Naši dnevi na vseslovan- skem avstrijskem ucitelj- skem shodu. (Konec.) Glavno zborovanje društva ,,Dedictvi Komensk6ho". V sredo, dne 12. avgusta, se ,je vršilo glavno zborovanje češkega učiteljskega društva BDedictvi Eomenskeho." Ear je Slovencem naša ,,Slovenska Šolska Matica", to je češkemu učiteljstvu njih društvo ^Dedietvi Eomenskčho", nekaka literarna združitev, kamor prinašajo svoje duševne proizvode razni učiteljski pisatelji iz zadnje zagorske vasice, a tudi svetovnoznani vseučiliški profesorji praške stolice. Vsakdo je dobrodošel. Paznega očesa zasledujpmo že dlje časa plodonosno delovanje tega kulturnega društva. Z zaniraanjem pregledojemo in prebiramo vsakoletne publikacije tega društva, a vsakokrat nam tesno prihaja pri srcu, ko se spomuimo naše BŠolske Matice" in njpnih publikacij. Sicer ne vemo, so li res naši merodajni faktorji okrog naše nŠolske Matiee" v dno srca prepričani, da bodo naše šolstvo povzdignili na višek popolaosti, ako nas pitajo leto za letom s samimi učnimi 8likami, namesto da bi nam podali kaj aktualnega, kar pretresa svetovno pedagoško naziranjp, po zgledu češkega društva ,Dedictvi Eomenskčho". Dozdeva se nam, da gotovi ljudje pri naši nŠolski Matici" ravno tako ne morejo opustiti izdajanja vsakoletnih učaih slik, kakor ne morejo opustiti drugi činitelji pri družbi sv. Mohorja molitvenikov. Občni zbor je otvoril s presrčnim pozdravom njegov predsednik, mešč. učitelj J. T u m a , nakar je bil voljen za zapisnikarja T 1 a p a k. Predsednik je imenoma pozdravljal razne slovanske goste, posebno pa zastopnika BHrv. ped. književnpga zbora*- tovaiiša J. Elobučarja, kise mu je za pozdrav iskreno zahvalil. Iz obširnega tajniškega poročila, ki ga je podal tovariš L. H o r a k , posnemljemo sledeče: Društvo je štelo y pretečenem 1907. letu 3088 članov, in sicer 2810 posameznikov in 278 korporacij. — Glavno skrb je društveni odbor posvetil svojemu znanstvenemu glasilu, znani pedagoški reviji nP e d. Rozhledj", ki se lahko merijo z vsako inozemsko in tujezemsko pedagoško revijo. Glavni urednik ji je znani učenjak profesor dr. F. Drtina. Tiska se v 6000 izvodih. Ta revija izhaja sedaj XXII. leto in prinaša naravnost epohalne članke, tičoče se vseh vprašanj obsežnega pedagoškega polja. Slovenskemu učiteljstvu jo najtopleje priporočamo, da je naroče vsaj za vsako okrajno učiteljsko knjižnico. Edor pregleda le nekaj številk te revije, izprevidi, da ni treba boditi po vso učenost iz pedagoške stroke edino le k — Nemcu. BE n j i ž n i c a pedag. klasikov1" urednik ji je profesor Fr. Drtina, je prinašala zbrana pedag. deia Eebelaisova v prevodu prof. P. Haškovca in Eomenskega delo BInformatorium" (II del.) in še nekaj drugib razprav, izraed katerih omenjamo samo »Analitiško didaktiko". Sodelovala sta pri tej knjigi profesorja A. ifrejči in J. V. Novak. Eot dodatek b »Enjižnici ped. k 1 a s i k o v" je izdalo društvo nekak posnetek — urednik J. Šimke — kjer se objavljajo facsimili podob Komenskega dela BInformatorium". Zbirka BD e t e" — urejuje prof. Fr. čada — prinaša spis P. Lombroso-Carrara HŽivljenje otroka" v prevodu E. Efivega. Dalje je društvo izdalo IV. zvezek p e d. enciklopedije — urednik J. Ulehla — kjer je objavljena zanimiva razprava prof. dr. B. Nemca, ki jo je predaral na vseučiliškem tečaju za u&itelje v Turnovu. XIV. zvezek zbirke BOasovna vprašanja i n razprave iz pedagog i k e" prinašajo jubilejski spis o znanem Amerlingu, a zbrana je že tudi tvariua za prihodDJe zvezke. Drustvo izdaje nadalje BPoljudno knjižico za ljudstvo" — ureduik ji je J. Černy — kjer se obravnavajo razna zanimiva vprašauja, kakor »Sestanki staršev in učiteljev" in druga. Izdalo je društvo tudi nekaj letakov, ki razpravljajo o važnih šolskih zadevah, n. pr. BNajnavadnejše duševne in telesne napake otrok" in druge. V društveni založbi je slednjič izšlo znano delo reformatorja na risarskem polju Američana L. Tadda nB e f o r m a r i s a n j a" v prevodu F. V. Ehuna. Društvo je obračalo posebno pažnjo iia izdajo dobrib mladinskib spisov, a izdalo je tudi zbirko narodnih popevk, dvoglasno 8 spremljevanjem harmonija, za šolsko mladpž. Omenjamo nazadnje, da izda društvo tudi BStrokovni pedagoški slov a r", ki izide prihodnje počituice. Skupno število vseh letošnjih publikacij je 16; beri in reci: šestnajst. Iž blagajniškega poročila posnemljemo, da ima društvo čistega imetja 3 2.9 5 1*2 7 E. V odbor so bili voljeni z vzklikom : predsednik J. T u m a , odborniki: J. 0 e r n y, Drtina, Horak, Eožišek, Mttller, N o v a k ; namestniki :Havelka, H a j n y, Holinka ia Eubin. Zanimivi shod je zaključil tovariš J. Pos p i š i 1 z lepo razpravo : 0 potrebi nove pesmarice za ljudske šole. Osmi shod učlteljiščnikov Iz 1. 1908. Z nekako razdvojenim srcem smo zapuččali to zborovanje. V duhu smo si zaželeli, da bi se bil ta shod vršil v srcu Slovenije, v beli Ljubljani, a da bi zborovalci bili mi slovenski učitelji, a BDedictvi Eoraensk^ho" naša BŠolska Matica." A bila je Bfata morgana", ki je menda nikdar ne pričara slovensko učiteljstvo na slovensko ozemlje. Blagrovali smo češko učiteljstvo, a v našem srcu je kljuval črv zavisti, ker nam ni usojeno živeti r takib oduošajih. Novost je bil za nas seslanek, ki se je vršil tistega dne ob 4. uri v mali dvorani v pritličju v BŽofinu", in kamor smo pribiteli z zborovanja BDedictvi Eomenskeho". Tu je bil namreč shod abiturientor in abiturientkvseh čeških učitelj išč kraljestva Ceškega v 1. 190 8. Sestanka se je udeležilo rarno 12 8 udeležencev in udeleženk, in sicer 10 7 učiteljiščuikov in 2 1 učiteljiščnic. In nad vse zanimivo je gledati obraze teh učiteljskih rekrutov. To ti je kipelo živIjenje iz teb mladih teles, in njib žarke oči so jasno goTorile, da se zavedajo svoje vzvišene naloge, da so si svesti, da jib čaka težka trnjeva pot, ki jih privede do njih smotra, a da bodo to težko pot premagali tem lažje, čim tesneje se združijo z ono mogočno falango starih, izkušenih bojevnikov, ki jih danes sprejemajo v svoja okrilja, v svoje varstvo. In zamislili smo se na svoja pripravniška leta, kako je bilo takrat. Zasmilili smo se sami sebi, zona nas je izpreletela, zakaj bili smo takrat otrokmedotroki... Zanimiv je bil vzpored, ki so ga rešili na tem shodu. Obravnavalo se je sledeče: 1. Sprejem abiturentov po starosti Jos. černem. — 2. Pomen učit. organizacije in dolžnosti napram nji. Bazpravljal C. Merhout. — 3. Učiteljev karakter v praktiškem življenju. Govoril abiturient F. Eurz. — 4. Učiteljske življenske pravice. Beferent E. V. Tuček. — 5. Stik z ljudstvom in kako ga je gojiti. Govoril abiturient J. Urban. — 6. Eazmerje učitelja do časovnih vprašanj. Eeferent abiturieut Jos. Mareš. — 7. Sklepni govor predsednika Jos. Oernega. Zanimiro in jako poučno bi bilo, podrobneje se ozreti na rse te razprave, ki smo jih čuli na tem zboru. A postali bi preobširui. Pribiti hočemo le sledeče: Eeferent tovariš E. V. Tuček je v svojem znamenitem govoru poudarjal, da bodi sveto geslo vsakemu učitelju BS v o j i k s v o j i m !u To je prva in poglavitna zabteva do narodne samostojuosti, do narodne samoohraue. Lepo je govoril abiturient F. Eurz o učiteljevem karakterju, poudarjaje, da le značajen učitelj more vzgojiti zna6 aj e. E. V. Tuček je obenem tudi razpravljal „0 zahtevah učit. življenja", kjer je poudarjal, da ljudstvo zabteva od učitelja, a da bi ga za to tudi pošteno nagradilo, o tem še govora biti ne raore. Dal jiin je mnogo dobrih sveto? na pot, da naj se varujejo prehitrih prijateljev, da Daj bodo oprezui v svojem govorjenju in v svojem delovaDju, zakaj učitelj ima nebroj zahrbtnib sovražuikov. Eončno jim priporoča braDJe dobrih knjig in tesne združitve z učiteljskimi organizacijami. Muogo dobrega sta povedala poslednja dva govornika. Prvi je poudarjal, da si izkušaj pridobiti učitelj v pravem pomenu besede nasiov ljudskega učitelja, a zadaji je trdil, da oni učitelj ne more biti pravi učitelj, ki se druži s kako tako stranko v politiškera življenju, ki nosi na svojem praporu devizo : r e a k i c i j a. Na Das je ta shod napravil najboljši vtisk, zakaj iz vseh teh razprav smo spozoali, da se mladi naraščaj živo zaniraa za učiteljsko javno življenje, da pozna podrobno razne zahteve, pretirane in prave, ki jih stavi ravno češko ljudstvo v njega, a slednjič moramo poudaijati, da je to učiteljstvo odgojeao v strogo narodnem duhu. Sklepamo pač labko z besedami zadnjega govornika, ki je rekel: Nebojim seo budoucnost českeho školstvi! In zadovoljni smo zapuščali to zborovanje. Saj smo bili prepričani, da je armada češkega svobodomiseluega učiteljstva pridobila prelepo število novih bojevaikov, ki bodo neustrašeno stali ob strani starib, izkušpnih bojevnikov. Slovenskemu učiteljstvu pa kličemo : Organizujte tudivitako mladi našnaraščaj! Oklenite se gaz vsemi svojimi silami in navdušitegazanaše ideale, dabomo tudi m i lako rekli: Ne bojlmo se za bodočnost sloTenskega šolstra! * * * Mnogo dobrega si obetamo od letošnjpga vseslovanskega učiteljskega shoda v Pragi. Slovensko učiteljstvo si bo lahko zapisalo te dneve z zlatimi črkarai v anale svoje zgodovine, zakaj one ideje, ono navdušenje in ono medsebojno spoznanje, ki se ga je navzeto te dneve v Pragi nahajajoče se slovensko učiteljstvo mora začrtati vidne znake v naše zasebno učiteljsko kakor tudi javno življenje učiteljstva splob in slovenskega naroda posebe. Ogromno število v Prago pohitevšpga slovenskpga učiteljstva — po številu dvainsedemdeset — nam je najboljši svedok, da morajo preiti yse one ideje, ki smo jih prejeli v zlati Pragi — v kri in meao slovenskega učiteljstva. Ako pridobi vsak izletnik le enega bojevnika za te ideje, postane to armada, ki mora zrevolucionirati vse ostale! In prava ideja je: narodnost do skrajnosti. Občudovali srao na tem izletu naše vrle koleginje, kako trdovratno so se one držale prisege, ki smo jo izrekli na Dunaju pri odhodu iz restavracije Gabriel: V P r a g i n e izgovorinitibesedice nemški! In beseda je držala. čul nisi niti ene besedico ves čas izleta, ki bi jo kaka izletuica izgrešila na rovaš nemškega slovarja. U p a m o , d a taprisega ostaneše dalje vve1 j a v i. Važno za slovensko učiteljstvo je bilo medsebojno spoznanje. In ne raotimo se preveč, ako trdimo, da ba to spoznanje prineslo v kratkem mnogo realne koristi. Ako smo prav poučeni, so mnoge slovenske koleginje sklenile s koleginjami drugih narodov, da si hočejo ustanoviti nekako počitniško izra e n j e v a 1 n o d r u š t v o , to je, da n. pr. letos pride toliko in toliko koleginj iz tujine na Slovensko, a drugo leto polete naše koleginje v tujino. Najkrajša pot za pravo medsebojno slovansko vzajeranost! — In dalje polagamo " moogo važnosti na medsebojao spoznavanje. Eoliko tovarišev v ožjem pomenu kakor tudi prijateljev smo spo znali ob ča^u našega bivanja v Pragi. Spoznali snio jih po obličju in prišli smo do prepričanja, da so mnogi tu, ki jih pač po krivpm obsojajo, da hočejo menda kar svet s tečajev vzdigniti. In s tem osebnim stikom se je tudi naše duševno obzorje obogatelo za marsikatero izkušnjo. Aslednjič smo senavzeliv Pragi one, prinas še vse premaloupoštevane saraozavesti, ki pravi: Postavi se v gospodarskem oziru na lastne noge, s m atrajsenadomači grudigospodarja i n zaupaj lastni moei! Potem te bo sosed prijatelj spoštoval, a neprijatelj se te bobal! In v tem vidimo svoj in svojega naroda spas.