametetiena In ljubu«!*.. Rnljnka. Oelovoa. Pontabla, Trhiaa. Ob 9. uri v/5 mita. artWv«r meiani vlak ia Ko6avia, Novette Meata. Baaun tega ob nedeljah in prasnikih ob lO. uri dO mlnw( itettr oiubn vlak ia Leeeo-Bloda. 7. tf «. IO. tfb «. m uri »3 . 09 . SO .. tO nn tn 90 na Odhod ls LJublJan« (dr*, kol > min mj\4trnj v Kamnik. . %><>]iott*. min. ijutrtij i» Kamnika. (5—151) (aledujt vlak la ub nadaljah In pratsniklb. Učenec (913-1) 13—18 let star, kateri je I. razred srednje šob) z dobrim vspehom dovršil, ate v«i»re(nit? lakoj v trgovino z mešanim blagom pri tr. F. I loiiuui.ii v Kailovljlcl. jliipoT cvet kupuje (s"-a) Adolf Hauptmann v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 41. Plemeniti raki! Sveže lovljeni, akačoči, dobro zamotani, poštnina in embalaža prosta. 100—120 komadov lepih namiznih rakov il>— 80 5,r>- HO gld. 3— „ 3-50 4- 40 5- 50 velikih j velikanov z dvema tolstima debelima škarjeraa .... 32— o.r> bolo-velikanov, izbrane, naj- večje živali, od 15 otm. naprej Jamči se za to, da dospe, živi, skačoči ZStmr Gosje perje! skubljeno z roko. bliščeče belo, j^ld. r2.r), isto perje ii«-skubijeno 8f> kr., puh bliSCeče belo, non plim ultra gld. 2,2.r» lunt poštnine prosto. Vse po povzetja razpošilja Henr. So val pravici n mojuni etablias^iiKOitii, kajti ln Uko velika proilajulnic«, kakri>l tudi kupeum. DraiDstnl vzorci zaietcim naročltoljem zastonj in poit-nine proste — Knjige vzorcev z bogato vsebino, kaker* Snih doslej se ni bilo, za krojače poštnine prosto. Blago sa. o dI©3k©- Peruvion In dcBking M visoko duhoviftino, potem blsgo, kakor je predpisano za o. kr. uradniško uniformo, tudi za veterance, gasilna društva, telovadca, HvT«je, sukno za biljarde in igralno mize, prevleke za vozove. Največja zaloga štajerskega, koroškega, tirolskega lodna itd. za gospode in gospe bo originalnih tovarniških cenah v tako veliki izberi, kakersuc ne more nuditi niti d viijseloi na konkurenca. Največja lzbera samo finega, trpe>.nega sukne-nega olaga za gospe, v najbolj modernih barvah. Blago, ki se da prati, potni plaidi od 4—14 gld., potem tudi Vnnionlrn nntnohonino ikaknr podšiv za rokave, nlUlduBU 1JU11 u li u u 1II11 gumbi, šivanke, konec itd.i. UBF~ Ceni primerno, pošteno, trpozno, čisto volneno sukneno "blago in ue malovredne cunjo, ki komaj toliko 8ta-ne jo, kolikor iznaša zaslužek krojacev, priporoča J. ■v ZBx3^-"CL (Avstr. Manchester). Največja tovarniška zaloga sukna v vrednosti •/, milj. gld. lCttBpoMil|«n|*' I« proli p«vxea|u. 'Wi CvvMvavlA? Agenti in kroštrarji prodajajo svojo nič-MVStriiv) a vredno robo čestu za ,,Stil:arcfsky-;evc tlago". Ua se pride takim sleparijam v okom, ki so na ftkodo p. n. kupovalcem, javljam, da takim ljudem r.e prodajam "blaga pod nobenim pogojem. (190-20) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. LitNtnina in tiak .Ndrodne Tialrarne". 07 006564