Proletarci vseh dežel, združite sel
Poštnina plačana v gotovini.
irt/trdo sr
•uflOMP&r.
Ljubljana, 23.111.1923. — IIL/8.
Kandidati SSDL.
Kandidatska lita za volilno okrožje Ljubljana — Novo mesto
pri volitvah narodnih poslancev v Narodno Skupščino dne 18. marca 1923-
NOSILEC LISTE:
Ivan Makuc, železničarski uslužbenec, Planinska cesta 273, Ljubljana. Nosilec-kandidat za volilni okraj Črnomelj:
Janez Panjan, posestnik, Čudno selo št. 3, pri Črnomlju.
Njegov namestnik:
Ivan Jerman, posestnik, Črnomelj štev. 195.
Nosilec-kandidat za volilni okraj Kamnik:
Jakob Zabrezovnik, zidar, Olševk štev. 9, pri Kamniku.
Njegov namestnik:
Alojz Bešter, mehanik, Perovo-Kamnik.
Nosilec-kandidat za volilni okraj Kočevje:
Ignac Mihevc, uradnik, Škofja ulica štev. 13, Ljubljana-
Njegov namestnik:
Franc Baloh, rudar, Kolonija štev. 98, Kočevje.
Nosilec-kandidat za volilni okraj
Kranj:
Ivan Tokan, narodni poslanec, Ilirska ulica 22, Ljubljana.
Njegov namestnik:
Franc Padar, nameščenec v predilnici, Tržič št 119.
Nosilec-kandidat za volilni okraj Krško:
Ivan Martinšek, posestnik, Vrbovo 26, Radeče.
Njegov namestnik:
Vladislav Fabjančič, profesor, Selo 56, Moste.
Nosilec-kandidat za volilni okraj Litija:
Valentin Mlakar mlajši, strojnik, Toplice 118, Zagorje.
Njegov namestnik:
Lovro Klemenčič, žurnalist, Sodna ulica 12, Ljubljana.
Nosilec-kandidat za volilni okraj Logatec:
Josip Pokovec, mizar, Hradeckega vas pri Ljubljani.
Njegov namestnik:
Ivan Bravec, posestnik, Lož 26. Nosilec-kandidat za volilni okraj Ljubljana okolica:
Vladislav Fabjančič, profesor, Selo 56, Moste.
Njegov namestnik:
Lovro Klemenčič, žurnalist, Sodna ulica 12.
Nosilec-kandidat za volilni okraj Novo mesto:
Anton Šepetavec, kurjač, Kandija. Njegov namestnik:
France Jeršek, posestnik in tovarniški delavec, Zg. Kamenice pri Novem mestu.
Nosilec-kandidat za volilni okraj Radovljica:
Jaka Žorga, strojevodja, Japljeva ulica 4, Ljubljana.
Njegov namestnik:
Janko Smolej, tovarniški delavec, Javornik 45.
Kandidatna lista SSDL za volilni okraj mesta Ljubljane.
NOSILEC LISTE:
DR. LJUDEVIT PERIČ, odvetnik.
Njegov namestnik:
Ivan Makuc, žel. uslužbenec.
kec; skupaj 80 dinarjev; dosedaj skupaj
191.50	Din.
Za volilni fond SSDL
so zbrali sodrugi v Trbovljah 639 Din. Lesni delavci v Ljubljani na občnem zboru 111 Din. Skupaj 750 Din.
Vsem proletarcem mest in vasi! Pozor pred razdiralci delavskega pokreta!
Stari razdirači delavskega pokreta so nezadovoljni, ker niso kandidirani od Bernotove grupe, vstvarjajo novo zmedo med proletarijatom. Brez vsakega načela, samo iz osebnih razlogov,
hočejo zopet loviti nezavedne v svoj tabor. Pri tem hočejo izkoristiti revo-lucijonarno tradicijo lista »Rdeči Prapor«, glasila Komunistične Stranke, ki ga je vlada zabranila vsled tega, ker je odločno zastopal interese delovnega ljudstva.
Opozarjamo vse zavedne proletarce, da so advokat dr. Korun, Uratnik in drugi zveste oprode Anton Kristanove politike, da so eksponenti socijal-patrijotske centrale iz Beograda in da bo glasilo njihovo ne »Rdeči«, temveč »Žolti Prapor«.
Dol z razdirači in hlapci kapitalizma!
Živela enotna proletarska fronta!
Oglasi SSDL.
VOLITVE NA ŠTAJERSKEM.
Na Štajerskem je stvorena Enotna proletarska fronta LEVIH SOCIJALI-STOV in razredno zavednega proletariata SOC. STRANKE DELOVNEGA LJUDSTVA, dočim stari razdirači delavskih vrst socijalpatrijoti iz Celja — Koren, Korun, Bernot — nastopijo v veliko veselje kapitalistov samostojno, dasiravno nimajo nobenega izgleda na uspeh in je vsaka kroglica za njih manifestacija za RAZDOR med Proletari-jatom.
Pozivamo naše organizacije in somišljenike iz Laškega, Celjskega, Brežiškega, Prevaljskega, Mariborskega in Ptujskega okraja, da z našim volilnim manifestom in z našimi parolami, t. j. s programom in taktiko Soc. Stranke Delovnega Ljudstva, glasujejo za listo Enotne proletarske fronte, na kateri so samo razredno zavedni proletarci, levi socijalisti.
Sodrugi, ustanavljajte povsod pripravljalne odbore S. S. Delovnega Ljudstva!
Izvrševalni odbor Soc. Stranke Delovnega Ljudstva je sklenil ustanoviti Pri blagajni stranke
CENTRALNI VOLILNI SKLAD. ’
V to svrho bodo vsi volilni odbori in organizacije dobili nabiralne pole in
pa bloke za zbiranje sredstev. Cim se nabere na nabiralni poli ali na bloku do 50 dinarjev, naj se nabrana pola in blok takoj pošlje na tajništvo v Ljubljano. Brez sredstev centrala ne more pošiljati govornikov, tiskovin itd. Zato je sveta dolžnost vseh somišljenikov, da žrtvujejo za strankin volilni fond. Ne besede in fraze — temveč delo in požrtvovanje bode rešilo proletarijat v obrambnem boju proti kapitalistični ofenzivi. Žrtvovani denar proletarskim organizacijam je najbolje naložen denar, ki daje tisočprocentne obresti v obliki boljih delovnih pogojev in večjih pravic, katere proletarijat pribori samo potom svojih političnih in strokovnih organizacij.
Zato sodrugi, na delo! Zbirajte, agitirajte, žrtvujte, organizirajte!
Proletarska Stranka ne dobiva od bank podpor, kot jih dobivajo vse druge stranke. Zato jo moramo sami s svojimi prispevki vzdrževati.
1.	O. Soc. Stranke Delovnega Ljudstva.
Za Centralni volilni sklad so žrtvovali: Lesni delavci na občnem zboru ljubljanske podružnice so nabrali 111 dinarjev 50 para. Delavstvu naj bodo lesni delavci primer razredne zavednosti. — Dalje so plačali po 10 dinarjev: sodrug Tokan, Lemež, Klemenčič, Fabjančič, Makuc, Žorga, Cvelbar, Mi-
Na branik za delavske pravice!
Ministerstvo za socialno politiko je izdelalo načrt pravilnika o delovanju delavskih zaupnikov. Ta skrajno reakcijonarni pravilnik jemlje veliki množini delavstva volilno pravico. Delavskim zaupnikom celo prepoveduje udeležbo v delavskem gibanju in stavko.
V protest proti temu ukiiijenju delavskih pravic priredi skupni akcijski odbor Zveze neodvisnih strok, organizacij za Slovenijo in Strokovne komisije za Slovenijo
v nedeljo, dne 25. februarja
PROTESTNE SHODE
vsesa orsaniziranesa delavstva.
Shodi se vrše:
v Mariboru,	v	Celju,	na Jesenicah,
v Trbovljah,	v	Mežici,	v	Zagorju,
v Hrastniku,	v	Ptuju,	v	Guštajnu,
v Kočevju,	v	Rajhenburgu, v	Velenju,
v Krmelju in v Hudi Jami.
V Ljubljani
se vrši shod v soboto« 24. februarja ob 6. uri zvečer v Mestnem domu.
Čas in kraj shodov po deželi določi najmočnejša organizacija tistega kraja.	_____
Organizacije dobe vsa potrebna navodila pravočasno.
Sliodl naj bodo enodušen protest celokupnega organiziranega delavstva, zato se je strogo izogibati strankarske polit ifee.
Skupni Akcijski odbor.
Naši
Trboveljski proletarijat manifestira za enotno fronto.
Protest proti volilnemu terorju-
V nedeljo se je vršil manifestacijski shod Soc. Stranke Delovnega Ljudstva. Predsednikom shoda je bil soglasno izvoljen sodr. Salomon, kandidat za Laški in Brežiški okraj.
O dnevnem redu je poročal tajnik Soc. Stranke Delovnega Ljudstva s. Klemenčič. On je izvajal sledeče:
Ofenziva kapitala je svetovna poja-
shodi.
va- Svetovni kapitalisti so hoteli pr 2 leti udušiti s silo Rusko Revoluci ter ruski delovni razred napraviti kolonijalne sužnje. To je preprečila t£ tika ruskih delavcev in kmetov, ki z največjim požrtvovanjem ubrar svojo domovino sovjetsko Rusijo pr razbojniškimi napadi ruskih in evre skih kapitalistov in veleposestnike Oni so vzeli vso oblast in vse boj stvo, zemljo in tovarne in banke v s\ je delavske kmečke roke.
Ruski delavci in kmetje so zgradili trdno neprobojno enotno fronto pod rudečo zastavo marksističnega socializma in zato so zmagali.
V Nemčiji, Italiji, Franciji, Avstriji pa je na žalost ostal del prebivalstva in poljedelcev pod vplivom par reformističnih voditeljev, ki so sodelovali s kapitalisti celo v borbi proti razredno zavednim proletarcem. Zato je proletarijat v teh deželah oslabljen in zato so kapitalisti začeli z ofenzivo, ki napada na vse pridobitve delavskega razreda, na 8-urni delavnik, na socijalno zakonodajo; napadajo delavske gladne plače in z eno besedo hočejo vse ogromne stroške svetovne vojne več tisoč milijard, izžeti iz žepov in iz žuljev Delovnega Ljudstva.
Fašizem v Italiji, ki je poklal 15.000 delavcev, razrušil delavske domove in organizacije, narodni socijalizem v Nemčiji in drugod — so avantgarde kapitalistične ofenzive.
Zato se morajo delavci in poljedelci celega sveta zbrati pod rudečo zastavo v enotno obrambeno fronto proti kapitalistom.
Rudarji danes stojijo pred dvojno bitko:
1. na političnem polju — da pokažejo svoj protest proti razveljavljenju njihovih poslancev, da protestirajo proti gaženju osnovnih državljanskih pravic ter se borijo za svoje politične zahteve, ki jih vsebuje program S. S. De lovnega Ljudstva.
2. Na strokovnem polju — da prisilijo Trboveljsko družbo, da se drži pogodbe, ki jo je podpisala z rudarji oz. z njihovo organizacijo Zvezo Rudarskih Delavcev.
Po tej pogodbi je draginja tako na-rastla, da mora družba znatno povečati mezde rudarjev. Toda družba se zopet brani izvršiti pogodbo.
Obe bitki so odvisne ena od druge. Če bomo zmagali na političnem polju, potem moramo zmagati tudi na strokovnem polju.
Zato moramo ostati zvesti naši stari taktiki Enotni fronti vseh rudarjev iu ostalih delavcev proti kapitalu. Samo združeni v močno politično organizacijo Socijalistično Stranko Delovnega Ljudstva lahko zmagamo.--------------
Pri teh besedah je prišel k govorniku politični komisar iz Celja, ter mu sporočil, da ima nalog od okrajnega glavarstva, da prepove shod, če bi govoril sodr- Klemenčič. Sodrug Klemenčič je zahteval pismeno od komisarja odlok, ki mu ga pa ni mogel dati. Sodr. Klemenčič je protestiral proti gaženju osnovnih državljanskih pravic, ki so garantirane v ustavi in volilnem zakonu. Pozval je vse navzoče, dai vkljub terorju vztrajajo v enotni proletarski fronti, da se zbero pod rudečo zastavo Soc. Stranke Delovnega Ljudstva ter vsi kot en mož glasujejo za skupno listo Enotne fronte na Štajerskem, katere nosilec je sodr. Golouh od Mariborske okrožne organizacije SS.I in nosilec za okraja Laško in Brežice od Soc. Str. Delovnega Ljudstva sodrug Salomon in sodrug Bedenik kot namestnik.
Nato je v vznešenih besedah sodrug Pristav dal duška protestu, da rudarjem, ki najhujše trpijo in držijo na svojih žuljih celo narodno gospodarstvo, ne da niti pravica, da v tem kraju svobodno zborujejo, da se svobodno organizirajo v boju za večji kos kruha in za najosnovnejše svoje pravice, ki so zapisane v ustavi in zakonih. Ali so rudarji že dovolj izkušeni in prekaljeni v bojih za kruh iit svoje politične človeške pravice, da bi se dali uplašlti s terorjem. Star pregovor: večji teror, večji odpor bodo rudarji uresničili dne 18. marca, ko bodo kot en mož glasovali za listo Enotne fronte, katere kandidat je za Laški in Brežiški okraj rudar Šalomon in rudar Bedenik kot namestnik.
Protestira proti kršitvi volilnega zakona, ki piše, da morajo biti volitve svobodne. Poziva vse rudarje in delovno ljudstvo ter posebno poljedelce pod rdečo zastavo S. S. D. L.
Sodr. Šalomon poziva shod, da se izjavi, če zaupa v listo Enotne Fronte. On kot rudar bo zastopal delavske interese tako, kakor jih je dosedaj v svoji organizaciji. Poslanski mandat ni korito, temveč je težka dolžnost. Rudarski proletarijat je bolj potreben asaščlte danes kot kdaj prej. Potrebno
je napraviti konec odpuščanju in preganjanju rudarjev. Treba bo izdelati projekt Rudarskega zakona. Treba se bo boriti za boljše delovne pogoje in za osnovne človeške pravice. Vse to delo bodo poslanci rudarjev delali popolnoma sporazumno s političnimi in strokovnimi organizacijami. Ce bomo vsi kot en mož šli v Enotno fronto bomo zmagali.
Nato je še govoril namestnik kandidata sodr. Bedenik, ki je v lepih besedah opisal na kratko težak politični iu gospodarski položaj proletarijata v Jugoslaviji in pokazal, da je edina pot do boljšega kruha, do večjih pravic Enotna fronta.
Shod je enoglasno odobril kandidaturo s. Šalomona in Bedenika.
Nato je bila prečitana sledeča resolucija:
Da je dveletna poostrena ofenziva kapitala onemogočila proletarijatu svobodno politično udejstvovanje, kar so izkoriščevali vsi sovražniki in izkoriščevalci Delovnega ljudstva in njihovi podrepniki, sejoč med delavstvom intrige, laži in zmede. Vladajoča buržu-azija, ki ima vedno na jeziku narodno jedinstvo in ki je zavedla v državi absolutistični centralizem, ne pripušča združenja strokovnih organizacij, sklicujoč se na razne društvene stare zakone, ki še veljajo v posameznih pokrajinah. Zaradi tega je proletarijat prisiljen združevati se po pokrajinah v svoje organizacije, ker brez organizacije je on brez vsake moči in izročen na nemilost izkoriščevanja svojih podjetnikov. Vendar to združevanje po pokrajinah ne sme rušiti duhovnega jedinstva razredno zavednega proletarijata cele Jugoslavije in celega sveta.
A razredno zavedni proletarijat celega sveta se vedno bolj utrjuje vstvar-jajoč Enotno proletarsko fronto vseh izkoriščanih proti kapitalistični ofenzivi. Razredno zavedni proletarijat mora stati na čelu boja za enotno fronto na političnem, strokovnem in prosvetnem polju.
Enotna fronta je dvojna: Organizacijska in akcijska. Organizacijsko se lahko združijo samo one proletarske grupe, ki stoje na stališču razrednega boja in internacijonalne solidarnosti v smislu programa S. S. D. L.
Z vsemi ostalimi delavskimi skupinami se mora ustvarjati akcijsko enotna fronta, po primeru Zveze Rud. Del. v zadnjih dveh stavkah in po primeru industrijskega proletarijata v Ljubljani in drugod, kjer se je ustvarjala enotna fronta na podlagi programa, ki predpisuje razredni boj.
Na žalost se mora konstatirati, da je en del proletarijata na Hrvaškem in Srbiji padel pod upliv nacijonaluega šovinizma, ki je v teh pokrajinah zelo razvit. Nacijonalni šovinizem je eden od najhujših sovražnikov in avantgarda kapitalistične ofenzive. Zatorej mora proletarijat imeti jasen program in jasne poglede v narodnem vprašanju, da paralizira širjenje nacijonalnega šovinizma med proletarijatom. Proti absolutističnem centralizmu, ki se for-sira iz Beograda — treba protipostaviti proletarsko demokracijo, ljudsko samoodločbo in samoupravo v državi, občini in pokrajini — kakor je v programu S. S. D. L.
Trboveljski proletarijat izjavlja svojo popolno solidarnost s preganjanimi in zaprtimi proletarci v Sloveniji in ostali Jugoslaviji ter pošilja tem proletarskim borcem bratski pozdrav.
Protestira proti zabranjevanju shodov S. S. D. L., proti prepovedi, da se strokovni funkcijonarji ne smejo svobodno kretati, smatrajoč take prepovedi gaženje ustavnih in zakonskih pravic proletarijata.
Pozdravljamo ustanovitev Neodvisne Radničke Partije v Srbiji ter najodločneje protestiramo, da se proletarijatu v Jugoslaviji ne dovoljuje svobodno organiziranje tudi v okviru zakona o zaščiti države.
Poziva ves Proletarijat Slovenija da se zbere pod zastavo S. S. D. L. ter roko v roki s proletarijatom Hrvatske, Srbije in ostalih pokrajin, kakor tudi z razredno zavednim proletarijatom celega sveta povede boj proti kapitalistični ofenzivi.
Poziva Nczavisno Radničko Partijo, da v svrho predpriprave za končno udruženje proletarijata vseh pokrajin v
močno.duhovno iu organizacijsko enotno iTonto na podlagi dem, centralizma političnih organizacij, skliče v najkrajšem času v Zagrebu konferenco vseh razredno zavednih političnih proletarskih organizacij ali pa centralni strankin svet z dnevnim redom:
Enotna proletarska fronta v Jugoslaviji.
Boj proti nacijonalnemi! šovinizmu.
Ta konferenca naj izdela volilni proglas za celo državo in na ta način manifestira svoje duhovno edinstvo.
Živela S. S. D. L.! Živela Nezavisna Radnička Partija!
Živela enotna fronta razredno zavednih delavcev in poljedelcev celega sveta!
Brezovica. Tu se je vršil v nedeljo ob 8. uri zjutraj volilni shod S. S. D. L. ob obilni udeležbi delavcev in kmetov. Poročal je sodrug Fabjančič. Proletarijat Brezovice odobrava enodušno razredno-bojevno politiko izvrševalne-ga odbora, v volilnem boju bo v polni meri storil svojo dolžnost.
Devica Marija v Polju. Shodu S. S. D. L. v nedeljo ob 3. uri popoldne je predsedoval s. Vrhovec, stavbinec, poročal je s. Fabjančič. Po shodu se je ustanovil pripravljalni in volilni odbor. Izid volitev bo presenetil naše nasprotnike na volišču Dev. Mar. v Polju.
Hotederšica. V nedeljo je bil pri nas en sodrug, ki nam je prinesel volilne manifeste soc. stranke delovnega ljudstva, ki kliče v enotno fronto vse zatirane, da se v skupni bojni črti uprejo vedno naraščajočemu izkoriščanju. Vsi delavci, mali obrtniki in kmetje so z zanimanjem in veseljem vzeli te manifeste. Meščanske stranke so nas že dobro podučile, kaj imamo od njih za pričakovati. Vsak čuti na lastni koži posledice klerikalnih vlad ravno tako, kakor radikalno-demokratsko --samostojnežkega režima. Eni in drugi spoznajo kmete, obrtnike in delavce le pred volitvami, drugače pa rajši skrbe za izvozničarje, bankirje in za nove izdatke za oboroževanje. Zato pa kličemo vsem tem meščanskim strankam: Ne boš kaše pihat, Jaka! 18. marca bo-
mo vsi glasovali za samoodločbo delovnega ljudstva, za poljedelsko-delav-sko vlado, za boj proti izkoriščevalcem ljudstva — za socijalistično stranko delovnega ljudstva.
Več Hotenjcev.
Logatec. V nedeljo je bil pri nas sodr. Habe iz Ljubljane. Njegovo poročilo o ustanovitvi socijalistične stranke delovnega ljudstva smo mi logaški delavci, kmetje in obrtniki z veseljem poslušali.. Zadnji čas je že, da se zdramimo mi, ki živimo od svojih krvavih žuljev in zahtevamo odločno svoje pravice. Mi delamo, drugi pa uživajo sad našega znoja. Temu mora biti enkrat konec! Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno le od nas samih, smo, ki garamo na polju in v tovarni, ki se mučimo v gozdovih in po delavnicah. Kadar se bomo mi vsi združili in se bomo ujedinili v silnih organizacijah z našimi sodrugi delavci in kmeti celega sveta, tedaj bomo predstavljali tako moč, da se bo naša volja morala upoštevati in se bo moralo vladati tako, kakor hočemo mi, delovno ljudstvo. Vlada delavcev in kmetov, to je naše geslo. Za to geslo gre v boj socialistična stranka delovnega ljudstva, in zato bomo mi 18. marca volili socijalistično stranko delovnega ljudstva.
Okoli nas lazijo sedaj klerikalci in veliko govore o nebesih (tokrat že na tej zemlji), ki jih prinese njihova avtonomija. Pozabijo pa ti gospodje povedati (a ljudstvo dobro ve), kako so oni sami deželno avtonomijo zapravili, tedaj ko je Korošec bil minister in so razni Brejci in Pogačniki bili predsedniki pokrajinskih vlad. Tudi ni ljudstvo pozabilo, kako so 1. 1914 ti gospodje povsod, celo po cerkvah hujskali na vojno in kako so pozneje agitirali za vojno posojilo . •. Tudi gospod bivši minister in mesar Pucelj lazijo za voljo volitev tu okrog in obljubujejo zvezde z nebes, pa ljudstvo se gospodu Puclju le smeje, dobro se je godilo za njihove vlade par mesarjem, ki so vole izvažali, par verižnikom in bankirjem, ministrom seveda tudi; zato so že skrbeli razni Puclji in Žerjavi, kakor pred njimi Korošec, za njimi pa razni narodni radikali; medtem je pa
nas reveža morila draginja, ki raste od dne do dne ...
Mi delavci, kmetje in obrtniki smo siti teh obljub. Pomagali si bomo sami-Zato se bomo trdno oklenili svoje lastne stranke, to je socijalistične stranke delovnega ljudstva.
Bogatini, bankirji, veleposestniki in tovarnarji bodo volili meščanske stranke, mi trpini delavci, kmetje in obrtniki pa bomo volili socijalistično stranko delovnega ljudstva.
Davke naj plača bogatin!
Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!
Delavcu odločilno besedo v tovarni!
»Svobodne" volitve.
Teror policijski]-, organov napram soc.
Stranki Delovnega Ljudstva.
Kapitalisti ne poznajo nobenih meja, kadar^ povečujejo svoje profite, kadar izkoriščajo Delovno Ljudstvo. Gospodarsko izkoriščevanje oni vrše s pomočjo politične oblasti. Zato se tudi ne strašijo pred nobenim sredstvom, da potom nasilja obdrže v svojih rokah politično oblast. Pri tem postajajo besni, gazijo ustavo in druge zakone vselej, če jim tako gaženje zakonov prinaša profite na gospodarskem ali političnem polju.
Dasiravno imajo kapitalisti v rokah vsa sredstva za vršenje volitev, dasiravno imajo oni v rokah vse tiskarne, papirnice, milijonske kredite, da plača-, jo časopise, agitatorje, uradnike itd.
Dasiravno Delovno Ljudstvo nima nobenega drugega orožja kot svoje prepričanje in pa svoje organizacije;
Dasiravno	je	Delovno	Ljudstvo
ogromna večina prebivalstva, dve leti bilo pod najhujšim terorjem, brez zaščite, izročeno na milost svojim izkoriščevalcem;
Dasiravno volilni zakon jasno pravi, da so volitve,	da	je volilna	agitacija
svobodna:
Kapitalisti	in	njihove	policijske
oblasti ne uvažujejo vseh teh	faktov, ne
izpolnjujejo zakonskih predpisov, temveč skušajo brez vsakih stvarnih razlogov zamašiti usta zastopnikom Delovnega Ljudstva.
Imamo celo vrsto poročil, kako krajevne politične oblasti omejujejo svobodno volilno agitacijo. Okrajni glavar v Radovljici je samo zaradi tega prepovedal volilni shod na Jesenicah, ker ga je naznanil sodrug Fabjančič, češ, da se bo na shodu razpravljalo o delavskih stvareh. Narodnim poslancem, katerim so protiustavno odvzeti mandati v konštituanti, se sedaj protizakonito prepoveduje nastopati na volilnih shodih, brez vsake motivacije, pod grožnjo razpusta shodov.
Zastopnikom zakonito odobrenih proletarskih strokovnih organizacij se prepoveduje dostop v industrijske revirje! To je gaženje ustavnih in zakonskih državljanskih pravic.
To gaženje ustavnih in zakonskih pravic je postala že vsakdanja navada političnih organov. Ni čuda, da tako gaženje zakonskih ustavnih državljanskih pravic na merodajnem mestu daje korajžo neodgovornim elementom, da napadajo mirne državljane, da rušijo mir in red, da grozijo oblastem z individualnim terorjem, kar delajo ju-gofašlsti in da se smatrajo za oblast, ki dela kar hoče, za katere ne veljajo ustava in zakoni.
Zato mora Delovno Ljudstvo, ki nima nobene zaščite, ki je stavljeno izven zakonov in ustave s podvojenimi močmi ustvarjati enotno fronto.
Predpogoj take enotne fronte v obrambi zoper kapitaliste pa so močne organizacije.
Razredno zavedni proletarijat mora stati na čelu obrambnega boja za najosnovnejše državljanske in človeške pravice ter življenske potrebščine Delovnega Ljudstva.
V tem boju morajo biti razredno zavedni proletarci avantgarda Delovnega Ljudstva, avantgarda zatiranega Ljudstva.
Ljudstvo pravi: hujši teror, hujši odpor!
Razredno zavedni proletarci! Avantgarda   vsi v politične organizacije
Socijalistične Stranke Delovnega Ljudstva.	.	--------
Konec fraze
»demokratizma".
Že davno sta učila velika učitelja so-cijalizma Engels in Marks, da je vsaka vlada v dobi, ko obstoje razredi, izraz diktature enega teh razredov. Ker se v sedanji dobi imperialističnega kapitalizma borita za politično moč dva razreda, buržuazni razred in proletarski razred, je vsaka vlada izraz ali diktature buržuazije ali diktature pro-letarijata, to je celi državni aparat in njegova oborožena sila služijo razrednim ciljem proletarijata. Ruska vlada to tudi jasno priznava. V ostali Evropi vlada povsod buržuazija, in sicer je večinoma ta diktatura buržuazije maskirana pod formo demokratičnega parlamentarizma. Ljudske mase imajo pravico, da vsakih par let volijo poslance. Poslanci, parlament, sklepajo zakone, toda nimajo nobenega upliva na izvedbo teh zakonov in na upravo, razen tega se važna določila izločijo iz kompetence parlamenta, ker izdaja vlada sama takozvane uredbe, ki sklenjene zakone znatno izprenrinjajo v njih praktični uporabi. Toda tudi te male pravice odvzema ljudstvu buržuazija, kadar se ne čuti več dovolj varna in namesto z demokracijo maskirane, nastopa odkrita diktatura — absolutizem.
V sedanji velikanski krizi se buržuazija ne čuti dovolj varne v demokraciji in vedno bolj se pojavljajo stremljenja po odkriti diktaturi, po absolutizmu ali absolutni oligarhiji (to je vlada majhne klike). V Evropi je danes izraz tega gibanja fašizem. V Italiji se je fašistom že posrečilo, z odkrito pomočjo prejšnjih demokratičnih vlad, ustaliti Mussolinijevo diktaturo, ki je resno izrazil, da parlamenta ne rabi. V Franciji je začelo močno gibanje, ki ga vodijo predvsem monarhisti in klerikalci. Na Nemškem se je pod vodstvom bivših Viljemovih generalov začelo širiti pod imenom »narodnih socialcev«, raznih »Heimwehrov« itd., močno fašistično gibanje, ki ogroža resno republikansko obliko države. A kljub temu državne oblasti, celo tam, kjer so Scheideman-novci v vladi ne nastopajo proti njim tako, kakor bi morale, da, visoki uradniki, ki so večinoma monarhisti, celo podpirajo to gibanje, predvsem se odlikujejo v tem poveljniki »republikanske« armade, ki so prišli s pomočjo Noskea do svojih položajev. Isto gibanje je na Češkem, Poljskem, v Bolgariji. Glavno besedo pri vseh teh fašističnih organizacijah imajo veliki industrialci in bankirji, ki nudijo tudi predvsem tem organizacijam — potrebne denarje.
Tudi v Jugoslaviji vlada de faeto že dve leti odkrita diktatura buržuazije. Vidovdanska ustava je le v toliko oživotvorjena, v kolikor odgovarja tem stremljenju, opozarjamo le, da je oblastna samouprava ostala na papirju. »Zakon o zaščiti države«, razni pravilniki, ki so poslabšali popolnoma delavsko socijalno zakonodajo, to so jasni znaki tega centralističnega režima, o katerem trdi celo Stojan Protič, da predstavlja absolutistično vlado.
Toda tudi to jim je že premalo in sedaj zahtevajo kar odkriti absolutizem. Prvi je sprožil to zahtevo že pred 2 leti »Slov. Narod«, sedaj pa se je oglasila Beograjska »Pravda«, ki stoji zelo blizu Pašiču in Zvezi industrijcev ter trdi, da je absolutizem edina oblika vladavine, ki odgovarja sedanjim potrebam dežele in — pomislite! — ljudstva.
Podobno je govoril Pribičevič na novosadskem zborovanju, kjer je postavil odkrito svojo kandidaturo za jugoslovanskega — Mussolinija. In »Or-juna« že izvaja njegov recept. In znani Krsta Cicvarič seveda po njegovem povelju tudi že agitira za centralistični absolutizem.
Grozi nam torej še hujša, reakcija, toda tudi ta nas ne bo ubila. Kakega slabiča lahko ubijejo, ali delavski razred bo živel in enkrat bo tudi zmagal, ker koles zgodovine ne morete ustaviti niti Mussolini, in- Ludeudorff, niti Pašič in Pribičevič.
Potrebno pa je,, da, se delovno ljudstvo, delavci in mali kmetje,, nameščenci in obrtniki strnejo v mogočno enotno fronto, ob kateri se bo razbil vsak najezd reakcije.
Splošna rudarska stavka v Franciji..
V Franciji je celokupen rudarski proletarijat 16. februarja začel splošno stavko. Po najnovejših vesteh iz Pariza stavka že nad 200.000 rudarjev; stavkokazi se dobe le med reformisti (socijaldemokrati, krščanski socijalisti). Stavka je splošna v vseh revirjih severne in srednje Francije.
Pogajanja, ki so se zadnje dni vršila med razredno zavedno Splošno unitarno konfederacijo dela (Confede-ration Generale du Travail Unitaire, sekcija Federation Unitaire du Sous-sol) in med zvezo lastnikov rudnikov (Comite des Houilleres), so ostala brezuspešna. Kapitalisti so med pogajanji hodili svojo priljubljeno pot; obetali so par malenkostnih koncesij delavstvu in zavlačevali pogajanja. Toda delavski zastopniki se niso dali premotiti. Ponovno so izjavili, da morajo kapitalisti do 16. februarja ugoditi vsem zahtevam razredno zavednega proletarijata — ali pa bo delavstvo primorano stopiti v splošno stavko.
Stavka francoskih rudarjev je obrambno sredstvo, da si priborijo boljše življenske predpogoje. Stavkujoči se borijo za te-le zahteve: 1. Iste tnezde kot so jih imeli pred zadnjim zmanjšanjem mezd in obenem naj se mezde zvišajo dnevno za 1.50 fr. za delavce v rovih in za 2.50 ir. za delavce na površju; 2. odpravijo naj se kategorije;
3.	draginjske doklade se morajo priključiti k mezdi; 4. uvede naj se delavsko nadzorstvo nad sprejemanjem in odpuščanjem delavstva; 5. odpravi naj se odtrgavanje na mezdah za plačevanje davkov;	6.	ureditev	starostnega
zavarovanja v Aizaciji-Loreni in posebne zahteve alzaško-lorenskih rudarjev.
Ruhrska zasedba je francosko narodno gospodarstvo spravila iz ravnovesja: frank je začel stalno padati, draginja v Franciji pa naraščati. V tem položaju že itak skromne delavske mezde ne morejo več zadostovati.
Za dokaz le nekaj statističnih podatkov:
Splošne indeksne cene na debelo januarja 1923 so bile 447.3 (ako vzamemo za podlago 100 dobe 1901—1910), konec decembra 1922 pa 418.4 in v prvem četrtletju 1922 samo 357. To dokazuje, da so se cene na debelo v zadnjem mesecu podražile za 7 odstotkov, v celem zadnjem letu pa okoli 25 odstotkov. Pri posameznih predmetih so cene naraščale tako-le: Tkanine: drugo četrtletje 1922 402, december 553.4, januar letos 624; podražile so se torej za 34 odstotkov. — Sladkor, kava, ka-kao: prvo četrtletje 1922 336, december 386, januar letos 436; cene so narastle za 25 odstotkov. — Živalska živila: istodobno 375—457. Vegetarijanska živila: 360—386.
Mezde rudarjev pa so:	povprečna
19.25 fr., najmanjša 17.52 fr. Po kategorijah v rudniku zasluži dnevno: rudar 21.25 fr., nakladalec 15.35 fr., kon-dukter 14 fr. itd. Na površju:	Šofer
15.20 fr., nekvalificirani delavci 12.50 frankov itd.
Kako pada frank, dokazuje ta-le pregled:	jan.	1922 je stal angl. funt
52.50	fr., april 47, december 64; danes pa se suče med 70—80 fr. Podobno je z drugimi valutami.
Stavka je tem večje važnosti, ker je to po dolgem mrtvilu kapitalistične ofenzive, ki je kljub rastoči draginji po-goršavala mezde in delovne razmere, prvi boj, kjer prehaja delavstvo zopet v napad, v boj za zboljšanje svojega stanja.
350-letnica kmečke socijalne revolucije.
(Konec.)
V zadnji številki smo v glavnih obrisih pokazali vzroke in potek velikega kmečkega punta v srednji Evropi. V naših krajinah ni igral verski moment take velike vloge kot v Nemčiji, pač pa je odločilno vplival na izbruh kmečkega punta zunanjepolitični položaj naših krajev — turške vojske.
1453. so zavzeli Turki Carigrad in kmalu so bili gospodarji Balkana. Domače razprtije so omogočile Turkom ta uspeh, predvsem pa križarske voj-
ske proti Bogomilom. Ko se je začel širiti fevdalizem, kakor v ostalem krščanskem svetu, tudi na Balkanu, se je m pojavilo močno versko-socijalno gibanje Bogomilov, ki so zastopali visoke ideje prvotnega krščanstva in so se s silo upirali početju velikašev, ki so hoteli upeljati novo suženjstvo delovnega ljudstva. Posebno velik upliv so dosegli v Bosni, kjer se je razen visoke duhovščine in plemstva, skoro cel narod oklenil Bogomilskih naukov. Papeža Inocenc 111. in Honorij III. sta vodila križarske vojske proti Bogomilom, a jih nista mogla zatreti popolnoma. Ko se že Turki zasedli precejšen del Balkana, so še ogrski in beneški križarji z ognjem in mečem uničevali — krščanske Bogomile. Od katolikov je grozil Bogomilom poboj in požig in ni se začuditi, če so postali zato prijazni Turkom, ki so 1463. zasedli brez posebnega odpora celo Bosno. Iz Bosne so potem upadali po Hrvaški, Kranjski, južiii Štajerski in Koroški. Pod temi vpadi so trpeli predvsem zopet kmetje, ker gospoda je živela v trdnih gradovih in mestih. Boj proti Turkom je zahteval, kakor vsaka vojska, denarja. Gospoda pa davkov ni plačevala in stanovi (to so predstavniki plemstva in duhovščine, ki sta bila tedaj vladajoči razred) so razpisali v to svrho posebne davke, ki so jih od revnih kmetov, da celo od hlapcev in dekel, iztirjevali na najkrutejši način. Kar niso vzeli kmetu Turki, pobrali so mu biriči za davek, ki ga je moral plačati, če je bila še tako slaba letina. Ko so kmetje še videli, da se bogate s temi davki nekateri plemiči, so se začeli na Koroškem v letu 1476. organizirati v Kmečko zvezo. Voditelj jim je bil Peter Vun. derlih. Gospoda je pri cesarju črnila to zvezo (Bund = punt), ampak kmetje so se je oklepali in 1478. so se začeli javno upirati oblastem. V Zili so odstavili duhovne in sodnike, nastavili župnike po svoji volji in izbrali kmete za sodnike... Ko so pridrli Turki kmalu v deželo, so razbili to kmečko zvezar-sko vojsko, v veliko veselje gospode, ki je gledala iz svojih gradov, ne da bi genila s prstom, kako Turki ubijajo kmečke puntarje... L. 1503. je bil manjši punt kmetov v Sloveniji. Leta 1515. in 1516. je bila velika vstaja, ki se je je udeležilo čez 20.000 kmetov. Posebno ostra je bila na Koroškem, predvsem okoli Vober in Svinca, kjer so rudarji vodili kmete. Ali končno so cesarske in stanovske vojske pod Žigo Dietrichsteinom premagale uporne kmete. Voditelje so obesili, ostalim so pa naložili v spomin na punt poseben puntarski davek...
Največji in obenem zadnji punt je bil 1. 1573. Začel se je v Stubici na Hrvaškem, kjer je grof Tahi »cesarski in kraljevi konjušar in komornik« ter zet »slavnega« bana Nikole Zrinjskega »narodnega junaka«, postopal s kmeti slabše nego s psi. Vodja punta je bil Matija Gubec. Zbral je veliko kmečko vojsko iz Kranjske, Štajerske in Hrvaške in je nekaj časa zmagoval in začel ie uvajati kmečko svobodo.
Ampak »narod« tistega časa, to so grofje, baroni, škofje itd., so sklicali hitro sabor, proglasili kmete za izdajalce domovine in naroda (t. j. gospode), zbrali so veliko izvežbano vojsko, ki je Pri Turnu premagala kmete. Ko je Gubec videl, da je vse zgubljeno, se je sam predal gospodi, pod pogojem, da njegovih tovarišev ne bodo preganjali.
Na predlog »narodnjaka«, škofa Dra. škoviča (Kristus je učil: Ljubi svojega bližnjega!), so Gubca dne 15. februarja 1573 umorili na Markovem trgu. Najprej je moral gledati, kako mrcvarijo njegovega tovariša Pasanca, potem so pa njega posadili na razbeljen tron in z razbeljeno krono so ga kronali. Okoli njegovega smrtnega sedeža pa je rajala cerkvena in posvetna gospoda in uživala slasti ob pogledu na muke moža, ki se je predrznil boriti proti njihovim denarnim bisagam. Tako je umrl veliki revolucijonar, mučenik svoje razredne zavednosti...
Ko so bili potlačeni kmečki punti, je zavladalo po Evropi suženjstvo kmečkega ljudstva. Šele krvavi upor 1. 1789., velika francoska revolucija« je odpravila, v Franciji in v krajih, kamor je nesel Napoleon na svojih bajonetih novo svobodo, to suženjstvo. Pa po padcu Napoleona je pri nas zavladal spet
grof in grajščak in šele marčna revolucija 1. 1848. je rešila v Nemčiji in Avstriji kmete tlačanstva. 'Toda 1. 1848. jugoslovanski kmetje niso imeli nobenega Gubca.« Jelačič-ban je bil tedaj »narodni« junak (in še ga proslavljajo zato), Jelačič-ban — krvnik avstrijske in madjarske revolucije, Jelačič, največji lakaj avstrijskih cesarjev in re-akcijonarjev...
In še danes niso vsi kmetje v Jugoslaviji prosti, še je »kmečko« vprašanje v Bosni, Južni Srbiji, še so koloni v Dalmaciji. In naš revni kmet je suženj bank in oderuhov, ki verižijo z njegovimi pridelki...
Rešeno pa bo šele tedaj kmečko vprašanje, kadar bodeta kmet in delavec, ta glavna stebra človeške družbe, prišla do zavesti svoje moči, ko se bodeta združila in vzela vso moč in oblast v svoje roke.
Zato kličemo danes ob obletnici Velike kmečke vstaje:
V boj za kmečko-delavsko vlado!
Vso moč in oblast v roke delavcev in kmetov!
Dopisi.
Trbovlje. Še nekaj o razmerah na dnevnem kopu, ki je v najemu tvrdke Dukič in drug.
Šikane s strani podjetja so neznosne, kolikor ne more priganjati delavce k delu sam podjetnik, si je najel za to še druge ljudi s tem, da jim je obljubil nagrado, paznikom, preddelavcem, strojnikom in kurjačem, od katerih si je mislil, da so nekoliko zavednej-ši in da bi morda naletel na odpor in da se bi pri njih šikane ne obnesle že vsled tega, ker so večina od teh organizirani in sicer pri organizaciji »Zvezi rudarskih delavcev«, ki je močna zaščitnica delavskih interesov. Pred vsem od paznikov se odlikuje neki gospod Gučinski, rodom Poljak, ki je pred nekaj leti do-šel v naše revirje kot navaden delavče, ali sedaj se je vsled svoje protidelavske politike toliko prikupil trboveljski pre-mogokopni družbi, da ga je napravila kar za nadpaznika. Sedaj ga je še toplo priporočila novemu podjetniku, češ, ta je dober priganjač delavstva. Seveda podjetnik ga je z odprtimi rokami sprejel, da ga pa še bolj priveže nase, mu je tudi dal visoko nagrado, in sicer 6000 K štiritedensko. Seveda omenjeni gospod, ki ima že itak precej dobro plačo na-pram drugim paznikom, se je tega denarja polakomnil in. za protiuslugo šikanira s podvojeno silo tamkajšnje delavce. Opozarjamo' dotičnega gospoda, da tako postopanje napram delavcem ni socijalno in tudi ne lepo od njega; če se čuti kot samostojnega moža, ni potrebno, da že itak popolnoma izkoriščano delavstvo, pomaga še on zasužnjevati, posebno pa to še vsled tega, ker je on ravno tak suženj kapitala ter ravno tako odvisen od trboveljske premogokopne družbe oziroma novega podjetja, kakor delavci in da lahko pride za njega tudi dan, ko ga bode trboveljska družba ali občekapitalistična klika postavila na cesto. Vsled tega kličemo njemu in vsem paznikom ter preddelavcem:	»Proč s
protidelavsko politiko/« ker s takim delom ne boste rešili sebe ter tudi ne svojih družin, temveč jih silite v direktno propast. Da seznanimo javnost še o dogodku ponesrečbe dotičnega delavca. Preje smo že omenili, da raziskavati stvari za enkrat ni naša stvar, temveč povemo samo to, da glavni vzrok ponesrečbe je ta, ker se delavce na neumesten način priganja k delu, ter zato mladi delavci vsi v strahu sami ne vedo, kako bi delali, da bi bilo delo popre-je izvršeno in vsled tega premalo pazijo na svojo osebno varnost. Drugič: podjetnik ne skrbi za nikakšne varnostne priprave ter zaposluje popolnoma nove delavce k delu, ki ga niti ne umejo opravljati. Ko je zvečer ob šesti uri strojevodja pripeljal vlak k Ašpelnu, tam se je fant ponesrečil. Kako se je to zgodilo, se ni na mestu dalo dognati, ker se je fanta opazilo šele takrat, ko je že ležal z zmečkanim telesom in razbito glavo na tleh poleg vozička. Ko bi bil rešilni voz ali vsaj kakšne zasilne obveze takoj pri rokah, bi še fant mogoče ne postal žrtev ali bi se mu vsaj za kakšne ure podaljšalo življenje. Tako je pa ležal celih petdeset minut v takšnem stanju, kot se je ponesrečil ter mu je bruhala kri iz ust in nosa, ušes, ka-
kor tudi iz telesa, curkoma na tla. Pozivamo merodajne oblasti kakor tudi prizadete uradnike, poduradnike, paznike in preddelavce, da skrbijo v prvi vrsti za red pri omenjenem podjetju ter šele potem lahko od delavcev zahtevajo večjo produkcijo. Naj za enkrat zadostuje. In če ne, pridemo drugič še z večjimi podrobnostmi v javnost, kar naj potem ona sodi o raju, ki ga ima delavstvo, zaposleno pri tem podjetju. Delavcem podjetja pa kličemo: Dajte se organizirati! Postavite se v bran, mož za moža, vsi za enega, eden za vse, ker le na ta način si boste mogli zboljšati svoj bedni, suženjski položaj!
Naj živi razredna zavednost med proletarijatom!
Naj žive razredne borbene organizacije!
Rečica na Bledu. Pri nas imamo parno žago tvrdke Papler. Pri tej tvrdki so se letos uselili novi gospodje, in sicer so tam razen g. Paplerja iz Boh. Bele še g- Mulej iz Radovljice in dva Laha (lire so dober denar, pravijo jugoslovanski buržuji, ki se sicer kar cede samih neodrešenih bratov...). Lani so imeli pri tej tvrdki delavci aprovizacijo, vsak mesec en voz odpadkov za kurjavo in razmeroma veliko boljše plače, kakor letos. Sedaj ima najboljši delavec reci in piši 17 papirnatih kron na uro. Ker so delavci zahtevali boljše plače, je šel g. Mulej najprvo k g. Janu mlajšemu, ki ima v Gorjah lesno tvrdko ter ga pregovarjal, naj ne plačuje delavcem tako visokih plač.. • Svojim delavcem pa je g. Mulej dejal, da jih bo polovico odpustili, posebno one, ki so organizirani... Na Rečico sta prišla v zadnjem času dva Jugoslovana iz Amerike. Eden je tu kupil manjšo hišo, kjer so bila oddana 3 stanovanja. En najemnik mu je naredil takoj prostor, enega je pa 15. februarja vrgel iz stanovanja, čeprav sta mož in žena že čez 70 let stara... Podoben človekoljub so gospod graj-ščak iz Vilzonije. Visoki gospod so vzeli novega hlapca, starega so pa pognali z družino vred na cesto v mraz. Ta revež se nahaja v tem mrazu sedaj z družino na nekem skednju... Oj, zlato srce imajo res ta visoki gospod, ki so sicer v posebni časti pri beguncih, ker je njihov oskrbnik eden izmed orjunskih komandantov. Tako so kapitalisti tudi na Rečici taki, kakor po celem svetu... In delavstvu in drugim trpinom bo boljše šele takrat, ko postanejo zavedni in složni. Borbena enotna fronta vseh zatiranih proti našim izkoriščevalcem! To je začetek preokreta na boljše, ker pomagali si bomo le mi sami in nihče drug. Cim bolj močni bomo, tem več si bomo priborili, ker drage volje nam ne bo nihče dal ničesar. Blejski opazovalec.
Tržič Kako gospodarstvo vlada pri kapitalističnih podjetnikih, oziroma kapitalistih sploh, naj navedemo en slučaj pri nas v Tržiču. Tvrdka Viljem Treo v Tržiču ima zaposlenih komaj 60 delavcev — ima pai 12 do 15 nastav-Ijencev priganjačev, t. j. raznih polirjev, pisarjev itd. Seveda preddelavcev tu niti ne omenjamo. Torej približno na 5 delavcev pride po en priganjač. Ali ni to sramotno, škandalozno!? Za vse te ima g. Treo denarja, za ubogega delavca pa ne. Ce omagaš, zgini! Na tvoje mesto pa pride drugi. To so splošno nazori vseh kapitalistov. Delavstvo pa prenaša kar mirno hladnokrvno vse to. Najrazličnejše šikane, psovke in druge žalitve se dan na dan ponavljajo. Zato pa delavci, strnite se vsi v enotno fronto in enotne delavske strokovne organizacije. Tam bo naša moč, tam se bomo rešili nenasitnih kapitalističnih pijavk. Več zavednih delavcev.
Objave.
Dobrava pri Bledu. Na osebni napad dopisutia iz Dobrave pri Jesenicah, objavljen v Napreju, št. ,30 z dne 8. febr. t. J., odgovarjam podpisani sledeče: Najpoprej sem primoran ugotoviti politično nezrelost Člankarja, kateri se je razkrinkal ne kot socijalist, temveč kot zagrizen fanatik, na drugi strani pa je docela nezmožen pojmovanja, kaj spada v strokovni in kaj v politični list. Žalostno od člankarja je tudi to, ker se ne zaveda, da ima kot
član strok, organizacije pravico vpogleda v račune strok, blagajne, ako ima sum, da se dogajajo nerednosti; v tem slučaju bi še le imel pravico protestirati, ako bi ugotovil, da sem se udeležil politične konference na račun strok, organizacije. Dokler pa ne ugotovi člankar nereda v upravi blagajne strok, org., pa stojim na stališču, da mi nikdar in nihče nima pravice zapovedovati, osobito v političnem oziru ne pripoznam nikakih predpisov in nadzorstva nad seboj, ne od ene in ne druge osebe. Ako je člankarju neznano, odkod sem bil pooblaščen, da se kot delegat udeležim politične konference, je temu kriv sam, ker nima tistega zaupanja med Dobravskimi so-drugi, kot si ga morda želi. V kakšnih razmerah da živim jaz, je to moja interna zadeva, odvisna od usode, katera mi je nenaklonjena, kakor mnogim drugim, kateri žive od dela svojih rok, naklonjena pa našim izkoriščevalcem, ki živijo od žuljev in dela proletarskega razreda. Ako pa se člankar nahaja v boljših gmotnih razmerah, da ima morda postranske dohodke, naj bode vsaj toliko previden v omalovaževanju drugih, da se kdaj ne spodtakne, ker pregovor pravi, da je sreča opoteča. Člankar bi se kot tovarniški delavec gotovo ne zgraževal nad menoj, ako bi pomislil, da sem odvisen le od plače, katera ni tako sijajna, da bi se kdo zamogel z njo hvaliti. Imam sum, kdo je sestavil članek v »Napreju« ter ga lahko pokažem s prstom, a za danes zamolčim njegovo ime ter ga poživljam, da se v drugič podpiše, potem sem pripravljen njemu oz. njegovemu socijalizmu brati levite, kot jih v njegovi preteklosti gotovo zasluži.
Jos. Kuraž.
ZAHVALA.
Odbor podružnie splošne organizacije voj. inv. za Slovenijo v Trbovljah, se najlepše zahvaljuje vsem, ki so s svojo navzočnostjo pripomogli do tega, da je veselica, ki jo je zgoraj imenovano društvo priredilo pod vodstvom tov. predsedn. Strovsa, cine 11. t. m. v gostilni g. Olkarja v Trbovljah, tako lepo in v najlepšem redu uspela.
Odbor-
IZJAVA.
Podpisani preklicujem žaljive besede napram gospodu nadpazniku Železniku Francu (Dnevni kop) v Trbovljah in se mu zahvaljujem, ker je umaknil kazensko postopanje napram tneni.
Trbovlje, dne 16. februarja 1923. Debelak Andrej, Doberna 38, Trbovlje I.
Za tiskovni sklad so darovali: sodr. Ravnik Fr. 5 Din, s. Ulčar 2 Din, sodr. Kukovca 3 Din, s. Pušnik 5 Din, s. Sluga 5 Din, s. Velikonja 2 Din, s. Baloh 2 Din, s. Deržek 1 Din, s. Lunder 1 Din, s. Fink 1 Din, s. Vidgaj 1 Din, s. Rudolf 1 Din, s. Cigler 1 Din, s. Papež 1 Din, s. Orezek 1 Din, s. Osterman 2 Din, s. Jež 4 Din, s. Šuligoj 7 Din, Neimenovan 4 Din, s. Kovač 3 Din, s. Per-činlič 3 Din, s. Rus 1 Din. Skupaj 56 D.
Razno.
t Dr. Ivan Tavčar. Umrl je vsled raka dr. I. Tavčar, bivši voditelj liberalne stranke in slovenski pisatelj. V nasprotju s sedanjimi buržuaznimi voditelji je bil stara, poštena gorenjska grča.
»Politika« srpske kapitalistične radikalne stranke.
Izstopil je iz stranke pozlatarski mojster Miha Koren. Na predlog trboveljskih rudarjev je bil kandidat Komunistične Stranke pri volitvah v kon-stituanto 1920. leta in je bil tudi izvoljen. Radikalna-demokratska buržuazija mu je odvzela mandat, ga je dve leti preganjala kot divjo zver, zaprla v celjske zapore brez vzroka, izgnala protizakonito iz Trbovelj, kjer je izvrševal svojo koncesijonirano obrt in ga izgnala v gorsko vasico, kjer bi moral umreti od lakote, da ga niso podpirali sodrugi in usmiljeni ljudje. Na ta način ga je spravila buržuazija dobesedno na beraško palico ter s tem protizakonitim postopanjem ga prisilila, da se kandidira na srbski buržuazni radikalni listi. Preganjanje je oslabilo odporno silo moža.
Vendar je njegov skok v kapitalistični tabor nenavaden. Ker kapitalisti, ki so ga izcedili z dveletnim preganjanjem kot limono, mu nudijo samo trenutno plačilo za to, da zapusti proleta-rijat in pridobi radikalcem par volilnih kroglic.
Kapitalistično žrtev izčrpano in izsesano najemajo kapitalisti samo, dokler jo rabijo. Potem jo zopet vržejo na cesto.
Za proletarijat je Miha Koren s tem skokom umri. V kapitalistični srpsko-radikalni tabor mu ne bo siedil niti eden od proletarcev. Naj v miru počiva!
Jože Nahtigal, železničar v Mariboru, je kandidat radikalne stranke v mariborskem okrožju. Naj v miru počiva!
Iv. Vuk:
Babilonski.stolp.,
... Zgodilo se je, da se je Človek izneveril samemu sebi in se zaznamoval. In ločil se je na desno in levo. Na desno je šla peščica in zasedla bogate dvorane ter zapisala nad vratmi:
»Nebesa.«
Pred vrata pa je ta peščica postavila sluge, ki so pomotoma ali iz slabosti stopili na desno in rekla:
»Bogovi smo!... Tako nas zovite odsihmal.«
Sluge so padle na obličje in jih molile.
Na levo pa so krenili tisočeri in še predno so se zavedli, kam jih pelje cesta, so videli napis pisan s krvjo:
»Delo«.
in odsihmal je oblival tisočere znoj in jih stiskalo pomanjkanje. Sluge bogov pa so stali za njih hrbti z ukazi. Kdor ni ubogal, je bil kaznovan. Sluge pa so govorili vsem:
»Delajte, Proletarci! Bogovi vaši zahtevajo tako.«
Tako je bilo, ko se je izneveril Človek samemu sebi.
*
Ali ponižanje in trpljenje je zbliževalo Proletarce. Porajala se je v tiso-četrtih glava misel, pozvati Človeka iz njegove zablode, združiti se v ono mogočno misel, ki odoljeva vse.
In naenkrat so se tisočeri zganili brez klica in si podali roke. Na ustih vseh je bilo eno:
»Zgradimo stolp, ki bo segal do neba. On bo nam lestva, da sedemo k mizam, ki so tudi naše.«
Tisočero glav je bila ena misel. Mogočna stavba — babilonski stolp — se je vzpenjala in rastla in pretila, da zdajci seže do neba. Že se je slišal šum in glas Proletarcev, ki je klical bogovom:
»Enaki si smo ... Naredite prostor in slecite božanstvo. Zakaj, Človek prihaja.«
Strah je nastat med brezskrbnimi bogovi. Prepirajoči se med seboj za prvenstvo v nebesih, so zdajci obmolknili in se spogledali.
»Ne damo si vzeti, kar smo pridobili,« so rekli. »Pozabimo prepire za sedaj in pokažimo puntarskemu Proletariatu svoje božanstvo. Na kolena naj pade pred našo jezo. Zakaj, nikdar ne dovolimo, da bi poleg bogov sedel proletarec, ker ne maramo Človeka.«
Stolp združene misli pa je rastel in rastel... Tisočero rok je delalo in ogromno kamenje jim je bilo, kakor pero. Tisočero glav je mislilo:	»Ukradeno
zahtevamo nazaj. Tisto, za kar se nas je v naši needinosti ogoljufalo, hočemo nazaj. •. Zbrisati hočemo znamenje, s katerim smo se nekoč zaznamovali in zopet naj zaživi Človek. Bogovi in Proletarci naj izginejo! Ubiti hočemo podedovani greh — neslogo. Naš Odrešenik, združena misel, ga zbriše z nas na vekomaj.«
Vzpenjal se je na stolp združene misli in trkal na vrata bogov.
*
Zgodilo pa se je, da so bogovi v svoji mogočnosti in zvijači napolnili mošnjo cekinov, s katerimi se odpirajo vrata nebes in se z njimi živi po božje in jo pokazali zidarjem stolpa združene misli.
»Nekdo bo iz njih, ki se polakomni zlata in jim izda«, so rekli, zakaj poznali so slabost zidarjev.
Zidarji so pljunili na zlato. Samo eden, dva sta bila, ki nista pljunila. Ko pa se je znočilo, sta potrkal& na vrata nebes.
Bogovi so ju pogostili po bogovski.
»Vidva nam hočeta služiti?«
Mošnja cekinov je žvenketala v rokah bogov. »Hočeva,« sta- rekla oba in njune oči so se željno upirale v cekine.
»Ta mošnja je vajina. In še dobita, ako opravita dobro svoje delo.«
»Kaj naj storiva,« sta rekla odpadnika.
»To kar vama ukažemo.«
»Ukažite.«
Njuni glavi sta se sklonili v pokorščini.
Bogovi pa so govorili:
»Proletarci nam napovedujejo vojno. Pozabili so na pokorščino, ki so nam jo dolžni in brezverstvo jih je ob-jejo. Stolp, ki ga zidajo, da nam kljubujejo, je greh ... Nezaslišan greli- Zato idita in storita, da se stolp združene misli razruši!«
Odpadnika sta se spogledala.
»Kako naj narediva to?«
»Iz njih vrst sta... Ne bo vama težko.«
Zarožljala je druga mošnja cekinov.
Eden izmed bogov pa je rekel:
»Idita in zmešajta zidarjem jezike.« *
Čudo prečudno. Cekini so vršili svojo mogočnost.
In naenkrat so začutili tisočeri, da je prej kot pero ialiko ogromno kamenje postajalo vedno težje.
»Ne vzdržimo ... Ne dozidamo.«
Strah se je polastil mnogih.
»Ne obupajte! Vzdržimo. Strnimo še bolj svoje vrste,« so hrabrili najod-ločnejši. »Naj živi stolp združene misli! Naj zgine razloček med nami, da vstane Človek!«
Ali zlato je kazalo svojo mogočnost. Odpadnika sta delovala zvito in vneto. Slabiči in bojazljivci so metali orodje stran in se potuhnili.
»Ne popustimo«, so bodrili najodloč-nejši... Poginemo, ako ne zmagamo.«
Ali že je bil strah v vrstah tisočerih. Prešinila jih je zavest, da je med z\ darji izdajalec in jih zbegala. Stolp združene misli se je majal in — se porušil.
Pod njega razvalinami je izkrvavela peščica zvestih, ki je kljubovala do
poslednjega, kljubovala in z lastno krvjo posejala novo seme »Združene misli«.
V nebesih pa se je slišal krohot in vrisk in ambrozija in nektar sta tekla raz miz... Izdajalca pa sta ležala opijanjena pred vratmi...
*
Človeštvu, ki ga je zeblo je Prometej prinesel ogenj. Ukral ga je bogovom in ga podaril Človeku. Razkačeni bogovi so ga za kazen dali prikovati z verigami na pečino, kjer mu je orel vsak dan trgal jetra iz telesa.
Koliko je dobil tisti, ki je poslušal povelje bogov in prikoval Prometeja na skalo?... Orel se je mastil z jetra-mi trpina in se zabaval nad njegovimi mukami.
Herkules, mogočna združena misel, je zdrobila okove, osvobodila trpina in ubila orla. Bogovom v strah ...
*
V zabavo je bila — smrt. Mogočniki, cesarji — bogovi so se zabavali pri curljanju tople človeške krvi. »Ave Cesar, morituris vos salutant« je bil pozdrav sužnjev - gladijatorjev, umirajočih v zabavo cesarjev. Njegov migljaj s prstom je podarjal ali jemal življenje premaganim.
Spartak - suženj pa je zaklical sužnjem:
»Združimo se in izvojujmo si enakost.«
Stresel se je mogočni Rim, Rim bogov. Velikan, združena misel je zidal stolp.
Ali kaj?!... Bili so plačani — sužnji, ki so ga razrušili. Križi so se vrstili cele milje in na njih pribita le umirala združena misel zdesetkovana, izdana. Umirala, a ni umrla.
Slavili so bogovi svojo zmago.
(Dalje prihodnjič.)
»Delavske Novice« se vzdržujejo 1® od naročnine in prostovoljnih prispevkov. Volilna akcija stane obilo denarja. Da ne zaostane proletarijat v svojem boju, nabirajte vsi sodrugi za tiskovni in volilni sklad in nemudoma poravnajte naročnino.
Odgovorni urednik: Anton Šuštaršič.
Zvezna tiskarna v Ljubljani.
I -ustnik konzorcij.