YU ISSN 0040-1978
leto XXXVIII., ŠT. 15 Ptuj, 18. aprila 1985
CENA 20 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
O spremembah kmetijskih zakonov (stran 2)
Fronte se približujejo (stran 3)
Pri Lovrencu začeli z gradnjo šole (stran 6)
Pridružite se tabornikom (stran 9)
ZTKO občine Ptuj, Smučarski
Uub Ptuj in Sportske novosti Iz
Zagreba so v petek, 12. aprila, v
srednješolskem centru izvedli zelo
uspelo prireditev, ki je pritegnila
veliko pozornost. V prvem delu so
proglasili najboljše športnike,
športnice in ekipe ptujske občine v
letu 1984, za tem pa so Sportske
novosti objavile rezultate svoje
tradicionalne ankete, izbor naj-
boljših smučarjev Jugoslavije.
Glavni in odgovorni urednik Vilko
Luncer je Zlato smučku podelil
Bojanu Križaju. V pogovoru z ob-
iskovalci so nato sodelovali tek-
movalci Bojan Križaj, Rok Petro-
vič, Primož Ulaga in Miran Tepeš,
trenerja Filip Gartner in Danilo
Pudgar ter vodje reprezentanc
Tone Vogrinec in Lojze Goij^c.
Več o tem pa na strani 11! • 1. k.
posnetek: LANGERHOLC
Skupno iz manj
razvitosti
Na območju podravskih občin vse bolj čutimo, da v Sloveniji
preveč pozabljamo na skladnejši razvoj vseh območij, kar ima za
posledico, da manj razvila območja, enako velja za manj razvita
obmejna območja, še bolj zaostajajo. Ob tem se tudi vse bolj utrjuje
spoznanje, da se ni moč zanašati na pomoč širše družbene skupnosti,
temveč se je treba predvsem opreti na lastne sile, na nosilce razvoja v
občinah in regiji. Kako je s pomočjo širše družbene skupnosti naj-
zgovorneje kaže primer Tovarne sladkorja v Ormožu, kija je gradila
vsa Slovenija zato, da si sami zagotovimo oskrbo s sladkorjem, zelo
malo pa je skupne pomoči pri premagovanju problemov, s katerimi se
spopada ta tovarna.
Na območju Podravja občini Lenart in Ormož v celoti spadata med
tnanj razvite, v občini Ptuj je manj razvitih še 14 krajevnih skupnosti
z območja Haloz in Slovenskih goric, v občini Slovenska Bistrica so
med manj razvitimi 3 krajevne skupnosti z območja Hcloz, na
območju, ki ga pokrivajo mariborske občine je 6 manj razvitih KS,
kar 13 krajevnih skupnosti pa js med manj razvitimi na obmejnem
predelu.
Vse to je imel v vidu Medobčinski svet ZKS za Podravje, ko je že
lanijeseni dal pobudo Medobčinski gospodarski zbornici, da pripravi
gradivo o aktualnih idejno-političnih vprašanjih skladnejšega raz-
voja Podravja in hitrejšega razvoja manj jflzvitih območij in
obmejnega območja v podravski regiji. Medobčinska gospodarska
zbornica v Mariboru je to nalogo opravila, sedafje vrsta na drugih, da
vsak s svojega področja prispeva k uresničitvi nalog. Tako je Me-
dobčinski svet ZKS 15. aprila organiziral razgovor z novinarji o
problemih na tem področju, skupaj s Svetom podravskih občin je bil
16. aprila posvet s predsedniki kolegijskih poslovodnih organov tistih
delovnih organizacij, ki so nosilke ali potencialne nosilke razvoja,
sodelovali pa so tudi predstavniki banke in SDK. Včeraj je bil posvet
s predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov podravskih občin,
22. aprila pa bo še posvet s predstavniki Univerze in razvojno-razis-
kovalnih ustanov.
P se to bo dobra podlaga za nadaljnjo akcijo, kijo bosta podrobneje
začrtala Medobčinski svet ZKS in Svet skupnosti podravskih občin
na sejah v maju. Tako bodo aktivirani vsi dejavniki v Pi dravju in
motivirani za skupno akcijo, ki bo prav gotovo rodila uspth. Morda
pa bo spodbudila globlja razmišljanja tudi v ok viru republike, da bodo
napravili kaj več za pospešen razvoj manj razvitih oomočij kot samo
skromen stavek v resoluciji.
Spoznanje, da v zadnjih letih podravsko gospodarstvo dosega
razmeroma dobre rezultate, da so bili doseženi pozitivni premiki
glede povezovanja gospodarstva v regiji in združevanju denarja za
naložbe, daje tudi stvarno upanje, da bomo z opiranjem na lastne sile
dosegali tudi hitrejši razvoj manj razvitih območij. Ob tem pa pri-
čakujemo pomoč širše družbene skupnosti zlasti v tem, da bo sti-
mulirala naložbe na manj razvitih območjih, pred leti je bila ta
stimulacija ukinjena.
V dosedanjih razpravah je bilo danih že precej ustvarjalnih pobud,
kako pospeševati razvoj na manj razvitih območjih. Žal smo v
preteklosti videli razvoj preveč le v industrializaciji, prernalo pa smo
se opirali na boljše izkoriščanje naravnih danosti. Prav to pa v
podravski regiji imamo pri pridelavi hrane, pri razvoju turizma, obrti
in podobnih dejavnosti. Na manj razvitih območjih so povsod dobri
pogoji za živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, pridelovanje raznih
vrst semen, jagodičevja in podobno. Z razvojem teh dejavnosti bomo
reševali vrsto vzporednih problemov, kot je poselitev pokrajine, kar je
iz narodnostnega in obrambnega vidika izrednega pomena in reševali
problem nezaposlenosti, kije v Podravju še zlasti pereč, saj odpade na
to območje kar 28 odstotkov vseh iskalcev zaposlitve v Sloveniji.
Vino, sadje, jagodičevje in podobno blago se bo dalo tudi vedno
dobro prodati na konvertibilnih tržiščih.
Ni odveč, da o vsem tem resneje razmislimo prav sedaj, ko snujemo
naše srednjeročne in dolgoročne programe razvoja.
FF
PRIREDITVE OB 40-LETNICI I. INŽENIRSKE BRIGADE
7. KORPUSA NOV IN POJ
JUTRI IN V SOBOTO
Skupnost borcev I. inženirske brieade 7.
korpusa NOV in POJ, inženirska enota JLA in
skupščina občine Ptuj so pripravili bogat in
zanimiv program prireditev ob 40-obletnici I.
inženirske enote. Tako si bomo v petek, 19.
aprila, v srednješolskem centru Dušana
Kvedra lahko ogledali inženirsko-tehnično
opremo JLA in razstavo fotografij iz dela in
življenja I. inženirske enote. Svojevrstno
doživetje bo koncert velikega pihalnega
orkestra ljubljanskega armadnega območja, ki
bo v gledališču ob 19. uri.
Prireditve drugega dne (20. aprila) sestav-.
V programu slavnostne akademije bodo sode-
lovali: veliki pihalni orkester ljubljanskega ar-
madnega območja pod vodstvom dirie^enta La-
dislava Leška, vokalna solista Dragica Carman in
Franc Javomik, komorni mo^ki zbor Ptuj pod
vodstvom Franca Lačna, mladinski pevski zbor
srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj pod
vodstvom Darje kotar ter člani ptujskega gleda-
lišča in vojaki vojašnice Dušan Kveder.
ijajo: razstava inženirsko tehnične opreme, ki
bo na ogled od 8. do 12. ure, skupščina skup-
nosti borcev 1. inženirske brigade, ki bo začela
z delom ob 10.30 uri. Zvezna štafeta mladosti,
ki bo prispela ob 11,50 uri. zbor borcev inže-
nirske brigade in enote JLA ter slavnostna
akademija, ki bo ob 12,30 uri in na kateri bo
govoril Branko Jerkič, generalpolkovnik.
Program prireditev ob 40-obletnici I. inže-
nirske brigade bodo sklenili s tovariškim sre-
čanjem borcev, starešin in gostov.
MG
Spoštovanje dogovora o razporejanju dohodka
izvršni svet skupščine občine Ptuj ugotavlja,
da so organizacije združenega dela s področja
gospodarstva v lanskem letu spoštovale druž-
bene usmeritve pri razporejanju dohodka in
delitvi osebnih dohodkov ter skupne porabe.
Tako so se ob 4,6 odstotni rasti industrijske
proizvodnje, ob okoli 2 % rasti fizične pro-
duktivnosti in 60,8 odstotka rasti dohodka,
sredstva za osebne dohodke in skupno porabo
v globalu povečala za 54,4 odstotka, na delavca
za 50,7 %, sredstva za osebne dohodke brez
skupne porabe pa za 54,2 odstotka. To pomeni,
da so za 5,74 odstotka manj razporedili sredstev
za osebne dohodke od možnih glede na do-
sežene rezultate v letu 1983, kar je v osnovi tudi
skladno z resolucijskimi usmeritvami v letu
1984.
Negospodarske dejavnosti kot celota iz-
kazujejo v lanskem letu 51,9 % rast sredstev za
osebne dohodke in skupno porabo, kar je ne-
koliko nižje od dosežene rasti v gospodarstvu
ptujske občine. Ob tem je treba upoštevati
6.65 % globalno zaostajanje rasti osebnih do-
hodkov v negospodarstvu v letu 1983 za do-
seženo rastjo v gospodarstvu, zato izvršni svet
ugotavlja, daje tudi na tem področju usklajena
rast z resolucijskimi usmeritvami.
Na podlagi podatkov SDK izvršni svet SO
Ptuj ugotavlja, da so organizacije združenega
dela s področja gospodarskih in družbenih
dejavnosti za leto 1984 upoštevale določila
Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve
razporejanja dohodka. V letu 1984 nobena
organizacija združenega dela tudi ne izkazuje
preveč izplačanih sredstev za osebne dohodke
in skupno porabo.
Podrobnejšo informacijo, iz nje smo povzeli
navedene podatke, je izvršni svet predložil v
obravnavo in sprejem zborom skupščine
občine Ptuj.
FF
PREDSEDNIK ZADRUŽNE ZVEZE JUGOSLAVIJE, RATKO SVILAR, V PTUJU
Kakšna naj bo učinkovitejša zadruga?
že na letni konferenci Zadruž-
ne zveze Slovenije, ki je bila v
torek, 9. aprila, v Cankarjevem
domu v Ljubljani, so med dru-
gi ni razpravljali o učinkovitejši
vlogi zadrug in zadružnih zvez.
Podrobneje pa so to področje
združevanja interesov privatnega
•n družbenega sektorja v kmetij-
stvu opredelili dan za tem, torej v
s^redo, 10. aprila, na posvetu v
rtuju. Predsedniki zvezne, repu-
bliških ter pokrajinskih zadruž-
nih zvez so v prostorih Kmetijske
Zadruge Ptuj v več kot triurnem
'"'izgovoru razčlenjevali doseda-
''J' razvoj kmetijskih zadrug v
•^"»anieznih republikah in |X)kra-
J'nah te; opozarjali na številne
P<|nianjkljivosti, pa tudi na šte-
^''ne pozitivne pridobitve za-
ki bi jih veljalo posnemati.
Predsednik Zadružne zveze
■""goslavije Ratko Svilar je vsebi-
posveta za Tednik takole
Ocenil:
'l^e smo iskali itlealni model
zadruge, ki naj bi ustrezal da-
n^šnjini razmeram in tudi v
P'"'nodnj()sli, ptuem naj povem,
^ ponekod v domovini že
"ostajajo takšne ali v„aj podobne
l^^^ietijske zadruge Kot veste
lam v Jugoslaviji prcslavljali
80. drugoiUi^.nekod
f ^elo 120
že ini^	in
bogate izkušnje na tem področju,
žal pa je ponekod prišlo do
prekinitev, zato smo sedaj v fazi
obnove zadružništva.
Gre pravzaprav za sodobno
zadrugo, ki naj bi zajela več
srednjih vasi in ki bi naj predv-
seni organizirala kompletno
proizvodnjo v kmetijstvu. Torej
ne samo poljedeljstvo in živino-
rejo temveč tudi predelavo, ki bi
bila pravgotovo rentabilna in
ekonomična. Določene rezerve
so tudi v oživljanju hribovitih in
planinskih kmetijskih področij,
zadruga pa bi morala or^nizira-
ti tudi oskrbovanje svojih članov
z vsemi surovinami in reproma-
teriali. Slednje ponekod že dobro
poteka, žal pa še zmeraj ne
dovolj učinkovito. Prav bi bilo,
da bi zadruga imela tudi svojo
mehanizacijo, ali pa da bi bilo
vsaj več strojnih skupnosti kme-
tov. Tako bi bila mehanizacija
bolje izkoriščena, pa tudi kupiti
bi jo bilo lažje.
Posebno pozornost je treba
posvetiti organiziranju hranilno
kreditnih služb; brez tega se
zadruga ne more razvijati in
napredovati. Seveda ne bo šlo
tudi brez solidne strokovne eki-
pe. ki pa ne bi smela biti preob-
sežna. Tudi trgovina, ki ji pravi-
mo zadružna, še ni to kar bi
morala biti, saj je običajno le
navadna trgovska prodajalna, ki
pač prodaja v svojo korist, z
zadružniki pa sodeluje le takrat,
ko jo to zanima.
Skratka sodobna, moderna
zadruga mora živeti s kmetom, z
vasjo ali skupino vasi, delovati
mora za razvoj vseh življenjskih
vprašanj kmetov in za pospešen
razvoj in urbanizacijo vasi. Le
tako nam bo vsem skupaj uspelo
zadržati ljudi na kmetiji, še
posebej mlajše, ki se vse preveč-
krat odločajo za življenje v
mestu. Se več, če bomo imeh
dobro organizirano in učinkovito
zadrugo, bomo uspeli tudi prite-
gniti posameznike, da se vrnejo
na kmetijo, kjer bodo imeh
zagotovljeno delo in soliden
standard. V tem vidim dolgoroč-
no rešitev tega problema, saj bo
kmet varnejši in motiviran da
dela in ustvarja v svoji in druž-
beno korist.<=
M. Ozmec
t'redsednik Zadružne zve/c Jugoslavije Ratko Svilar med razgovorom »
prostorih Kmetijske zadruge Ptuj
Setev (spet) ovirana
Po uspešnem začetku setve v minulem tednu so ta teden sejalci v
glavnem počivali, saj jim slabo vreme ni omogočilo nadaljevanja
začetega dela. Najbolj se mudi p>osejati sladkorno peso, saj je najtx>lje, če
je zadnje seme v zemlji že konec apnla. Verjetno bo letos to opravilo teklo
še nekaj dni maja, kljub temu pa glede na pozen začetek pomladi ne bo
nič narobe. V zasebnem kmetijstvu je setev sladkorne pese opravljena na
približno tretjini predvidenih površin, v družbenem sektoiju pa je po-
trebno posejati le še nekaj hektarov.
JB
Vrtninarslvo tudi letos
Čeprav v Ptuju nimamo več predelovalne industrije, bo vrtninarska
proizvodnja v kmetijski zadrugi Ptuj ostala. Pravočasno so namreč
sklenili dogovore z ostalo predelovalno industrijo. Tako v tem času v
zadrugi sklepajo pogodbe za pridelovanje kumaric za vlaganje. Tudi
cena je letos ugodna: za prvorazredne kumarice jie 45 dinarjev, za
drugorazredne 30 in za tretjerazredne 10 dinaijev. Za kumarice je na
voljo dovolj semena in ostalega reprodukcijskega materiala. Vsem, ki
bodo sklenili pogodbo za pridelovanje kumaric, v naslednjih petih letih
nudijo mrežo za kakovostnejšo pridelavo. Pridelovalci bodo nosili le
tretjino stroškov za nabavo mreže. Ostane tudi pridelovanje rdeče pese,
v glavnem kot strniščni posevek in v istem obsegu kot doslej. Omejiti pa
bo potrebno pridelovanje zelja, saj to narekujejo težave s prodajo zelja
minulo jesen.
V kmetijski zadrugi Ptuj pa^irijo tudi semenarsko proizvoanjo. Letos
bodo naši kmetje pridelovah seme za repo, motovileč in rdečo peso. V
naslednjih letih nameravajo proizvodnjo semena še širiti, menijo, dajo
je mogoče razširiti na površino okoli 300 hektarov.
N siednji mesec se bodo predstavniki zadruge dogovaijah s pred-
stavniki Droge. Skupaj bodo proučili možnost gojenja zdravilnih zelišč
na našem območju.
JB
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
18. april 1985— TEDNII(
IZ TOZD PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ
Odziva ni bilo...
v ormoški psihiatrični bolniSnici so nameravali v času od 27. do 29.
marca organizirati seminar o alkoholizmu za vodilne in vodstvene
delavce. Vzrok: če spodbudimo vodilne delavce, je potem veliko večja
verjetnost, da se bo pričelo preventivno delo na tem področju. Seminar so
pripravili na željo združenega dela, ki kaže potrebo po tem. Kakšen pa je
bil odziv?
Vabila je prejelo 86 temeljnih organizacij iz pomurskih, ormoške in
ptujske občine. V ptujski občini so pokazali interes v Perutnini, TGA in
TOZD Gradnje (vendar se niso prijavili vodilni in vodstveni delavci), v
Gornji Radgoni Elektro Gornja Radgona, v Murski Soboti Panonija in
KZ Panonka; skupaj 15 prijavljenih. Ob tem so tri delovne organizacije
izrazile željo po enodnevnem seminarju in sicer KK Ptuj, Ina nafta
Lendava in KK Ormož. Iz ljutomerske občine niso prejeli nobene prijave.
Kot je povedal Bojan Sinko, klinični psiholog specialist in vodja
odseka za bolezni odvisnosti, je tridneven seriiinar nujen, šele v tem času
lahko človek prične razmišljati o taki splošni ali običajni odzivnosti.
Pripravili so enajst tem, ki so jih strnili v gradivo, ki so ga želeli razdeliti
udeležencem seminarja. Zaradi slabega odziva, prijavilo se je le 15
udeležencev, so morali seminar preložiti na jesen oziroma na čas, ko bo
odzivnost zadovoljiva.	. .
ObvestUa za seminar so prejeli tudi vsi koordinacijski odbon za boj
proti alkoholizmu in narkomaniji v omenjenih občinah. Kaj so ti storili,
da bi bila udeležba večja? Lahko bi vprašali tudi drugače, kako
uveljavljajo svojo vlogo in ali jo sploh imajo?
Bojan Sinko je v nadaljevanju pogovora poudaril, da je odzivnost
pokazala na tipično malomeščanski odnos do problema alkoholizma v
socialistični samoupravni družbi. Tisti trenutek, ko se zahteva minimum
napora od ljudi, ki so odgovorni za poslovanje, za produktivnost, m
preprečevanje bolniške odsotnosti, za dvig nivoja medsebojnih in
samoupravnih odnosov; se ti morda zaradi lastnega odnosa do alkohola,
do običajnih navad v tej družbi, raje umaknejo ... V bolnišnici tudi
sklepajo, da je veliko njihovih vabil romalo kratko malo v koš.
VZTRAJAJO, da se seminar ponovi. Toda kot zdravstvo ne morejo
biti odgovorni zato, da nekateri ne želijo spremeniti ali vsaj začeti
spreminjati zdravstvenega stanja. S tem pa se z velikimi koraki od-
daljujejo od uresničevanja stabilizacijskega programa.
KAKSNO stališče imajo ob tem DPO na vseh nivojih, kaj porečejo
samoupravni organi in nenazadnje gospodarska zbornica? Vprašajev je
veliko, odgovorov pa malo.
MG
MI^KOMBINAT PERUTNINA PTUJ
Povečan izvoz - manjši dohodek
v letu 1984 je Mesokonibinat Perutnina Ptuj
izvozila perutninskega mesa v skupni vrednosti
1,425,177.000 dinarjev, kar pomeni 963 odstotno
uresničitev letnega plana izvoza. V primerjavi z
letom 1983 so količinsko povečali izvoz za 930 ton
mesa ali za 8,7 odstotka. Ker pa se je cena po enoti
proizvoda v lanskem letu znižala, je bil vrednostno
izvoz manjši kot v letu 1983. Prav zaradi tega se v
Mesokombinatu Perutnina v letošnjem letu vse bolj
preusmerjajo na izvoz proizvodov višje stopnje
predelave, kar bodo lahko dražje prodali in tako
dosegli boljše finančne rezultate. Izvoz celih
piščancev namreč postaja na svetovnem trgu vse
manj zanimiv, ker so cene izredno nizke.
Livoz je v Perutnini v lanskem letu znašal skupno
vrednost 1.185,731.000 dinarjev. To je le
odstotka od načrtovanega uvoza, tako so v lanskem
letu pokrili uvoz z izvozom 120,2 odstotno ali za 10
odstotkov več kot leta 1983.
FF
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
KMETIJSKIH ZAKONOV
O tezah za spremembe m
dopolnitve kmetijskih zakonov je
razpravljal tudi izvršni svet SO
Ptuj in fH) predhodni razpravi v
obOinskeni komiteju za kmetij-
stvo m v drugih organih sprejel
stališča k tezam in jih predložil
zbv>.om občinske skupščine, da
na sejah, ki bodo 24. in 25. aprila,
povedo svoje mnenje o stališčih k
tezam. Povzemamo nekaj stališč
izvršnega sveta SO Ptuj.
Pri izvajanju kmetijskih r>ro-
storskih operacij ugotavljajo, da
se podatki zemljiškega katastra le
70 odstotno ujemajo s stanjem
kultur zemljišč v naravi. Zato
predlagajo, da se v zakonu o
zemljiškem katastru določi krajši
rok in obveznost usklajevanja
kulture zemljišč z dejanskim
stanjem po uradni dolžnosti. S
tem bi bila zagotovljena uporaba
fKKlatkov katastra za vse name-
ne.
ZAOSTRITI GLEDE STATU-
SA KiMETA
Za ustvaijanje kakovostnejše-
ga razvoja kmetijstva, zmanjše-
vanja razdrobljenosti zemljišč in
da se zagotovi kmetijsko zemlji-
šče tistemu, ki ga obdeluje in mu
zemlja predstavlja glavno sred-
stvo za pridobivanje dohodka, je
tudi pogoj, da se zaostrijo določi-
la statusa kmeta. Zato predlaga-
jo, da:^ se v zakon vnese določilo,
da se šteje za kmeta listi, ki biva v
kraju, kjer leži pretežni del
zemljišča, katerega obdeluje z
osebnim delom. Na tem zemlji-
šču mora ustvarjati dokazano
Po oceni strokovnjakov imamu v Sloveniji dobro zakonodajo
s področja kmetijstva. Zal se tudi na tem področju dogaja podob-
iM> kot na marsikaterem drugem področju, da tudi v kmetijstvu ne
delamo tako kot je v zakonodaji zapisano. Sedanja zakonska
ureditev v kmetijstvu je bila sprejeta v letu 1979, je d<^ra podlaga
za uresničevanje kmetijske politike, kljub temu bo nekatere stvari
treba dopolniti ali nekatere rešitve spremeniti. Zaradi tega sto bile
pripravljene teze za spremembe in dopolnitve kmetijskih zakonov.
O teh tezah je tekla javna razprava v vseh občinah, o njih pa bodo
spregovorili delegati /uorov republiške skupščine na seji v tem
mesecu. Glavni namen sprememb in dopolnitev, nakazanih v
tezah, je v tem, da bi z določnejšimi opredelitvami dosegli večjo
učinkovitost dogovorjenega, zagotovili bolj gospodarno ravnanje s
kmetijskimi zemljišči in okrepili družbene in gospodarske odnose v
zadružništvu.
tržno proizvodnjo, ki ustreza
tehnološkim zmožnostim ze-
mljišč v njegovem kraju. Status
kmeta naj pridobi le tisti, ki ni v
delovnem razmerju in ustvarja
na zemljišču takšno vrednost
proizvodnje, ki dosega najmanj
en poprečni osebni dohodek na
zaposlenega v občini. Zaposlen
občan, ki želi pridobiti status
kmeta, mora ustvariti vrednost
proizvodnje, dosežene z osebnim
obdelovanjem kmetijskih zemlji-
šč v višini dvakratnega njegovega
OD iz preteklega leta.
Vrednost gozdarske proizvod-
nje, dosežene z osebnim delom v
lastnem gozdu in gozdovih dru-
g.h. se naj upošteva tudi v
ravninskih in ne le v hribovitih
predelih.
Nadalje predlagajo, da se v
roku 4 let od izida zakona opravi
revizija vseh doslej izdanih statu-
sov kmeta, kar naj bi bih dolžni
opraviti kmetijska zemljiška
skupnost, občinski upravni organ
za kmetijstvo in kmetijska in-
špekcija.
Pri tem se postavlja dilema,
kako izvajati določila in kako
zemljišča tistih, ki ne izpolnjujejo
pogojev pridobivanja statusa
kmeta, prenašati v družbeno
lastnino, ko je vendar osebna
lastnma z ustavo zajamčena.
Prav tako se postavlja vprašanje,
kako lastnino tistih, ki jo že
posedujejo na prvem območju,
pa se na njem ne izvaja kmetijske
prostorske operacije, prenesti v
družbeno lastnino. Tam pa, kjer
se izvajajo kmetijske prostorske
operacije, bo to določilo zakona
fX)vzročilo velik odpor in politič-
ne probleme.
Predlagajo tudi, da pri usklaje-
vanju problematike lovstva lov-
ske organizacije obvezno sodelu-
jejo z občinskimi upravnimi
organi.
NAMEMBNOST RABE KME-
nJSKIH ZEMLJIŠČ
Predlagajo, da investitor, ki
spremeni namembnost kmetij-
skih zemljišč, ki so temelj proiz-
vodnje hrane v Sloveniji in bi
morala biti trajno namenjena
kmetijski proizvodnji, mora tudi
zagotoviti sredstva, ki bodo zado-
ščala za usposobitev drugih zem-
ljišč za enake vrste kmetijsko
proizvodnjo in to vsaj v enakem
obsegu. Zakon naj tudi določi
natančnejša merila za obseg
nadomestila.
V celoti podpirajo tudi tezo, da
se s prostorskim delom družbe-
nega plana in z agro karto
celovito ureja namembnost rabe
kmetijskih zemljišč. Poleg objek-
tov za rejo govedi, prašičev, konj
in drobnice s pripadajočimi ob.
jekti, naj se vpiše še objekte za
organizirano rejo perutnine in
objektov za intenzivno rejo živi-
ne. lo določilo najvelja le za
kmete ali občane z uveljiivljenim
statusom kmeta, ne pa za nekme-
te.	!
Pri določitvi statusa zaščitene
kmetije je nujno upoštevati tudi'
možnost tržne proizvodnje in
možnost vključevanja v organizi-
rano tržno proizvodnjo. Opozori-
li so tudi na neustreznost rešitve
v primeru, da se razvezana
zakonca ne sporazumeta o pre-
vzemu kmetije, ali če nista spo-
sobna prevzeti kmetije. Posebej
naj bo v zakonu tudi zapisano,
da naj bi imel ob enakih pogojih
pri nakupu zemljišča prednostno
pravico med kmeti tisti, ki ima
lastnost združenega kmeta v
kmetijski ali gozdarski proizvod-
nji.
KAKO Z ZEMLJIŠČI NAD
MAKSIMUMOM?
Po mnenju izvršnega sveta SO
Ptuj kmetijska zemljiška skup-
nost ni dolžna in ne pristojna
ugotavljali, če zemljišča lastni-
kov presegajo kmetijski zemljiški j
maksimum. To naj opravi ustrez-
ni upravni organ.
Predlagajo, da je potrebno v j
zakonu ponovno določili rok, do
kdaj naj se presežek zemljišč nad
maksimumom prenese v kmetij-
ski zejnljiški sklad. Prav tako je
treba določiti, da se zemljišča,
pridobljena z melioracijami in
komasacijami, ne štejejo v pove-
čanje kmetijskega zemljiškega
maksimuma. Tu gre namreč za
zemljišča, kijih z melioracijskimi
IX)segi spreminjamo iz neobdelo-
valnih v obdelovalna zemljišča.
To naj bi veljalo le za primere, če
je lastnik kmet ali ima status
kmeta in je kmetija dolgoročno
usmerjena v organizirano tržno
proizvodnjo.
Predlagajo tudi, da bi zaradi
tehnoloških principov dela v
kmetijstvu šli v spremembo mak-
simuma kmetijsluh zemljišč pov-
sod tam, kjer se kmet z vsemi
obdelovalnimi zemljišči vključu-
je v organizirano tržno proizvod-
njo. V takih primerih bi lahko
pridobival in posedoval zemljišče
prek zemljiškega maksimuma.
V nadaljevanju izvršni svet SO
Ptuj predlaga še več konkretnih
dopolnitev k posameznim tezam
in celo nekatere dodatne teze. O
tem bodo delegati z območja
ptujske občine v posameznih
zborih skupščine SR Slovenije
poročali na sejah.
FF
Posnetek: J. Brački
TEMEU[\iO^JAVNO TOŽOSTVO MARIBOR ENOTA V PTUJU
Povečan obseg dela v letu 1984
Temeljno javno tožilstvo v Mari-
boru s svojimi enotami v Mari-
boru, Ptuju in Slovenj Gradcu je v
lanskem letu uspešno opravilo svo-
je zakonske in programske obvez-
nosti. V tem zapisu se bomo
omejili le na delo enote v Ptuju,
ker so v lanskem letu prejeli ovad-
be zoper 919 oseb, kar je za 29
oseb več kot leta 1983, in 13 manj
kot leta 1982. '
V ptujski enoti so v letu 1984 re-
šili 856 zadev, 484 zadev ^ja so ^
posredovali preiskovalnemu sodni- ^
ku v preiskavo. Tako so v lanskem
letu skupno rešili za okoli 39
odstotkov več zadev kot v letu
1983. Bistveno več je .bilo v lan-
skem letu obtožb po preiskavi, kar
kaže na večjo dejavnost sčdišča in
posledično večji obseg dela tožil-
stva.
Zraven ovadb proti znanim
storilcem so v ptujski enoti v lan-
skem letu prejeli še 617 ovadb zo-
per neznane storilce, to je za 8
odstotkov manj kot v letu poprej.
V zvezi s temi ovadbami je v
letošnjem letu ostalo neodkritih še
584 storilcev, tako je odstotek
raziskanosti skupno 61,9, kar je
več kot v letu 1983.
Uspešnost dela tožilstva kaže tudi
podatek o številu sodb enot sodi-
šča v Ormožu in Ptuju, kjer so v
lanskem letu izrekli skupno 641
sodb, to je za sto aH za 18,5 od-
stotka več kot leta 1983. Obsodil-
nih sodb je bilo 537 ali 83,8 '^'o,
oprostilnih sodb 53 ali 8,3 odstot-
ka in zavrnilnih sodb 51 ali 7,9 ®/o.
Tožilstvo je v letu 1984 vložilo 56
pritožb proti sodbam sodišča, kar
pomeni, da so ,,napadli" vsako
11. sodbo, leto poprej pa vsako
petnajsto. Uspeh pritoževanja je
bil 55,8 odstotni, kar je v okvirih
vsakoletnega poprečja.
Poleg navedenega represivnega
dela so se v enoti tožilstva v Ptuju
ukvarjali tudi s preventivnim de-
lom, ki postaja vse pomembnejši
del njihovih obveznosti. Med dru-
gim so se v zvezi s prometno var-
nostjo vključili v delo svetov za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu pri občinah Ormož in
Ptuj. V delovni organizaciji
Mercator Zarja Ormož so
posredovali, ko je prihajalo do
nepravilnosti pri prodaji premoga,
ki ga je v kritičnem času primanj-
kovalo. Posamezne delovne
organizacije (EKK Ptuj, GG Mari-
bor) so opozarjali na nepravilno
varovanje družbenega premoženja
oziroma neprimerno razpolaganje
z družbenimi sredstvi.
Podatki kažejo, da so v TJT
Maribor enoti v Ptuju v lanskem
letu naredili več kot v letu 1983,
manj pa so se udeleževali neobvez-
nih obravnav na sodiščih, kar je
vplivalo na trajanje kazenskih
postopkov, deloma pa tudi na sa-
mo reševanje kazenskih zadev.
Vzrok za to je predvsem v kadrov-
skih težavah, kar v poročilu
podrobneje razčlenjujejo. Prav ta-
ko podrobneje razčlenjujejo stanje
po posameznih področjih krimi-
nalitete v ptujski in ormoški ob-
čini.
Manj sej in učinkovitejše delo
Občinski komite ZKS Ptuj mora spremeniti metode in oblike dela. Naj ^ manj
sej in te bolje pripravljene, predvsem pa je treba namemati skrb doslednemu
uresničevanju sprejetih nalog in sklepov. Predsedstvo OK ZKS bo odslej delovalo
bolj operativno pri re^vanju družbenopolitičnih nalog v občini.
Tako so se dogovorili na seji občin-
skega komiteja ZKS Ptuj, ki seje sestal
prejšnjo sredo. razreSil dva člana
predsedstva in izvolil dva nova člana
ter imenoval Feliksa Bagaija za člana
sveta medobčinskega študijskega sre-
dišča v Mariboru Sprejeli so tudi
spremembe m dopolnitve zadolžitev
članov OK ZKS za posamezne
osnovne organizacije in aktive ZK.
Razpravljali so tudi o operativnem
programu dela občinskega komiteja
ZKS do konca letošnjega leta in se
dogovorili za 4 seje in na njih kot
osrednje vpraSanje dali poudarka šti-
rim trenutno v občini glavnim pro-
blemom. ti so:
— gospodarjenje s poudarkom na
opiranje na lastne sile, stvarne proiz-
vodne zmogljivosti, investicije, pre-
razporejanje in nagrajevanje po delu;
—	socialna varnost občanov — po-
vezano z zaposlovanjem, nezaposle-
nostjo mladih in tudi starejših;
—	kultura v občini s poudarkom n?
uresničevanje stališč m usmeritev CK
ZKS o kulturi ter
—	problematika mladih v občini.
Predsedstvo komiteja so zadolžili.
da v skladnem pripravi podrobnejši
operaU\'^i načrt m določi konkretne
nosilce ifalug.	-	j-F
tednik -18-aprili 985
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
,, V Ptuju se je politično opredelil...''
v Srednješolskem centru Dušana Kvedra v
Ptuju je bila 9. aprila spominska slovesnost ob
70-letnici rojstva Dušana Kvedra, ki so se je
ooleg učencev udeležili še predstavniki družbe-
^politiCnega življenja občine, člani ožje
)(vedrove družine, njegovi sošolci: Ivan Bratko,
Ivan Potrč, Marija Vodernjakova, dr. Branko
Šalamun, Rudolf Ceh in drugi.
po uvodni besedi Mete Puklavec, ravnateljice
centra, ki je povedala, da so ga letos poimeno-
vali po Dušanu Kvedru, njegov rojstni dan pa
izbrali za dan šole, je o njegovem življenju in
delu, govoril Ivan Bratko, član sveta federacije,
pisatelj in bivši dijak ptujske gimnazije.
—^^ominski domicil Dušana Kvedr^ je bil in
ostal Ptuj, čeprav je tu živel le trinajst let
svojega polnega in bogatega življenja, ki bi mu
težko našli primerjavo v slovenski zgodovini. V
Ptuju se ni niti rodil, niti ni umrl, niti ni pre-
težno delal, živel je tu samo Četrtino življenja, v
Ptuju pa se je politično opredelil, za vse življe-
nje in zrasel v osebnost, ki se v bistvu od
ptujskih let ni več spreminjala glede svojih
temeljnih ciljev, glede stila življenja, samo
izpopolnjevala se je in dozorela do višine, ki jo
doseže le malokdo.
Dušan je doživel odločilna leta svojega življe-
nja v času, ko je študiral na ptujski gimnaziji.
Ni bil najboljši učenec v našem razredu, bil pa
je odličen matematik in odličen kemik, bil je
edini med nami, ki je še bil sposoben spremljati
predavanja iz matematike, ko je na gimnazijo
prišel novi profesor z novimi bolj abstraktnimi
pogledi n& predmet.
Doma na verandi si je omislil lep kemični la-
boratorij, v katerem je prebil mnoge proste
popoldneve. Bil je dober smučar, še boljši pla-
valec in telovadec pri Sokolu.
Od četrtega razreda dalje smo poleti redno
potovali po Sloveniji in Jugoslaviji, po sedmi
gimnaziji pa sva kot skavta peš in z avtostopom
prerajžala Avstrijo, Bavarsko, Švico, Francijo
in Italijo," je med drugim povedal Ivan Bratko.
V nadaljevanju slovesnosti je ubrano zapel še
akademski pevski zbor iz Maribora.
Spominsko slovesnost so sklenili s pogovo-
rom za okroglo mizo. Ob tej priložnosti so o
življenju in delu Dušana Kvedra govorili njego-
vi prijatelji, sodelavci in sorodniki, pogovor pa
je vodila profesorica Ljubica Suligojeva.
MG
Ivan Bratko
Srečai^e z akademskhn pevskim zborom Je bilo izredno doživetje
foto: OM
STORIMO VSE, DA BO NJIHOVA STAROST
TAKŠNA, KARŠNO SI ZASLUŽIJO
borci m borke — teh je v KO
ZZB NOV Olga Meglič skupno
36, so se v soboto sestali na letni
programski konferenci, ki so ji
poleg vodstva občinske organiza-
cije prisostvovali še gostje iz
krajevnih skupnosti Hajdina,
Dolena, Ivan Spolenak in Dušan
Kveder ter Smolnik-Fala Lz Ruš.
Uvodoma so na kratko obudili
spomin na lanskoletno srečanje,
na katerem so bili člani SKOJA
izpred petdesetih let — pisatelj
Ivan Potrč, dr. Ivan Bratko in
drugi ter Vida Rojičeva in Ljubi-
ca Suligojeva, ki imata največ
zaslug, da smo v pisni obliki
ohranili najvažnejše dogodke in
ljudi, ki so odločilno vplivah na
narodnoosvobodilni boj na na-
šem območju.
Ivan Vauda — predsednik KO
ZZB NOV Olga Meglič je v
svojem referatu poudaril rezulta-
te dobrega sodelovanja s SZDL
in drugimi družbenopolitičnimi
organizacijami ter samo krajevno
skupnostjo. Tako so izpostavili
predvsem prenašanje tradicij
NOB in predvojnega naprednega
gibanja ter vsakoletni pohod Po
poteh Kozjanske čete in kuriijev,
ki je vključen v praznovanje
krajevnega praznika, zlasti pa še
letošnje leto, ko obeležujemo 40-
•etnico svobode.
Ko je govoril o zdravstvenih
razmerah borcev, njihova popre-
starost je 67,7 let, je menil, da
moramo storiti vse, da bo ta
generacija doživela starost kakrš-
no si je zaslužila. To pomeni, da
mora biti skrb za njihov socialni
položaj stalno prisotna, ne pa
občutek, da jih je današnji čas
pozabil. Ta skrb naj se kaže tudi
v družabnih in drugih srečanjih,
skupnih izletih v kraje znane iz
NOB in na vseh drugih področjih
življenja in dela.
Borci v KS Olga Meglič na
svoji letni konferenci niso mogU
mimo najaktualnejših dogodkov
sedanjosti. Obsodili so nekakšno
misel o spravi z izdajalci, odločni
pa so tudi v ugotovitvi, da je žal
med nami vse preveč ljudi, ki ne
poznajo socialistične rhorale.
Mladi iz šole Olga Meghč so
izrazili željo • po še tesnejšem
sodelovanju, predvsem pa oblju-
bili, da bodo skrbno čuvaU
dokumente iz spominske sobe
Olge Meglič, le-to bodo po
sklepu letne programske konfe-
rence preselili v šolske prostore.
Karel Žmavc. ki je v občinski
organizaciji zadolžen za prenaša-
nje tradicij NOB in častni ko-
mandant na pohodu Kozjanske
čete in kurirjev NOV. je dejal, da
je prav ta organizacija primer,
kako je na tem področju potreb-
no delati in vzgajati mladi rod,
da bo še bolj cenil in spoštoval
našo preteklost. V času, ko je vse
hujši napad na vrednote naše
revolucije, morajo biti prav borci
listi, ki bodo zagovorniki resnice
in ki bodo aktivno sodelovali v
razčiščevanju morebitnih dilem
m nejasnosti. Nosijo pa tudi
največjo odgovornost, saj so in
morajo biti most med preteklos-
tjo in sedanjostjo, s tem pa tudi
pobudnik borbe proti vsem, ki to
ogrožajo in ki kot osovraženi
izdajalci minule vojne ' dvigajo
glavo.
Zbrane borce so pozdravili še
Milan Lacko — predsednik OO
ZZB NOB, predstavnik KS Ivan
Spolenak, Maks Gašparič —
predsednik KO ZZB NOV Smol-
nik-Fala, borci iz Dolene in drugi
gostje.
V razpravi so se pomudili tudi
pri zdravstvenem in socialnem
varstvu borcev, obširno pa pri
programu dela za leto 1985, ko
bo njihova glavna naloga v
delovanju socialistične zveze, ki
je nosilec vseh političnih akcij v
krajevni skupnosti. Zlasti sloves-
no in delovno pa je potrebno
obeležiti 40-letnico osvoboditve
in se vključiti v vse akcije, ki
bodo v ptujski občini organizira-
ne — so menili borci v KS Olga
Meglič, ki so svojo delovno
konferenco sklenili z družabnim
srečanjem.
mš
O delu v krajevni organizaciji je govoril predsednik Ivan Vauda
FOTO: MŠ
DAN ŽELEZNIČARJEV '85
Ptujski železničarji so se v petek,
12. aprila, zbrali na železniški
postaji.
Počastili so spomin na dogodke
I";«! 65 leti na Zaloški cesti v
Mubljani, ko so železničarji začeli
^^vkati za svoje pravice. Ocenili
^ Polpžaj železnice v družbi da-
. njene ' naloge ter obsodili
^.izkuse nekaterih struktur, ki vi-
^Jo rešitev današnjih težav v
Ponovni centralizaciji.
Svečanost s polaganjem vencev k
spominskim obeležjem padlih
železničarjev se je začelo ob 13.00
uri. Slavnostni govornik je bil
VINKO VIDIC predsednik med-
občinskega sveta ZSS za Pod-
ravje. V kulturnem programu
so sodelovali Godba na pihala
DPD Svoboda Ptuj in učenci OŠ
Franc Osojnik, ki so z recitacijami
in folklornimi plesi popestrili pro-
gram.
V železniških delavnicah so nato
podelili bronaste in srebrne zna-
čke za 10, 20 in 30-letno delo na
železnici. Značke in plakete je
podelil član delavskega sveta ZG
Ljubljana Milan Robar iz TOZD-a
za tehnično vozovno dejavnost
Maribor.
Bronaste značke so sprejeli. Si-
mon Belšak, Drago Čuš, Danilo
Forstnerič, Jože Hojnik, Franc
Hojžar, Edvard Hojski, Zvonko
Junger, Janko Kekec, Franc
Kuserbanj, Janez Pulko, Jože Pih-
ler, Milan Ranfl, Milan Simič,
Ivan Slukan, Stanko Skrlec, Ivan
Skrlec, Terezija Ranfl, Ivo Deko-
vič in Branko Pernat.
Srebrni jubilanti so: Martin Hen-
tak, Oto Horvat, Anton Hrženjak,
Ivan Kolarič, Ivan Kovačec, Lud-
vik Krapša in Stanko Mlakar.
Zlate značke se podeljujejo v
Ljubljani, sprejela pa sta jo Viktor
Ozmec in Drago Jerič.
Ob tej priliki je bila osnovni
organizaciji izročena zlata plaketa
bratstva in prijateljstva, ki jo je
izdal koordinacijski odbor za
sodelovanje bratskih občin SR
Slovenije in SR Hrvatske. Podelil
jo je član občinskega sveta ZSS
Ptuj Aleksander Lepenik.
V čast Dneva železničarjev je bilo
organiziranih več športnih in
rekreacijskih srečanj delavcev.
Pokale in priznanja je podelil refe-
rent za šport in rekreacijo Jože
Strafela.
Občinskega strelskega tek-
movanja za pokal žele'zničarjev se
je udeležilo 52 tekmovalcev in 10
ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa
Jože Lacko; 2. mesto Turnišče, 3.
mesto Kidričevo.
Mladina je v TOZD pripravila
sledeča tekmovanja:
Plavanje: 1. Srečko Leben, 2.
Branko Kacijan, 3. Jože Cestnik.
Namizni tenis: 1. Mirko Kokol,
2. Franc Leben in 3. Jože Cestnik.
^Kegljanje: 1. Atanas Crngarov,
2.	Edo Hojski, 3. Jože Cestnik.
Streljanje: 1. Franc Ceh, 2. Jože
Kokovnik, 3. Ivan Slukan.
Pikado: 1. Marija Metličar, 2.
Marija Irgl, 3. Marija Pernat.
Sah: 1. mesto je osvojila ekipa
obratnih pisarn, 2. skupne službe,
3.	zračna skupina.
Miran Skok
'(Rajevna skupnost ptujska gora
razpisuje prosta dela in naloge
^nika samoupravnih organov.
'^'^OJ: najmanj srednišolska izobrazbaz znanjem finančnegain knjigovodske-
paposlovania	_	_
•Plovno razmerje bomo sklenili za nedoloten čas s polnim delovnim časom —
^jentielovni čas.
^anovanja m.
r^oSnje 2 ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh od dneva razpisa na n^lov:
^•^»jevna skupnost Ptujska gora, s pripisom: za razpisno komlsi|o.
^^'dati bodo o izbin ustreznega kandidata obveščeni pisno po pošti.
SINDIKATI
O OSEBNIH DOHODKIH
IN DENARNI POMOČI
Svet za vprašanja delovnih in življenjskih razmer delavcev pri
občinskem svetu ZSS Ptuj se je v zadnjem obdobju precej ukvaijal s
vprašanji nezaposlenosti, osebnih dohodkov in enkratne denarne po-
moči. O nezaposlenosti v občini so lani razpravljah tudi skupščinski zbori
in sprejeli ustrezne sklepe. Sedaj bi morali ugotoviti, kaj od tega smo
usoeli uresničiti kaj ne in zakaj ne.
Kij ub vsem prizadevanjem svet v zvezi z vprašanjem nezaposlenosti
ni mogel sprejeti nobenega sklepa. Glavni razlog zato je, ni imel
ustreznih podatkov. Sicer pa sploh ne razpolagamo s podatkom, kdo ie
v občini v resnici zaposlen. Nekateri so na spisku bojda zaradi lepšega.
Svet je tudi zahteval, da se opravijo analize glede sprejemov delavčev. V
osnovnih organizacijah zveze sindikatov bore malo vedo o tem, kako
delajo komisije za sprejem in kdo se zaposluje.
V	ptujski občimjeprecej delavcev od drugod. O tem, kako živijo, ne
vemo. Zato je svet zadolžil predsedstvo občinskega sveta, da pripravi
analizo o tem. Svoje pa mora povedati tudi občinski odbor sindikata
delavcev komunale, gradbeništva in stanovanjske dejavnosti.
Pri osebnih dohodkih je stanje podobno kot pri nezaposlenosti.
Povprečja hkrati povedo vehko, pa tudi malo.- V občini je več kot
polovica takih delavcev, ki so lani zaslužili manj od občinskega poprečja.
Veljalo bi ugotoviti, kje so prejemali nižje osebne dohodke. Svet je
zahteval, da se ob teh dohodkih predstavijo tudi najvišji. _
Svet odloča tudi o enkratnih socialnih pomočeh, ki so jih deležni
člani sindikata. Kljub vsem pozivom se s prošnjami oglaša še premalo
članov sindikata. Letos imajo na voljo 450 tisoč dinaijev. Bolj pa bi se
morale vključevati tudi osnovne organizacije ZS.
MG
PRED ŠTIRIDESETIMI LETI
Fronte se približujejo
če hočemo podrobneje razumeti položaj v zadnjem mesecu druge
svetovne vojne pred 40 leti, je potrebno, da spoznamo takratni položaj
na celotni jugoslovanski fronti.
Četrta jugoslovanska armada je pričela ofenzivne operacije 20.
marca in že do 28. marca zlomila odpor 15. nemškega korpusa. V
začetku aprila je osvobodila tudi zahodni del Like in do sredine aprila
prodrla do Reke.
Enote tretje jugoslovanske armade so 11. in 12. aprila prodirale ob
reki Dravi proti severu po Podravini.
Druga jugoslovanska armada je od 29. marca do 7. aprila potisni-
la 21. nemški korpus po dolini Bosne proti Slavonskemu Brodu in
naprej proti Zagrebu.
Prva jugoslovanska armada je 12. aprila prebila močno utijeno
sremsko fronto od Donave do Šida.
Tako je bila sredi aprila 1945 prebita v Jugoslaviji nemška fronta
in okupator se ie začel na vseh njenih delih lunikati.
Tretja ukrajinska fronta, poleg enot Rdeče armade je v njej sode-
lovala tudi prva bolgarska armada, je po osvoboditvi Madžarske in
Prekmurja do 4. aprila na meji Štajerske ustanovila nadaljnje prodiranje
in je s tem nehote nemško armadno skupino E razbremenila nevarnosti
obkolitve.
Ob tem so se znašli v posebno težkem položaju borci 4. operativne
cone, ki je obsegala Štajersko, Koroško, vzhodni del Gorenjske in
Prekmurja. Delovali so torej na izredno izpostavljenem ozemlju in
njene enote so prevzemale na svoja ramena velika bremena, ob tem
jim je primanjkovalo orožja, zlasti še težkega in streliva.
Nemci so spomladi 1945 začeli graditi tankovske okope niže
Ormoža do Pušenc, nadalje pod Humom skozi šalovske gozdove proti
Vitanu in dalje proti Štrigovi. Utrdbe so morali graditi vsi za delo
sposobni prebivalci teh krajev, ki so jih Nemci surovo priganjali k
delu. Vas Lento so Nemci 15. aprila 1945 zažgali, zgorelo je 15 hiš, tam
so mislih zgraditi utrdbe.
Aprila 1945 so topovi pri Središču ob Dravi oznanjali zmagujoč
)ohod Rdeče armade. V bojih ob nemškem umiku sta trpeli vas Hum,
cjer je izgubilo življenje pet domačinov in Loparšice, kjer je zgorelo 18
hiš in izgubilo življenje 6 ljudi. V Frankovcih sta zgorela dva kmečka
domova. Nemci so ob umiku pobrali kmetomvso živino, če so le mogli,
uničevali vse naprave in porušili mostove. Proti koncu aprila so se
bolgarske enote prebijale proti Ormožu.
Sredi aprila so se pod Vildononi spustili sovjetski padalci, ki so
imeh s seboj tudi radijsko oddajno postajo. Z njimi je bil Franc Dre-
venšek iz Zg. Kungote, ki je pobelil i» nemške vojske in vstopil v
Rdečo armado, bil je vodič ruske obveščevalne skupine, ki so jo
sestavljah: Nikolaj Borščev iz Almia-Ate (Kazahska SSR), Nina Kozlo-
va iz Harkova, Mihaly Golocser iz Romunije in nek poročnik ^A,
Skupaj z našimi kurirji so se tudi fotografirali blizu Ciglaijeve hiše na
Vildonu v Halozah in se podpisah na srbskem bankovcu za 500 din.
Naši kurirji so jih nato spremljah na Pohoije, odkoder je skupina po
radijski zvezi obveščala RA o premikih nemških enot.
Ves mesec april so se iz ptujskega okraja selile nemške družine v
Avstrijo in Nemčijo. Aprila je okoli 300 nemških vojakov hajkalo od
Pristave proti Vildonu oz. Kočicam. Pri Krošlem vrhu, tam v bližini
je bila tudi postaja VDV, so ubili komandirja te postaje, znanega
pod imenom Karo. Ko je opazoval premike Nemcev, se je preveč
izpostavil in zadel gaje rafal in nemške strojnice. Postaje VDV (vojske
državne varnosti) pa Nemci niso odkrili.
V	Trnovski vasi so Nemci 15. aprila 1945 obesili dva kmeta Alojza
in Janeza Muršeca iz Črmljenšaka. Zločin so opravičili s povračilnim
ukrepom zaradi smrti nemškega vojaka.
Po Pohoriu so Nemci koncem aprila ustrelili več talcev, med njimi
dijakinje: Vidko Ahčevo in Veleno Osoletovo iz Ptuja ter Anico Kola-
ričevo IZ Nove vasi pri Ptuju. V Mariboru pa so bili ustreljeni kot talci:
Dušan Pahor, urarski pomočnik iz Ptuja, Polde Krajnčič iz Borovec in
Jurij Topolovec iz Grdine (Stoperce). V boju z okupatorjem so aprila
1945 padli: Jože Pfajfar iz Paradiža, Andrej Fijačko z Borla, Franc
Gašparič iz Bratislavec, Maks Bračič iz Cirkulan in Rudi Babosek iz
Lovrenca na Dr. polju.	„„
rr
Dobili so Nebčevo nagrado
Lani je 130 članski kolektiv ptujske trgovske delovne organizacije
Emona Merkur slavil 30-letnico uspešnega dela. Za uspešne poslovne
rezultate, sodobno urejene prodajalne s specializirano prodajo so letos
prejeli nagrado Franca Nebca, ki jo sozd Emona podeljuje najbolj
uspešnim kolektivom in posameznikom.
Ob dnevu Emone so se v Ptuju na slavnostni in delovni seji sestah
tudi člani delavskega sveta Emone Merkur. Ocemh so poslovanje v
prvem trimesečju in sprejeli ukrepe za naprej, saj pričakujejo precejšnje
upadanje prodaje zaradi manjše kupne fnoči prebivalcev. Na seji so
podelili plakete za 10,20 in 30-letno delo, štiri posebna priznanja Emone_
in štiri Merkurjeve plakete.	N. D.
4 — DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
18. april 1985 —
Laik odgovarja
strokovnjaku
Strinjam se, tovarišica M. Tomanič-Jevremov, dipl arheolog, da
»le čevlje sodi naj Kopitar«. Vendar, ko gre za propadanje kulturne
dediščine, katere vzdrževanje in obnovo plačujemo tudi laiki, nam
nihče ne more odrekati pravice, da opozarjamo na nepravilnosti, ki se
že leta godijo v muz^u. Kot laika in članico odbora za razvoj dejavno-
sti, planiranje in svobodno menjavo dela pn občinski kulturni skupno-
sti me sprašujete o zadevah, ki bi vam glede na vašo strokovno uspo-
sobljenost in dolgoletno službovanje v muzeju morale biti kristalno
jasne — v odboru je tudi član vaše delovne skupnosti. Pa vendar naj
vam ponudim strokovni odgovor članice odbora, ki mu je poverjena
skrb za vse kulturne dejavnosti v občini, čeprav večino svojega dela
namenja muzejski dejavnosti.
Odbor se zaveda, da sedanji kadrovski, materialni in prostorski
pogoji delavcem muzeja ne zagotavljajo celovitega razreševanja z
zakonom naloženih nalog. Po znanih postopkih planiranja je bil
samoupravni sporazum o temeljih plana KUS za to srednjeročno
obdobje v javni razpravi, tako kot ostali podobni dokumenti. Odziv
delavcev v združenem delu — uporabnikov — je bil minimalen, kar je
brez dvoma posledica naše kulturne in samoupravne (za)vesti. In če
govorimo o muzejski dejavnosti, je treba še posebej poudariti, da je
spomenik spomenik le toliko, kolikor se ga družbeno okolje zaveda.
Na to zavest pa odbor žal nima nobenega vpliva. Med drugimi jo
oblikujejo izvajalci kulturnih dejavnosti. Prav gotovo ne s kurjenjem z
gobo okuženih eksponatov, z zapiranjem zbirk in s takšnim odnosom
do zaupanim jim eksponatov, kot je to primer z zbirko del akademske-
ga slikarja Franceta Miheliča. Mimogrede — spraSujete za nasvet,
cako ukrepati. V 13. številki Tednika sem to povedala. Mishm, da
izjemne situacije pač zahtevajo izjemno ukrepanje, kar pa je seveda
odvisno od samoiniciativnosti in organizaciislah sposobnosti strokov-
njakov. Ni mi znano, da bi letošnja izredno ostra zima povzročila
p^obno škodo na eksponatih ostalih slovenskih muzejev, čeprav niso
ogrevani.
Glede financiranja kulturnih dejavnosti vas opozorim na 11. člen
zakona o svobodni menjavi dela na p>odročju kulturnih dejavnosti, ki
govori o lastnih prihodkih izvajalskih organizacij združenega dela.
Delež sredstev, ki jih skupnost zagotavlja posameznim izvajalcem, je
dogovorjen v temeljih plana (muzej dobi 67 odstotkov od občinske
kulturne skupnosti in 33 odstotkov od republiške. Radio — Tednik 40
odstotkov samo od občinske kulturne skupnosti). Poleg tega dobi
muzej še posebna namenska sredstva za posamezne spomeniško
varstvene akcije.
Odbor o finančnih programih organizacij združenega dela s
področja kulture res razpravlja na p^lagi delovnih gradiv, la nastane-
jo na podlagi programov posameznih izvajalcev in posvetov z najbolj
odgovornimi predstavniki teh organizacij združenega dela. Žal je
odbor v svojih prizadevanjih za čimbolj pravično razdelitev sredstev,
kar v končni fazi potijuje skupščina kulturne skupnosti, omejen z
repubhško in občinsko resolucijo. Za obe pa vemo, da že leta nazaj
klestita sredstva za skupno porabo, kar je izraženo v nizki občinski
prispevni stopnji za kulturo. Odbor pa pri oblikovanju predlogov ne
more in ne sme zanemariti velikih in upravičenih potreb ostalih
kulturnih ustanov. In končno — dokončne odločitve sprejemata zbor
uporabnikov in izvajalcev skupščine KUS.^ki se seveda zavedata, na
kateri stopničk' je na področju skupne porabe kultura! Se bolj jasno
sliko o prizadevanjih odbora boste dobili, če preberete analizo razvoja
kulturnih dejavnostih 1981—1985, kjer odbor opozaija na pereče
probleme muzeja in ostalih ustanov s podro^a kulture. Z njo so bili
seznanjeni vsi izvajalci in odgovorni družbenopolitični delavci v
ptujski občini. Morda bo zadoščala za ustrezno ukrepanje!
Nevenka Dobljekar
DRUŠTVO KMETIJSKIH N&NIRJEV IN TEHNIKOV
Največ pozornosti izobraževanju
Na skupščini društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Ptuj,
novembra lani, so dotedanje vodstvo izvolili Se za eno mandatno
obdobje. Sprejeli so tudi program dela, o katerem smo se pogovar-
jali s predsednikom društva, diplomiranim inženiijem agronomije,
Francem Vraberjem.
Program dela v novem obdob-
ju se bistveno ne razhkuje od
standardnega programa dela
društva. Delna novost je uvaja-
nje izobraževanja kmetov. Sicer
pa je izobraževanje ena osnovnih
nalog društva. V izvajanju pro-
grama izobraževanja kmetov so-
deluje okoli 10 članov društva,
izvajajo pa ga po programu
kmetijske zadruge in Obdravske-
ga zavoda za veterinarstvo in
živinorejo. Druga oblika je izo-
braževanje članov društva. To je
že ustaljena oblika, saj so v
zadnjih letih organizirali pre-
cejšnje število zelo zanimivih
predavanj. Odločajo se za teme,
ki zanimajo večino njihovih čla-
nov. Letošnje predavanje v ja-
nuarju je bilo fjosvečeno sadjar-
stvu in živinoreji, predavanja pa
se je udeležilo nad 80 članov.
Tretja oblika izobraževanja je
organiziranje strokovnih ekskur-
zij. Lani so bili ptujski kmetijski
inženirii in tehniki spomladi v
Savinjski dolini, kjer .so si ogleda-
li hmeljišča in kmečki turizem. V
jesenski ekskurziji pa so obiskali
Madžarsko, kjer so si v tridnev-
nem programu ogledali napred-
no madžarsko kmetijstvo. Videli
so njihovo vinogradništvo, živi-
norejo in perutninsko klavnico,
ki je celo tistim, ki delajo na tem
področju, pomenila precejšnjo
novost. Tudi za letos pripravljajo
dve ekskurziji, prva jih bo verjet-
no vodila na Koroško, druga,
časovno daljša, pa spet kam v
inozemstvo.
TEDNIK: Pred kratkim ste v
sodelovanju z zvezo društev
kmetijskih inženirjev in tehnikov
Slovenije izvedli posvet o kmetij-
stvu leta 2000. Kako ocenjujete
posvet?
Franc Vraber: »Organizacija
posveta o slovenskem kmetijstvu
leta 2000 nam je bila zaupana
zaradi dobrega dela društva. V
zadnjem času smo namreč eno
najbolj delovnih društev in na
zadnji skupščini zveze lani v
Žalcu smo se dogovorih, da bosta
skupščina in posvet letos v Ptuju.
Imeli smo priložnost srečati veli-
ko število poklicnih kolegov iz
ostalih slovenskih krajev, udele-
žencev je bilo veliko več kot smo
pričakovali. Prijavljenih je bilo
okoli 100, na posvet pa je prišlo
več kot 200 kmetijskih inženirjev
in tehnikov. Kljub temu smo se
potrudili, da so vsi odšli iz Ptuja z
dobrimi vtisi. Posvet smo organi-
zirali v srednješolskem centru.
Ta prostor ni bil izbran slučajno,
temveč je rezultat dobrega sode-
lovanja društva s srednješolskim
centrom.«
TEDNIK: V času posveta ste
bili v osebnih stikih z miiogimi
stanovskimi kolegi iz ostalih
območij Slovenije. Kaj le-ti me-
nijo o kmetijstvu ptujske občine?
Franc Vraber: »Mislim, da se
Ptujčani lahko veselimo in lahko
s fK)nosom pokažemo, kaj smo
dosegli v kmetijstvu. Na našem
območju imamo naravne danosti
za razvoj kmetijstva in prepričan
sem. da delim mnenie stanovskih
kolegov, če rečem, da smo te
danosti znali v veliki meri izkori-
stiti. To so kolegi iz ostalih
območij tudi priznali. Pokazali
smo jim namreč nekaj naših
dosežkov, od melioracijskega
območja v Polskavski dolini,
farme govejih pitancev v Prager-
skem, predelovalne industrije
mesokombinata Perutnina Ptuj
do ptujske vinske kleti.«
Tednik: Na posvetu je bilo
mnogokrat poudarjeno, kako
pomembno je znanje za nadaljni
razvoj kmetijstva. Pri tem imate
kmetijski inženirji in tehniki
posebno nalogo. Kakšno razvoj,
no možnost do leta 2000 ima v
okviru slovenskega kmetijstvo
občine Ptuj?
Franc Vraber: »Na to sem
delno že odgovoril, ko sem dejal,
da so naravne danosti v ptujski
občini velike. Tako tudi ni slučaj-
no, daje program razvoja našega
kmetijstva za dober odstotek višji
od republiškega plana. Na tem
območju je tudi bolj kot kjerkoli
v Jugoslaviji razvito perutninar-
stvo. Tudi na tem področju se
lahko primerjamo z razvitim
svetom. Pri ogledu perutninske
klavnice so mnogi naši stanovski
kolegi bili presenečeni nad inten-
zivnim tempom dela. Čeprav je
to za mnoge predstavljalo no-
vost, objekt za nas že ne predsta-
vlja več sodobne linije in smo
pred tem, da bomo objekt morali
obnoviti, če hočemo biti še
naprej vodilni v proizvodnji
perutninskega mesa in zlasti v
predelavi, ki je ena novih naših
nalog.
Vsekakor je naloga članov
nagega društva, da tudi v bodoče
izkoristimo vse danosti, ki jih
naše kmetijstvo ima. Bili bi
neskromni, če bi dejali, da smo
že dosegh vse. Še veliko je
potrebno narediti. Prepričan
sem, da nam bo to uspelo, če
bomo imeli tudi dovolj strokov-
nega kadra. Na kadrovskem po-
dročju je še vedno vrzel, ki jo bo
potrebno v prihodnosti zapolniti.
Ta je pomembna naloga izobra-
ževanja. Tudi v našem društvu je
struktura člJnstva takšna, da z
njo nismo povsem zadovoljni.
Več bi moralo biti diplomiranih
agronomov in agronomov, saj je
jasno, da je znanje osnova na-
predka.«	J. Bračič'
S posveta Slovensko kmetijstvo leta 2000. Delovno predsedstvo Je
vodil predsednik ptujskega društva dipl. ing. Franc Vraber (drugI z
desne) Foto: B. Vodušek
Povezava med Vokmerjevo in Maistrovo v Ptuju
Zazidalni načrt »Srbski trg Ptuj«
predvideva zgraditev dveh vpadnic
oziroma povezav med starim delom
Ptuja iti novim delom stanovanjsko
blokovae gradnje Rabelčja vas po-
dročja I A« in »B«. Prva povezava naj
bi bila od križišča Raičeve in Mais-
trove u ice po trasi sedanje Erjavčeve
čez mo t oz. viadukt prek Grajene in
med m kdanjim mestnim pokopališ-
čem ir srednješolskim centrom na
Volknu rjevo. Druga povezava pa naj
bi bila Sjcvero-zahodno od sedanje
blokovne gradnje in naselja Bratje
ReS. Žal je premalo denaija. da bi
lahlco že v kratkem zgradili vsaj eno od
načrtovanih cestnih povezav.
O tem problemu je na nedavni seji
razpravljal tudi občinski komite za
urbanizem, gradbene in komunalne
zadeve občine Ptuj in sklenil, da je
treba urediti začasno povezavo med
Volkmerjevo cesto in Maistrovo ulico
po sedanji, ki pelje mimo trgovine
Emona »Bratje Reš«. Po zazidalnem
načrtu naj bi v bodoče to cesto ukinili
in spremenili v peš pot, na površini te
ceste pa so predvideni športni objekti
SŠC. Ker pa ni denaija za zgraditev
prej navedenih načrtovanih promet-
nih povezav, bodo začasno urediti
priključek in ustrezno usposobili se-
danjo cesto, ki povezuje Volkmeijevo
in Maistrovo ulico. Te ceste naj ne bi
opustili vse dotlej, ko bo zgrajena na-
črtovana prometnica tega območja.
Cesto in križišče z Volkmerjevo bo
treba urediti tako, da bo prometni
režim na njej lahko v skladu z zako-
nodajo in normativi. Po predračunu, ki
gaje pripravila KGP Projekta inženi-
ring Ptuj, bo celotna ureditev veljala
2,255.715 dinarjev. Čeprav gre le za
začasno rešitev, je izdatek nujen, ker iz
prometnih razlogov ni mogoče zapreti
te ceste dokler ne bo zgrajena vsaj ena
od dveh v zazidalnem načrtu predvi-
denih prečnih cest.	'
Pri tem je treba upoštevati, da |e
vedno ni urejeno križišče med Potrče-
vo in Volkmerjevo, kjer je stanje ie
sedaj kritično, če bi pa zaprli povezalo
med Maistrovo in Volkmerjevo. )i
stanje še poslabšali. Dela za urediti v;
povezave bodo obsegala: urediti v
križišča, dvig priključka na nivo cest■
urediti horizontalno in vertikalno si
nalizacijo in pločnik za pešce po ob< h
straneh ceste.	j
KRIŽIŠČE VOLKMERJEVA'P<»-;
TRČEVA
Ker Volkmeijeva cesta še ni urej i
na, zlasti ni hodnika oz. pločnika ; a [
pešce po levi strani ceste, so ob pr 1- >
nietnih konicah, razmere izredno kr -'
tične. To predvsem zaradi pešcev, ne Ife
novo naselje z nad 4 tisoč prebivalci,
temveč tudi okoli 1500 učencev, ki
dnevno iz železniške in avtobusne
postaje pešačijo v SSC, nujno zahteva
prometno ureditev. Pešci uporabljajo
tudi vozišče in tako ogrožajo sebe in
druge udeležence prometa.
V lanskem letu je bila nadaljevana
gradnja 1. faze obvoznice (moder-
nizacija odseka Potrčeve ceste —
Natašina Pot — priključek na Rogoz-
niško). Vseh načrtovanih del ni bilo
moč opraviti, ker dotok finančnih
sredstev ni bil v sorazmeiju z veljav-
nimi standardi m normaUvi. Tako je
bilo zbranih za 13,9 odstotka manj od
možnega obsega realizacije. Samo za
zgraditev obvoznice je bilo lani zbra-
nih 14,296.715 din, kar je za 33,7
odstotka manj kot je bilo načrtovano.
Na območju Ptuja je letos prednos-
tna naloga celovita ureditev Vo-
' Ikmerjeve ceste vključno s križiščem s
Potrčevo, kjer so prometne razmere
, skrajno kritične.	FF
Delo društva socialnih delpvoev
občin Ormož in Ptuj
Društvo socialnih delavcev občin Ormož in Ptuj je
na svoji letni konferenci, 28. februarja, med drugim
sprejelo program dela za leto 1985. Predvsem se
zavzemamo za boljše in sprotno izobraževanje, kajti
-le tako bomo zmogli naloge s področja svojega dela.
Program dela je zasnovan in prilagojen predvsem
današnjim razmeram. Zato pripravljamo seminarje
za člane društva na teme:
—	polivalentno delo Centra za socialno delo Ptuj
—	uvajanje enotne evidence socialnovarstvenih
pravic in izvajanje samoupravnega sporazuma o
uresničevanju socialnovarstvenih pravic
—	alkoholizem s poudarkom na pripravi
alkoholika za zdravljenje
—	predstavitev dela klub zdravljenih alkoholikov
in sodelovanje s klubom
—	informacija o Zakonu o družbenem varstvu
duševno in telesno prizadetih oseb in izvajanje
zakona v praksi.
Društvo združuje 57 diplomiranih socialnih
delavcev iz občine Ormož in Ptuj, (Ptuj 46), od vseh
~ jih je v delovnih organizacijah zaposlenih le 11,
Ugotavljamo, da so na območju občin Ormož in Ptuj
"". z socialni 'delavci zaposleni le v 7 organizacijah
h^^Ji^ega dela (TGA Kidričevo, MI P Ptuj, Agis
Ptuj, Perutnina Ptuj, Emona KK Ptuj, ter Slovin
Jeruzalem Ormož in Elkom-Hiko Olga Meglič Ptuj).
Prav to nas je vzpodbudilo, da širšo javnost sezna-
nimo z dejavnostjo društva in likom socialnega
delavca.
. ^ J>uStvo ima naslednje naloge:
—	skrbi za idejno, politično in akcijsko enotnost
socialnih delavcev
—	združuje socialne delavce v društvu z
namenom, da bi čimbolj razvijalo ustvarjalne pobude
pn proučevanju in reseva ij^ socialnih problemov
—	spremlja in pr< ufuje izkušnje drugih s
področja socialne dejavn< st|
—	skrbi za razvoj met )dologije socialnega dela za
razvoj socialne in sociali ohumanitarne dejavnosti v
občini |
—	spremlja dejavnost socialnega dela in socialne
politike
—	skrbi za napredek s rokovnih služb in družbeno
uveljavljanje strokovnega socialnega dela.
Socialni delavec' kot strokovni in
družbenopolitični delavec sodeluje pri dopolnjevanju
in razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov in
družbenem razvoju. V okolju, kjer dela in živi,
aktivno prispeva k uresničevanju načel socialne etike,
človeške solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega
humanizma. Prizadeva si za ohranitev, razvoj in
zagotovitev socialne varnosti kot ene osnovnih
šlovekovih pravic in za uveljavljanje socialističnega
načina dela. Raziskuje Wavo in vzroke socialnih
problemov ter predlaga ustrezne ukrepe za njihovo
reševanje. Razvija. spo<i>i{ja in prispeva k razvoju
sodelovanja in koordjjnaiijfc pri delu vseh družbenih
in samoupravnih subjektbv, ki na kakršenkoli način
vplivajo na nastajanje! in reševanje posamezmn
socialnih problemov. V ivoji delovni organizaciji je
neodvisen pri izbiri načina in sredstev strokovnega
delovanja ter samostpjen pri opredeljevanju
strokovnega socialnega d^la.
O problematiki posameznih področij socialnega
dela (šolstvo, zdravstvo, gospodarstvo itd.) se bodo
predstavili s krajšimi članki člani sekcij društva
socialnih delavcev.
Reševanje zadev v letu 1984
V	letu 1984 je temeljno sodišče v Mariboru-enota v
Ptuju prejelo v reševanje skupno 13.938 zadev, od tega 697
kazenskih zadev, 624 pravdnih zadev, 1093 plačilnih
nalogov, 594 dednih zadev s sklepom, 536 izvršilnih
premičninskih zadev, 922 izvršilnih drugih zadev, 2829
overitev, 4302 zemljiškoknjižnih predlogov itd. (navedli
smo le nekaj najpomembnejših in najštevilčnejših zadev).
Zraven prejetih zadev je iz preteklih obdobij ostalo še
nerešenih 3.347 zadev, tako je bilo v reševanju skupaj
17.285 zadev.
K temu,je treba dodati, da oddelek za gospodarsko
sodstvo, oddelek za mladoletniško sodstvo in preiskovalni
oddelek enote v Mariboru rešujejo zadeve za območje
celega temeljnega sodišča v Mariboru, od tega je na
območje o.bčine Ptuj v lanskem letu pripadlo 1171 zadev,
od tega 103 zadeve kaznivih dejanj mladoletnikov, 58
gospodarskih prestopkov, 12 gospodarsko preiskovalnih
dejanj, 130 gospodarskih pravdnih zadev, 227 gospodar-
skih plačilnih nalogov, 86 gospodarskih izvršilnih zadeV,
223 zadev preiskave in 332 zadev preiskovalnih dejanj.
V	letu 1984 so v ptujski enoti rešili skupno 12.427 zadev,
K temu je treba dodati, da so izdali strankam še 7.339
izpiskov IZ zemljiške knjige.
V ZEMUIŠKI KNJIGI SPET VEC
Pripad zadev v zemliiški knjigi je bil lani spet višji od
pričakovanega. Med drugim je bilo vloženih okoli 65G
zemljiško-knjižnih predlogov za ureditev stanja Dravskih
elektrarn Maribor, okoli 220 zemljiškoknjižnih predlogov
Cestnega podjetja Maribor, Kmetijski zemljiški skupnosti
je bilo v zvezi s komasacijo zemljišč izstavljenih 550
izpiskov iz zemljiške knjige. V letošnjem letu pa računajo
še z večjim pripadom zadev, saj bo poleg ostalih urejalo
zemljiškoknjižne zadeve še Vodno gospodarstvo Maribor.
Velja še dodati, da je Enota v Ptuju v lanskem letu
nudila pravno pomoč enkrat tedensko na kazenskem,
pravdnem, nepravdnem in izvršilnem oddelku.
NEDISCIPLINA STRANK V POSTOPKIH
Od vseh zadev je ob koncu leta 1984 ostalo nerešenih
skupno 4.858 zadev, od tega kar 2.571 zemljiškoknjižnih
zadev. Nerešenih kazenskih zadev je bilo 716 ah kar za 140
manj kot leto poprej. Zmanjšanje zaosunka na tem
področju so dosegli z večjo mobilnostjo sodnikov. Podatki
o nerešenih zadevah niso zaskrbljujoči.
Zaradi nediscipline strank v postopkih, ki sproti ne
javljajo sprememb prebivališč, občasno sodišču posreduje-
jo nepopolne ^datke o pričah itd., mora sodiSče Cesto
opravljali poi»edbe o novem bivališču oseb, ki so predla-
gane v postopkih. Vse to pa nepotrebnem zavlačuje
pt)stopke, hkrati pa tudi obremenjuje proračun.
Sodelovanje odvetnikov z območja ptujske občine s
sodiščem je zadovoljivo, enako tudi s stalnimi sodnimi
izvedenci m cenilci.
Sodniki porotniki v večini opravljajo svojo funkcijo, le
nekaj jih neopravičeno izostaja z glavnih obravnav. Imen«
teh bodo posredovali OK SZDL Ptuj, da opravi z njimi
razgovore in po potrebi predlaga razrešitev posameznikov
in izvolitev drugih.
Stikov s poravnalnimi sveti enota v Ptuju lansko leto ni
imela in tudi niso čutili njihovega delovanja.
f EDNIK -18-aprili 985
SESTANKI IN KOMENTARJI — 5
KDAJ IN KAKO?
Za nami, poverjeniki poklicnega usmerjanja, je spet veliko opravlje-
nega dela. saj so učenci osmih razredov pred vpisom ali pa so že vpisani v šole
^^eJnjega usmerjenega izobraževanja. Sedaj lahko analiziramo naše delo
in uspt^l^- ki smo ga dosegli v okviru poklicnega usmerjanja. Menim, daje
0peh usmerjanja odvisen od realizacije smotrov poklicnega usmerjanja
fPii), predvsem v sedmem in osmem razredu. Prav je, da se spomnimo
osnovnih smotrov, navajam pa tudi vzgojno-izobraževalne vsebine PU, ki
t)i noj bile realizirane v sedmem in osmem razredu. Seveda pa si poverjeniki
vsebine lahko izberejo tudi po svoji lastni presoji in vključijo tudi druge.
Qsnovni smotri naj bi bili:
—	učenci se vzgajajo z delom, ki
je bistveni element življenja vsa-
kega človeka,
—	vzgajajo in razvijajo ustvar-
jalnost, da jim delo postane po-
treba, ki naj jih spodbuja k ures-
ničevanju njihovih lastnih intere-
sov in osebnega zadovoljstva,
__učijo se pravilno vrednotiti
delo in brez predsodkov spreje-
mati dehtev dela,
—	doživljajo delo in delovne
odnose predvsem kot delovno
vzgojo in ne s poudarkom na de-
lovni storilnosti,
—	usposabljajo se za spremlja-
nje razvoja tehnike in tehnologije
za dobrobit človeka,
—	razvijajo humane medse-
bojne odnose, si oblikujejo kri-
tična stališča do pojavov v skup-
nosti in spoznavajo enakovred-
nost dela v vseh poklicih,
—	usposabljajo se za spozna-
vanje odnosov med ljudmi ter za
aktivno prilagajanje zahtevam
socialnih in delovnih odnosov,
—	vzgajajo se za uspešno so-
delovanje z drugimi v skladu z
delovnimi in socialnimi odnosi,
—	učijo se samostojno odločati
in spodbudno vplivati na spre-
membe svojega okolja,
—	razvijajo si kritično mišljenje
ob spoznavanju družbenega raz-
voja in človekovega vključevanja
v delo,
—	navajajo se na zdravo živ-
ljenje in si oblikujejo pravilna
pojmovanja v odnosih med spo-
loma na področju dela,
—	navajajo se na red in spoš-
tovanje pravil pri delu, kar je po-
goj za dosego delovnih rezultatov,
—	razvijajo si potrebno za ak-
tivno sodelovanje v samoupravni
socialistični družbi,
—	usposobijo se za samostojno
reševanje nalog in razvijajo zani-
manje za odkrivanje novega in
neznanega,
—	razvijajo vedoželjnost, ki je
temelj za samoizobraževanje,
—	razvijajo interese, nagnjenja
in sposobnosti, tako da se vklju-
čujejo v dodatni pouk, interesne
dejavnosti in fakultativne pred-
mete ter si oblikujejo pravilno
predstavo o sebi,
—	oblikujejo si sposobnost
kritičnega in ustvarjalnega miš-
ljenja in samostojnega odločanja,
—	urejujejo, povezujejo in ši-
rijo izkušnje iz šolskega in zunaj-
šolskega življenja,
—	navajajo se na pravilno iz-
rabo prostega časa in se nauče
ceniti počitek,
—	seznanjajo se z organizacijo
in delitvijo dela in pri tem spoz-
najo svoje realne poklicne zmož-
nosti za pravilno izbiro poklicne
poti.
— ob konkretnem spoznavanju
sveta dela in poklicev se vzgajajo k
realnemu ocenjevanju samih sebe
in spoznavajo študijske smeri in
področja dela.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVAL-
NE VSEBINE:
7. razred
VSAKEGA ČLOVEKA NA
PRAVO MESTO V SVETU PO-
KLICEV
Spoznavanje poklicev: stroke,
usmeritve, značilnosti srednjega
usmerjenega izobraževanja ter
možnosti Šolanja v posamezni
usmeritvi. Konkretizacija: pokli-
ci, stroke. Izpopolnjevanje v vsa-
kem poklicu ter možnosti poklic-
nega napredovanja. Stroke se
razvijajo, napredek tehnologije
zahteva stalno izpopolnjevanje.
PRI IZBIRI POKLICEV MO-
RAMO UPOŠTEVATI
Sposobnosti: objektivno ugo-
tavljane sposobnosti s testi. Po-
men testiranja. Znanje: učni
uspeh vpliva na možnosti izob-
raževanja. Zdravje: zdravje in
delo. Zdravstvene kontraindikaci-
je pri raznih poklicih (kovinar —
sluh, električar — barvna slepo-
ta). Telesna okvara ni odločilna
ovira pri ustrezni poklicni izbiri.
Zdravje in njegov pomen za po-
klice v oboroženih silah. Delovne
navade: brez ustrezno razvitih
delovnih navad ni željenega po-
klica. Družbene potrebe: izbira
poklica mora biti v skladu z
družbenimi potrebami. Štipendi-
ranje: za dosego pokhcnega cilja
ni v naši družbi finančnih ovir.
Štipendije: Titov sklad, kadrov-
ske, štipendije združenih sredstev,
štipendije za vojaške poklice.
NAPAKE PRI IZBIRI POKLICA
Napačna predstava o sebi. Ne-
poznavanje poklicev. Modni po-
klici. Nepoznavanje svojih psi-
hofizičnih sposobnosti. Podce-
njevanje dela v kakem poklicu.
Predsodki deklet pri izbiri pokli-
ca. »Denar ni vse«.
POMOČ PRI IZBIRI POKLICA
Vsak učenec lahko dobi pomoč
v šoli. doma, v soseski, v skup-
nostih za zaposlovanje, OZD itd.
8. razred
ŽIVUENJSKA ODLOČITEV
Poklicev je mnogo in vsak po-
stavlja pred človeka posebne
zahteve. Ni vsak za vsak poklic,
vsakdo pa si lahko poišče tak po-
klic, ki mu v največji možni meri
ustreza.
POMNI IN NE POZABI
Čim več poklicev učenec po-
zna, tem lažje in pravilneje se bo
odločil. Odločitev posameznika
mora biti v skladu z njegovimi
sposobnostmi, nagnjenji, interesi,
znanjem, delovnimi navadami,
osebnostnimi lastnostmi, zdrav-
stvenim stanjem in potrebami
družbe.
AKCIJA USMERJENEGA VPI-
SA
Predvpis, vpis. Odločitev za
usmeritev in" program. Pomoč
učencu pri poklicnem svetovanju:
starši, učitelji, ŠŠD in druge stro-
kovne službe. Razpis za vpis in
štipendije. Skladnost interesov
posameznikov in zahtev združe-
nega dela. Pomen in nujnost
ustrezne zastopanosti Slovencev v
oboroženih silah.
ODNOS DO DELA IN VRED-
NOTENJA DELA
Delo človeka osrečuje, delo je
koristno in družbeno potrebno.
Odgovornost posameznika do
sebe in do družbe. Odgovornost
pri odločanju za delo in pri delu.
Vsako delo zahteva poleg stro-
kovne usposobljenosti tudi mar-
ljivost, vestnost, vztrajnost, pri-
pravljenost za sodelovanje in po-
moč sodelavcu, kritičnost in sa-
mokritičnost, iniciativnost in sa-
moiniciativnost, odgovornost do
lastnega in skupnega dela.
Slavko Feguš,
OŠ Slovenjegoriš-
ke čete
Juršinci
ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN OBČINSKA KONFE-
RENCA PTUJ
OBVESTILO
Obveščamo rezervne vojaške starešine občine Ruj, da bo ob 40. obletnici I.
inženirske brigade 7. korpusa NOV in POJ organiziran tehnični zbor sredstev
in opreme inženirskih enot JLA pri Srednješolskem centru Ruj, v petek, dne
19/4-1985, od 15.00 do 18.00 ure in v soboto, dne 20/4-1985, od 8.00 do
12.00 ure.
Vabimo rezervne vojaške starešine, da si tehnični zbor ogledno.
Predsedstvo OK ZRVS Ptuj
RAVNANJE Z ODPADKI
Zakon o ravnanju z odpadki
(Ur. Ust SRS 8/78), pravilnik o
ravnanju z odpadnimi olji (Ur. list
SRS 4/80) ter drugi zakoni s po-
dročja varstva narave, urejanja
prostora, komunalne dejavnosti,
varstva zraka, vode, varstva pred
nevarnimi snovmi, varstvo zemlje
in naravnih bogastev urejajo po-
dročja ravnanja z odpadki s cilji:
—	preprečevanja in omejeva-
nja nastajanja odpadkov
—	skrb za ponovno uporabo
odpadkov
—	ravnanje z odpadki neškod-
ljivo in primerno za okolje
—	opredelitev odpadkov
—	organiziranje za ravnanje z
odpadki
—	nosilci ravnanja z odpadki
—	skupni interesi in cilji druž-
beno-politične skupnosti
—	posebni odpadki.
Iz navedenih predpisov sledi,
da so določene obveznosti delov-
nih organizacij in posameznikov.
OZp so dolžne in upravičene,
zaradi smotrnejšega izkoriščanja
^ gospodaijenja s surovinami,
zaradi varstva dobrin splošnega
družbenega pomena in varstva
Vrednot človekovega okolja;
—	peprečevati in omejevati
•Nastajanje odpadkov
—	skrbeti za ponovno uporabo
^padkov, tudi za večkratno
"porabo embalaže, z zaprtimi
procesi proizvodnje itd.
—	ravnati z odpadki smotrno,
okolju primerno in neškodljivo.
Stanovalci v stanovanjskih hi-
in koristniki poslovnih pros-
torov so v skladu z Odlokom
Poveznem odlaganju in odvaža-
"Ju odpadkov v občini Ptuj, ki se
"porablja na območjih, kijih do-
'ofi IS SO Ptuj (Ptuj, Kidričevo,
^ajšperk), dolžni odlagati v ti-
pizirane posode vse odpadke iz
gospodinjstev, proizvodnje in
stori lev razen:
~~ odpadkov v tekočem stanju
r- odpadkov iz proizvodnje
^ ugaslin iz kotlarn in-" tlečih
'>novi
nerazkuženih odpadkov iz
. Nravstvenih in veterinarskih de-
Jdvnosti.
Odpadek je vsako snov ali
predmet v plinastem, tekočem ali
trdnem stanju, ki je v času, pros-
toru ali obliki, kakor se i?loči iz
procesa reprodukcije, proizvod-
nje, prometa ali porabe proizva-
jalcu ali porabniku nepotreben,
nadležen ali škodljiv.
Z odpadki je potrebno ravnati
tako, da niso ogroženi, prizadeti
ali moteni:
—	človekovo zdravje in počutje
—	naravni viri, živalski in rast-
linski sistemi
—	varna in nemotena ter s sta-
lišča primernosti oz. ustreznosti
izdelkov urejena proizvodnja
—	njihova uporabnost za pre-
delavo v sekundarne surovine.
Pri ravnanju z odpadki je po-
trebno upoštevati oziroma razli-
kovati:
—	odpadke, ki se ponovno
uporabljajo v proizvodnji, kjer
nastajajo, to je povratni material
—	odpadke, ki se po zbiranju,
sortiranju, obdelavi, predelavi še
lahko uporabljajo kot sekundarne
surovine v drugem proizvodnem
procesu v isti ah drugi ozd
—	odpadke, ki se pri današnji
stopnji razvoja proizvajalnih
sredstev še ne dajo koristno upo-
rabljati in jih je potrebno začasno
ali dokončno, nepredelane ali
predelane, nevtraUzirane in pri-
merno zavarovane odlagati na za
to določena mesta.
Ravnanje z odpadki obsega:
—	zbiranje, sortiranje, prevoz
in skladiščenje
—	vračanje koristnih odpadkov
v proizvodne procese
—	strokovna nevtrahzacija
škodljivih (posebnih) odpadkov
—	nadzorovano odlaganje,
sežiganje ali kakšen drug
stopek (rekuperacija, absorcija).
Odpadke, ki jih OZD ne more
uporabiti, oziroma to s predpisi ni
dovoljeno, predstavljajo pa ko-
ristne odpadke oz. sekundarne
surovine, so OZD dolžne sortirati,
odlagati in hraniti tako, da jih je
mogoče odprodati in naprej gos-
podarsko koristiti.
Odpadke, nevarne za okolje, je
potrebno nevtralizirati in hraniti
na predpisan način oz. zagotoviti
način, da jih odstranijo ustrezne
komunalne organizacije skladno
z zakoni in predpisi.
Za vse odpadke se vodi kataster
odpadkov, skladno s klasifikacijo.
ki obsega: naziv odpadka, njego-
vo sestavo, opis stanja in lastnosti,
izvor, mesto nastajanja, količino v
določenem časovnem obdobju,
opis uporabnosti oz. škodljivosti.
Za odvoz večjih kosovnih
odpadkov skrbi tudi komunalna
organizacija in sicer tako, da en-
krat letno organizira v KS akcijo
zbiranja in odvoza teh odpadkov.
Ker bo akcija tudi letos izve-
dena v aprilu in maju, bo razpored
akcije z lokacijami kesonov
objavljen v KS in v Tedniku z
željo, da sc vključijo v to akcijo ne
le šole, temveč tudi občani v kra-
jevni skupnosti.
Ravnanju z ODPADKI se po-
sveča vedno večja pozornost, zato
je prav, da o tem še spregovorimo
v naslednjih prispevkih, obenem
pa, da koristne predloge za iz-
boljšanje stanja naslavljate na
Komunalno organizacijo — KGP
TOZD KOMUNALNI SERVI-
SI, Žnidaričevo nabrežje 3, Ptuj,
ki bo skupaj s SKS in inšpekcij-
skimi službami občine take pred-
loge obravnavala in v okviru
možnosti tudi reševala.
Matevž Cestnik
Kaj je zdravljenje in kaj
rehabilitacija alkoholika?
(2. nadaljevanje)
Alkoholik si ne more pomagati sam, če mu drugi ne pomagajo; nihče
mu ne more pomagati, če si noče pomagati sam.
Nadaljujemo z opisom alkoholika, kije nujno potreben zdravljenja
in samo tako se lahko rešuje svoje zasvojenosti.
Najbolj redne pa tudi najusodnejše za ljudi so značajskoosebnostne
ter tudi socialne motnje. Zdravstvo jih ne more niti zdraviti niti ugo-
tavljati. Ljudje pravijo včasih za koga: »Dobrega srca je, le pijača gaje
pokvarila.« Za tem rekom je življenjska izkušnja z alkoholiki: morda je
bil njihov značaj prijeten in izoblikovan, mnogokrat so dobrega srca, a
ALKOHOL NAREDI SČASOMA TUDI SVOJE Z ZNAČAJEM!
Naštejmo nekaj smeri, v katerih se maliči alkoholikov značaj in
njegova osebnost:
1.	ČEDALJE BOU IZGUBLJA STIK S SVETOM
2.	VSE GA ZANIMA ČEDALJE MANJ, LE ALKOHOL ČEDA-
UE BOU
3.	ZAOSTAJA ZA VRSTNIKI
4.	POSTAJA IZRAZIT SEBIČNEŽ
5.	IZGUBUA ČUT ODGOVORNOSTI
6.	LAŽE, DA VERJAME SAM SEBI
7.	OTOPEVAJO MU ČUSTVA
Vsa ta izmaličenost alkoholikovega značaja ima videz velike po-
kvarjenosti in hudobije. Pa ni. Je le bolezenska posledica alkohohzma.
Nanjo moramo gledati kot na enako vedenje pri duševnih bolnikih:
bolezensko izmaličen značaj in ne hudobija.
Predno opišemo vsako točko posebej, ponovimo kar že vemo:
VSAK ZMERNI PIVEC LAHKO POSTANE ALKOHOLIK IN
VSAK ALKOHOLIK BO IMEL TAKŠNE ZNAKE OSEBNOSTNIH
SPREMEMB - TOREJ VSI, KI UPORABLJATE ALKOHOL,
PREVIDNOST, DA SE VSE SKUPAJ PO DALJŠEM POPIVANJU
NE SPREMENI PRAV PRI TEBI V TO ŽALOSTNO IN TEŽKO
BOLEZEN. In kako bo to maličilo tvoj značaj in osebnost?
1. ČEDAUE BOLJ SE IZGUBLJA ŠTIK S SVETOM
Ko je človek omamljen, je odtrgan od zunanjega sveta. Njegova
čutila sprejemajo malo zunanjih vtisov, če jih sploh kaj. Normalni ljudje
oblikujejo svoje vedenje in odnose z ljudmi po vtisih, ki jih dobijo s
svojimi čutili o svetu in o soljudeh. Njemu tega manjka. VSAK AL-
KOHOLIK PA PREJ ALI SLEJ NE VE VEČ, KAKO JE Z NJEGO-
VIMI OTROKI V ŠOLI, KAJ ČUTI NJEGOVA ŽENA, KAKO NA-
PREDUJE NJEGOVA STROKA, KAJ SE DOGAJA PO SVETU.
2.	VSE GA ZANIMA ČEDALJE MANJ, LE AKOHOL ČEDALJE
BOU
Alkohol je v človeku trinog, ki ne trpi nobenega tekmeca. Nor-
malnega človeka zanima tisoč stvari. V ALKOHOLIKU PA POMA-
LEM ZAGOSPODARITA PITJE IN PIJAČA.
Kako globoko se vanj zažre misel in zanimanje za alkohol, slutimo
iz tega, da zdravljeni alkoholik še dolgo potem, ko je na videz že urejen
človek in celo zavesten nasprotnik alkohola, sanja o pijači in pitju. Trinog
je potuhnjen v njem in podzavest v spanju z njim ustvarja te filme.
Pri vsakem alkoholiku bi lahko opazovah, kako mu z napredova-
njem alkoholizma upada zanimanje. Najprej ga nehajo zanimati stvari,
pri katerih je treba vlagati večji duševni in telesni napor, in se navidezne
bolj zanima za lagodnejše stvari: gleda televizijo, strastno igra karte, hodi
gledat športne tekme in podobno. Proti koncu pa se ne more več
zanimati niti za to.
3.	ZAOSTAJA MED VRSTNIKI.
Danes vse tako naglo napreduje. Kako naj omamljen čovek temu
sledi?
Na vseh področjih zaostane. Najbolj očitno je morda na gospodar-
skem: vrstniki so si zgraa. ' hišo, imajo avto, opremljeno stanovanje.
AlkohoUkova družina pa ne pride nikamor, morda jim celo primanjkuje
denar za pijačo. Sicer pa vsi alkoholiki ne zaostanejo tako vidno na
gospodarskem področju. Bolj gotovo na marsikaterem drugem po-
dročju, ki je mnogo odločilnejše za polnokrvno človeško življenje: na
čustvenem, kulturnem, poklicnem, družbenem. Vrstniki napredujejo,
alkoholik nazaduje. V začetku manj vidno in počasi, pozneje vse hitreje
in očitneje. Zaostanka za drueimi oa ni lahko prenesti.
4.	POSTAJA IZRAZIT SEBIČNEŽ.
Cim bolj je odvisen od pijače, tem več mora imeti, tem več ga stane
in tem težje si na lep način dobi. ČEDALJE BOLJ MORA MISLITI
NASE IN NA PIJAČO. VSE MIŠLJENJE IN ČUTENJE SE MU
ZAČNE VRTETI OKOLI ALKOHOLA IN PITJA. Posledice se v
vedenju kažejo kot sebičnost: samoumevno se mu zdi, da žena
sama skrbi za gospodinjstvo, čeprav je tako zaposlena kot on: da ga pija-
nega doma čaka večerja, da ga žena sprejme s pomii^e-
valnimi besedami, da ji lahko oponaša vsak denar za njene obleke, za
šolske potrebščine otrok, celo za hrano^ njegovo zapravljanje pa je
»njegova stvar«, saj pije za svoj denar. Koliko se prehvjih s svojimi
sposobnostmi, koliko naredi, kako je zaslužen. Nekoč je pripovedoval
zelo propadel 45-letni alkoholik: Deset let je bil star. Bilo je pozimi.
Vsako noč mu je mati dala njegove edine ^pvljp na čtpHilnilf Ha sf> se do
jutra posuših. Nekega jutra jih ni bilo, ostal je bos. Oče jih je ijutraj
zarana »ukradel« in nesel prodat — bilje alkoholik. Sebičenje človek, ki
se ne zna ali noče vživeti v tisto, kar čutijo in potrebujejo drugi, ampak
misli samo nase; samo svoje občutke neguje in kot majhen otrok misli
saino na svoje potrebe.
Sebičnost je nasprotje ljubezni. Za alkoholika je ljubezen do ljudi to,
da ga drugi morajo imeti radi in skrbeti zanj. To je v bistvu zanj ljubezen,
čeprav po navadi alkoholna obramba to resničnost prekrije, da nima
tako sebičnega videza.
(Povzeto po knjigi »Alkoholno omamljen« Ramovš; knjigo lahko
kupite v Rdečem križu Ptuj).
Dr. I. Z.
Želite postati steklarji?
Morda bi se odločili za tak po-
klic, če bi o njem vedeli kaj več kot
le to, da je zahteven in naporen.
Ker za odločitev še ni prepozno,
vas v tem sestavku želimo sezna-
niti s poklici, ki jih lahko oprav-
ljate po uspešno končanem izob-
raževanju v steklarski šoli v Ro-
gaški Slatini.
Zgodovina govori, da so steklo
poznali že pred štirimi tisočletji in
da so bili stari Rimljani veliki
mojstri v tej umetnosti, o čemer se
lahko vsak prepriča tudi ob
ogledu arheološke zbirke v Ptuju.
Steklarstvo je na Slovenskem
staro več kot 200 let, kristalno
steklo IZ Rogaške Slatine pa je po
svoji kakovosti znano po vsem
svetu.
V Rogaški Slatini proizvajajo
steklo, ki človeku služi vsak dan.
RcKina izdelava predmetov iz
svinčevega kristalnega slekla
za; teva od ;,teklaria — pihalca ali
brusilca veliko znanja in spret-
nosti, hkrati pa mu ob ustvarjanju
nudi tudi mnogo ustvarjalnega
užitka. V malokaterem poklicu
lahko človek pusti za sabo toliko
lastne domiselnosti in ustvarjal-
nosti kot pri ročnem oblikovanju
steklenih izdelkov.
Steklopihači delajo naporno
predvsem v poletni vročini, ko
delajo ob pečeh, medtem ko so v
ostalih letnih časih delovne raz-
mere kar primerne. Brusilci kris-
talnega stekla delajo sede ob
stniju. neprijeten pa je vpliv vode,
saj steklo brusiji. pod vodnim
' urkom. Zaradi ta^ih delovnih
pazmer se delovni normativi izleta
v leto manjšajo, v nekaj letih jih
prav/i prav ne h< več. Visoko
■ :kovostna umet"^kadela. kijih
opravljajo ročno, v bodoče ne
bodo količinsko normirana.
Poleg neposrednih proizvajal-
cev potrebuje steklarska proiz-
vodnja tudi tehnični kader — od
steklarskih tehnikov do inženir-
jev. To pomeni, da je tistim, ki
imajo sposobnosti in želje, pot za
nadaljnje izobraževanje do naj-
bolj odgovornih del odprta.
Zaslužek steklopihačev in bru-
silcev se iz leta v leto popravlja,
delovna doba pa je beneficirana.
1 i: pomeni, da se za eno leto pri-
znava 15 mesecev delovne dobe,
kar je za te delavce prednost.
Za te poklice se je mogoče
izobraževati v Steklarski šoli v
Rogaški Slatini in sicer v skrajša-
nem in srednjem programu.
Skr'::jšani program je 'amenjen
tistim, ki se želijo čimprej zaposUti
in tistim, ki niso uspešno zaključili
osnovne šole. Izobraževanje traja
leto in pol.
Izobraževanje v srednjem pro-
gramu traja tri leta, pogoj za
vključitev vanj pa je uspešno
končana osemletka. Po končanem
izobraževanju se mladi zaposlijo
kot pripravniki za šest mesecev,
nakar se razvrstyo na delovna
mesta, ki jim po izobrazbi pripa-
dajo. Vsem, ki uspešno končajo
izobraževanje, je delo zajamčeno.
Tisti učenci, ki v srednjem
programu izkažejo boljši uspeh,
lahko nadaljujejo izobraževanje v
steklarski tehnični šoli kasneje pa
na višji oziroma visoki šoli. Stek-
I rska šola v Rogaški Slatini de-
!uji' le ;,J	leta in je dala
jugoslovanski steklarski industriji
mnogo dobrih strokovnjakov.
V šoli namenjajo ustrezno skrb
tako izobraževanju kot vzgoji
mladih. Šola ni velika, zato je so-
delovanje učencev in učiteljev
toliko bolj pristno. Učenci, ki so iz
oddaljenih krajev, stanujejo v so-
dobnem in lepo urejenem domu.
Vsak učenec dobi štipendijo, ob-
ičajno kadrovsko in še štipendijo
iz združenih sredstev, da lahko
poravna stroške bivanja v domu.
Poleg tega so štipendije za stek-
lopihače precej večje.
Ti poklici za učence s ptujskega
in ormoškega območja seveda
niso značilni, zato smo jih na željo
steklarjev iz Rogaške Slatine tudi
predstavili v Tedniku. Vsi. kijih
zanimajo še bolj podrobne infor-
macije. lahko pišejo ali pa pokli-
'}ejo Steklarsko šolo ali pa Stek-
larno Boris Kidrič.
T. L.-N.D.
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
18. april 1985 — TEPMf^
Dober den! Veselo na delo, da se bo tudi kajjelo, poleg kaj spilo no se
v živleji veselilo. Tejko za uvod. Zdaj pa poglednimo kaj piSe Franca izpod
haloškega klanca:
»Pozdrovleni Lojz no tvoja delegatska baza, pa še poleg naša droga
faza, ki leze prek prelaza, brez dinarskega pologa no brez našega boga ...
Pje Lujz dobro si to ovokrot napisa kak bomo začeli hujšati, ke bomo lehko
tak daleč kak Nikenen v Planici skokali. Saj veš kak je tista smučarska
akcija bila Več dobim, dale letin. Tudi jaz sen kupa eno razglednico no
misla, ke bon hišico za nagrodo doba. Pa s totega neca neje nič bilo.
Moren ti povednti, da sen se to ovokrot preroda gdo je malo boj toplo
sunce posijalo, navsezodjo pa hitro mrknolo no drgoč mrzlo grotalo. Pje
Lujs naredi nekaj, ke bode si naš dinar malo opomoga no se na zdrave noge
postava, saj ga teta Marka no stric Dolar čista k zemlji tiščita. Saj veš kak
poje tista pesem Štirih kovočov: Kon le caj beži, kon se mu mudi,/se se nam
draži, marke kupuvljemo no se dinara sramuvljemo. Pa saj še prišel cajt
nam bo, ko dinar se pozdravil bo, takrat pil srečno marke, dolar preč, bo
dinar naš še vreden več...« Tejko tebi no brolcon Tednika. Vas pozdrovlja
Franca izpod klanca.
Hvala Franca, dobro si nam tisto o dinari vkuper naštanca. Veseli me,
da si optimist no svetlo gledaš v dinarsko prihodnost. Pri nas mamo že tak
preveč pes-imistov, ki vse črno vidijo. Resen je, ke nas malo že pes (imizem)
voha, $amo rečen vam, še hujše cajte smo premogali, ne, ke se ne bi totih
dolarskih pufofrešli. S totimipufi paje vete tak. V vsokenpufi moreš naprej
pločati, če češ, ke lehko masiraš zize za devize. Mi pa smo pač obratno
delali. Vse povprek smo se masirali, pomalen krahirali no devizno sfalirali.
Te pa srečno za gnes. Pozdrovlja vas skrahirani Lujzek.
V Gorišnici bodo
gradili vrtec
o novem vrtcu govorijo v KS Goričnica že dolgo. Stapi prostori vrtca že
zdavnaj več ne ustrezajo. Kot je povedal Dušan Bezjaji, tajnik KS, bodo
nov vrtec zgradili za telovadnico osnovne šole. Gradbeno dovoljenje bodo
pridobili do konca meseca.
Sredstva so zagotovljena. V glavnem gre za sredstva samoprispevka,
del pa bo zagotovila tudi vzgojno varstvena organizacija Ptuj. Nov vrtec
bo pričel delati z novim šolskim letom.
Ob našem obisku v Gorišnici smo se zanimali tudi za srednjeročni plan
do leta 1990. V tem obdobju bodo prednostne naloge: gradnja vodovoda
na območjih, kjer so še brez njega, dalje ureditev cest, gradnja in
razširitev telefonskega omrežja, širitev elektroomrežja. Poleg tega
planirajo vaški odbori še več manjših nalog.
V	krajevni skupnosti se pripravljajo tudi na uvedbo novega krajevnega
samoprispevka. Sedanji, ki ga pobirajo od leta 1981, se bo v juniju iz-
tekel. Ugotavljajo, da so naloge v glavnem izpolnili. Nov samoprispevek
bo dvoodstoten. Računajo pa tudi, da bi naslednjih pet let večje vaške
potrebe ,,pokrivali" iz posebnih samoprispevkov, ki bi bili polletni ali
celoletni. Seveda bodo te plačevali le zainteresirani krajani, torej krajani
določenega območja.
POBRATENJE S KS STRAHONINEC
V	krajevni skupnosti Gorišnica bodo te dni pričeli s praznovanjem
krajevnega praznika, ki je sicer vsako leto 4. februarja. Pripravili so
obsežen program, s katerim pričenjajo že jutri, 19, aprila, sklenili pa ga
bodo 10. maja, ko se bodo srečali preživeli kurirji in borci postaje TV-15.
V okviru praznovanja se bodo pobratili tudi s krajevno skupnostjo
Strahoninec.
MG
Danes bodo odprli
sezonske obrate
Začetek turistične sezone (15. april) je običajno povezan z odprtjem
sezonskih gostinskih obratov: grajske restavracije, bifejana gradu Bori in
gostišča Gorca. Letos je drugače. Grajska restavracija in bife na Borlu
bosta prve goste,sprejela šele 18. aprila, gostišče Gorca pa okrog prvega
maja.
Obiskovalci muzejskih zbirk, ki so v teh dneh že prišli, se žal niso
mogli okrepčati v priljubljeni grajski restavraciji. Res škoda. Povedati še
velja, daje obiskovalcev veliko že od začetka aprila, čeprav takrat muzej
še ni bil odprt.
Duhovno in vsakršno drugo potrebo so si pač zadovoljili s čudovitim
pogledom na panoramo Ptuja in jezero.
Pa še nekaj: kot že tolikokrat doslej, tudi letošnja spomladanska
podoba grajskih stopnic obtožuje. Ne more nam biti v ponos. Ptuj —
mesto muzej pa^s tako podobo stopnic! Kaj si misli turist, ki prihaja na
grad, ni potrebno posebej poudarjati.
Takih cvetk na pragu turistične sezone je v Ptuju še veliko.
MG
Grajske stopnice v teh dneh ...
foto OANI
Čisto okolje in
turistična dejavnost
Turistično društvo Podgorci je med
ljubiteljskimi vinogradniki ptujske in
ormoške občine ponovno v središču
pozornosti. Zakaj?
V stremljenju za specifično ciklično
dejavnostjo, ki bi naj postala tradicio-
nalna, so se v društvu že pred devetimi
leti odločih za vsakoletno organizacijo
poskušnje in strokovnega (anonimne-
ga!) ocenjevanja domačih vin. Opažih
so namreč, da se ormoškem in ptuj-
skem vinogradniškem območju nihče
ne ukvarja z ugotavljanjem kakovosti
domačih vin, pa čeprav ravno tukaj
rasejo vina vrhunskih kakovosti. G lede
na to, da vino v kleteh dozoreva v
aprilskih dnevih in da ravno takrat
doseže svojo optimalno kakovost, so se
v društvu odločili, da bosta pokušnja in
ocenjevanje vedno v tem mesecu in
sicer v okviru takoimenovanih Turis-
tičnih dni. Letošnji bodo trajali od 25.1
do 28. aprila, njihova osrednja prire-
ditev bogato načrtovanega sporeda pa
bo že omenjena vinska pokušnja z
ocenjevanjem. Zato vsem ljubitel-
jskim vinogradnikom, ki se žele ude-
ležiti tega vinskega praznika v Pod-
gorcih in zvedeti za kakovost svojega
vina, tale napotek: vzorce svojega vina
(5 litrov) naj v četrtek, 25. aprila, med
10. in 16. uro prineso v tamkajšnjo
dvorano Prosvetnega društva, kjer
bodo dobili vse potrebne informacije.
Za sedajle le toliko, kajti več o vinski
pokušnji, strokovnem ocenjevanju
vina, strokovni komisiji in bogato
zastavljenem sporedu Turističnih dni v
Podgorcih, bomo spregovorili še v
naslednji številki Tednika. V današnji
pa nekaj besed o samem društvu.
Bilo je ustanovljeno leta 1977 kot
odbor za turizem pri tamkašnjem te-
lovadnem društvu Partizan. Čez dve
leti se osamosvojijo in se poimenujejo
z današnjim imenom: Turistično
društvo Podgorci. Že ob samem na-
stanku so si zadali vrsto nalog v skrbi za
čisto in urejeno okolje, kajti na deželi
pač ni organiziranih komunalnih sto-
ritev kot v mestih. Zato je mnogo tega
treba postoriti na lastno pobudo. Z
besedo in dejanji vphvajo na krajane v
želji, da bi le-ti že bolj pazili na okolico
svojih bivalnih in gospodarskih po-
slopij. Nekoč z akacijo in tmovci po-
rasli hrib, ki se vzpenja nad vasjo, so s
poseko uredili v spominski park s
spomenikom NOB, v spnjmin na to-
variša Tita pa okoli njega posadili 88
brez ter okrasno grmičevje.
Začetna želja po čistem okolju je
sčasoma prerasla v zahtevnejšo gos-
tinsko turistično dejavnost. Vabljenim
turističnim skupinam so poleg doma-
čih jedi in vina ponujali še krajše izlete
fo čudovitem okoliškem vinorodnem
ribovju z obiski po raznih vinskih
kleteh (tudi ormoški!). Na željo so za-
nje pripravili tudi tekmovanja v go-
barjeniu in tekmovanja v raznih špor-
tnih disciplinah, bolj rekreativnega
značaja! Vse to pa so lahko le nudili
manjšim skupinam, kajti za večje bi
potrebovali tudi večji gostinski pros-
tor. A tega v Podgorcih seveda ni! Zato
so lanskega leta sklenili z delom in
lastnimi denarnimi sredstvi pomagati
pri obnovi Prosvetne dvorane. Zanjo
so žrtvovali sedem milijonov (starih
seveda!) lastnega denarja in 4500 ur
prostovoljnega dela. Pravijo, da ni bilo
težko, saj so člani turističnega, pove-
čini tudi člani prosvetnega društva in
je želja po obnovi bila tako obojes-
transka. Dvorana je bila letos že toliko
nared, da so v njej lahko pripraviU
nekaj večjih prireditev zabavnega
značaja.
Med svoje večje uspehe štejejo tudi
aktivno vzgojo mladih ki delujejo v
društvu pod imenom — turistični
podmladek. Gre predvsem za šolarje,
ki jih po potrebi vključujejo v najraz-
ličnejše akcije, sicer pa trajno skrbijo
za čisto okolico-šole, trgovine in spo-
menika NOB, kajti v Podgorcih me-
nijo, da so ravno mladi tisti, ki lahko
največ pripomorejo k lepšemu videa
kraja.
Turistično društvo Podgorci, ki 24
ružuje 90 članov (aktivnih je 30),
denarno vzdržuje iz prireditev v^
ličnega značaja. Lani jim je Turistični
zveza Maribor namenila manjšo do
tacijo, SO Ormož pa dodelila del tu.
ristične takse. Poslujejo seveda z mj,
hnimi zneski, pomanjkanje denarni 1
sredstev pa nadomeščajo s svojim
cela neplačanim delom. Zelo teajj
sodelujejo z vsemi družbeno politih
nimi organizacijami v kraju in vsenj
društvi v krajevni skupnosti. Izrazili]^
so tudi željo po tesnem sodelovanju;
vsemi turističnimi društvi ne le \
ormoški, temveč tudi ptujski obč^
odkoder je — vsaj za sedaj — odzivnon
še zelo majhna.
1
Besedilo in foto I. ^
Pogled na Podgorce
PESMI ZA PRAZNIK
27. aprila praznujemo Slovenci dan ustanovitve
OF, 1. maja mednarodni praznik dela, 9. maja dan
osvoboditve in 8. maja je praznik KS Markovci. V
počastitev vseh teh praznikov prireja moški pevski
zbor (MoPZ) PD »Alojz Štrafela« Markovci svoj že
tradicionalni spomladanski koncert. Na to glasbeno
prireditev, ki bo v soboto, 27. aprila, v kinodvorani
Markovci, vabimo že sedaj vse krajane in tiste pre-
bivalce naše občine, ki ljubite vokalno glasbo, iz-
raženo v slovenski in jugoslovanski ljudski in umetni
pesmi. Nastop pevcev bomo popestrili z recitacijami
borbenih pesmi ter pesmi dela in svobodnega življe-
nja. kijih bodo izvedli člani pionirskega radia na OS
v Maricovcih; v programu bo sodeloval tudi Pihalni
orkester PD Bukovci.
Na ta praznični dan pa omenjeni koncert ne bo
edini slovesni dogodek, saj se bomo mnogi udeležili
pohoda v Mostje in se tako vsaj simbolično zahvalili ,
vsem žrtvam NOB. Od aprila 1941 do maia 1945 je
med našimi ljudmi čedalje bolj zorela upornost, ki so
jo mnogi tudi resnično izkazovali m prežeti z njo
umirali, krepilo pa se je tudi prepričanje v zmago
pravice, v osvoboditev in lepše življenje, ki seje vse
bolj približevalo. Prav letos praznujemo 40-letnico
življenja v svobodi, ob katen se bomo gotovo vsaj
včasih zamislili v pretekla desetletja in ta naš današnji
čas. Da nam je svoboda dala vrednote, ki se jih ne da
meriti, da je osvobodila človeka samega, njegovo
ustvarjalno voljo — prav tega se morda vse premalo
zavedamo. Običajno ob besedah 6 svobodi pomisli-
mo le na eno: da živimo v svobodni domovini, ki ne
prizna nobene tuje sile ali celo okupatorja, ne raz-
mišljamo pa o tem, kako ta svoboda v človekovem
zunanjem okolju odseva v njegovo intimno, notranje
razpoloženje. Res je, da v tej naši dobi-na človeka
nenehno pritiska kako breme: poklicno delo, skrb za
družino, šolanje otrok m njihova zaposlitev, delo v
organizacijah in društvih, v KS in še kaj, toda vse
drugačno breme bi nas pritiskalo, če bi vse to morah
prenašati podjarmom sovražnega naroda. Pomislimo
kdaj tudi na to in verjetno nam življenje ne bo več tak(
»težko«, kot ix)gosto radi potožimo o njem!
MoPZ PD »Alojz Strafela« Markovci, priredite
koncerta, praznuje letos i7-letnico svojega nepn
kinjenega delovanja in na* svoji letni konferenci,!
marca smo se jasno in odločno opredelili, da b
deloval tudi vnaprej, čeprav mu okoliščine niso ravi
naklonjene. Zaboleli so nas celo nekateri očitki, čei
. zakaj je pri PD aktivna le ta sekcija (MoPZ), vendars
takoj ponuja odgovor: tudi za druge sekcije bi pc
trebovali ustrezne prostore, pa se že MoPZ potika p
^larkovcih kot deseti brat. Da pa nam je res tolilc
(mnogo) do kulturnih dogajanj v Markovcih, dc
kažimo z obiskom koncerta, ki bo obenem proslav
omenjenih praznikov, bo torej brezplačen ih vsej
dostopen! Doslej namreč z obiskom takih in podol
nih prireditev nismo mogli biti ravno zelo zadovol;
ni...
Karohna Pičerk(
PRI LOVRENCU ZAČELI
.Z GRADNJO ŠOLE
Učenci s svojimi tovariSicaiiii, predstavnlU knijeiriie akiipiiosti in botMIml lin^lidcl M m proHora, l^or ko pri
Lovrencu stala nova šola. Foto: mš
Pri Lovrencu na Dravskem p»
lju so natanko pred tednom dil
zakoličili novo šolsko zgradbol
Dogodek na pogled povsem vsak-
danji, če ne M imd zelo bumegi
ozadja, dolgotrajnega dogovaijt
iya in ^mogočih stališč. Kljok
temu pa Lovrenčanom pomeni toi
liko, da je bilo ob začetku del
opaziti celo solze v očeh tistih, li
so nosili vso breme odgovomostii
pripravah na gradnjo in ki ga boA
nosili tudi takrat, ko bo nova id-
rirazrednica stala. Zgradba b<
montažna in bo veljala okroe 41
milijonov dinaijev, so d^aULo^
renčani, čeprav smo v Ptuiu dobfl
podatek^za 45 mlijonov ainaijef<
I^or koli že, šola bo do se|»t^
bra nared, na^lj pa je bodo veseli
učiteljice in otroci, saj se bod«
podovili od več kot sto let sUK
zgradbe, od učilnic — pod|M^ <
tramovi in v minuli zimi tudi
deno mrzlih razredov.
Podružnično šolo pri Lovrenci
obiskuje v tem šolskem letu 9i
otrok, od tega 17 v mali šoli
Zatijujejo ^ da bodo po števili
^rojstev na njihovem območju imef
nmrmalne oddelke tudi v nasle^
qih letih. »To je za nas velik p»*
z^ Ko smo otrokom povedali, d>
bomo zakoličili novo šolo,
zaploskali in presrečni smo, ^ *
je to danes tu^ zgodilo,« je d^
zadovoljna in nasmejana MaHjji
Rakuševa, ki je vodja podružničf
šole pri Lovrencu.
GRADIJO VODOVOD IN TELEFON
»V Pušencih in Frankovcih je vse pripra-
vljeno za gradnjo telefonskega omrežja«, je
povedal Stanko Miklašič, tajnik KS Ormož.
»Pogodbe so sklenjene, pogodbeni zneski
vplačani, prav tako pa pokrite obveznosti do
P^ organizacije. Sedaj čakajo samo na pri-
četek del. Interesentov za telefon je bilo veliko,
telefon pa bo dobilo le 35 krajanov.
V Frankovcih pa istočasno čakajo na priklop
vodovoda na glavni vod, ki pelje v Drogo v
Središče. Če bi vlekli novi glavni vod, bi bilo to
predrago. Z deli bomo pričeli najkasneje čez
mesec dni.«
Krajani Huma in Loperšič se sedaj pogo-
varjajo za napeljavo telefona, v jeseni leta 1984
se še niso mogli odločiti. Vsak, ki bo imel te-
lefon, bo moral plačati 160 tisoč dinaijev,
gospodinjstvo bo poleg tega še prispevalo pet
drogov. K temu je potrebno dodati še pomoč
pri zemeljskih dehh. Kljub vsemu se krajani
odločajo za telefon.
Za primarni vod bo KS Ormož v Frankovcih
prim^nila dva milijona dinarjev iz naslova
samoprispevka, sam priključek pa bo veljal 70
tisoč dinaijev. Dva milijona bo prispevek KS
Ormož tudi pri gradnji telefona v Pušencih in
Frankovcih. V KS Ormož bodo letos s samo-
pnspevkom zbrali okrog 20 milijonov dinaijev.
Poleg tega bodo za telefon v Lopešičah m H
Humu prispevali okrog tri milijone dinarjev.
Letos bodo asfaltirali še cesto v dolžini
metrov do šole s prilagojenim programoi"
Predračunska vrednost je 2,10 milijona din«*
jev. Blizu dva milijona bodo porabili za g^
moziranje cest.
V	jeseni pa bodo pričeli graditi še vodovod
Loperšicah. Lahko bi ga že sedaj, vendar jim*
uspelo pravočasno pridobiti sredstev za p^
marni vod. Omenjeni vasi sta obenem p"
slednji, ki bosta dobili vodo.	J
V	kratkem bodo na območju KS Ornw
pripravili tradicionalno očiščevino akcijo, fj
ta način bodo pridobili tudi precej gramozaj
gramoziranje cest.	^
TEDNIK -18-april 1985
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
PRIČEVANJE IN OSEBNOSTI
XAJNISTVO OF PTLJ
-(izpuščeno	»okrajnega
tjdbora«) Dokument je tipkan na
poli pisarniškega papirja. Pod
naslovom »Tajništvo OF Ptuj« so
navedena tale imena: Tov. Simon
(46) Muretinci, kmet, vojni
obveznik; Janko (19) Dornava,
Študent, vojni obveznik; Vida (18)
Videm, šivilja; Don (36) Borovci,
elektrotehnik, vojni obveznik;
Marko (35), Cirkulane, delavec,
vojni obveznik; Ljubo (24) Ptuj,
intelektualec, vojni obveznik;
Vlarko (60), Ptujska gora, kmet;
Hans (36), Župečja vas, železni-
čar; Aleksander (36), Slovenja
vas, trgovec; Gaves (52), Brezo-
vec, viničar; Jožica (25), Lancova
vas, delavka; Tiger (30), Moš-
kanjci, mali posestnik; Riba (33),
Ptuj, šivilja; Nace (40), Peklače,
kmet; Fanika (50), Ptuj, sestra;
Albina (19), Velenje trg. Pomoč-
nica; Marica (34) Mala vas,
trgovka; Aleksander (56), Sko-
rošnja mah posestnik.
P LEN UM
Na istem listu, kot so navedena
imena pod naslovom Tajništvo
OF Ptuj, je pod naslovom Plenum
30 imen, tipkanih na pisalnem
stroju. Ta so: Tov. Janja SKOJ
(18), Dornava, študentka; Ivica
PKS (18) Ormož, študentka; Živa
SKOJ (17), Stojnci, delavka; Mi-
lena SKOJ (21), Dolena, kmečka
hči; Mira (22), Pleterje, študentka;
Smiljana (23), Ptuj, trgovska po-
močnica; Zdenka (26), Gradišče,
kmečka hči; Darja SKOJ (15),
Ptuj, hči gostilničarja; Franc pol.
aktivist, (48), Nova vas, kmet;
Urška (35), SI. kmetica; Dušica
(32), Cirkulane, kuharica; Repusk
(52), Budina, kmet; Mirko (50),
Zavrč, vinogradnik; Slavko (30),
Sv. Barbara, viničar; Žena od Jo-
vice 32, Strelci, posestnica; Lev
(50), Gajovci, posestnik; Pavel 46,
Muretinci, kmet, Minka 35, Sv.
Urban, kmetica; Bela (60), Ptuj,
delavka; Blažek (30), Apače,
krojač; Hrast (50), Stojnci, kovač;
Francka (43), Muretinci, kmetica;
Ida (32), Zavrč, slaščičarka; G usti
(53), Ptuj, trgovec; Smevka (35),
SV. Barbara, trgovka; Amunja
(34), Zlatoličje, delavka; Maijan
KPS (23), Sv. Lovrenc, kmečki
sin; Jaka (62), Vičava, posestnik;
Vera (21), Hajdina, kmečka hči.
Verjetno sta bila oba doku-
menta natipkana še pred
osvoboditvijo, ker so navedena le
ilegalna imena.
TISK
Med Simonovo zbirko doku-
mentov sta dva tiskana izvoda,
koledar iz leta 1945 GOVOR
MARŠALA TITA, ki gaje imel na
antifašističnem zboru srbskih
žena v Beogradu po osvoboditvi
Srbije jeseni 1944. Govor je po-
natisnila Tehnika Lacko v Sto-
govcih pri Ptujski gori na treh
straneh ciklostičnega papirja.
Koledar ima naslov KOLE-
DAR OF SLOVENSKEGA
NARODA. Natisnila ga je Teh-
nika Osojnik, kar je na koledarju
navedeno. Koledar je izdelan v
ciklostilni tehniki na večjem listu,
kot je hst pisarniškega papirja in
je sivomodre barve. Na prvi strani
so meseci prvega polletja, na drugi
pa drugega in pesem KOSEC
KOSO BRUSI.
SIMONOVA IZJAVA 18. FEB-
RUARJA
Ta vsebuje odgovore na neka-
tera vprašanja. Ker je že znan
prehod vermanov v partizane iz
postojanke pri Vidmu v mesecu
aprilu 1945, navajam le to, česar v
omenjenem dokumentu (Poročilo
o delu na terenu) ni s tem v zvezi
napisanega. Pred predajo verma-
nov je prišlo na center (sedež
OOOF Ptuj v Halozah) na pogo-
vor pet vermanov. Pripeljal jih je
član OF Dernekovič iz Vareje, ki
so ga Nemci nekaj dni pred kon-
cem vojne prijeli^ ga hudo mučih
in nato ustrelih. Četo vermanov so
odpeljali v Kozjanski odred ku-
rirji Pernek iz Pleteija, Feliks
Forštnarič iz Vidma in Ivan Rus.
Simon je v izjavi povedal še, da
so prišli aprila 1945 na center v
Halozah ruski obveščevalci, kijih
je vodila Rusinja Nina. Bila je
pročnik. V skupini je bil še Rus z
imenom Ivan, nek Romun in
Drevenšek iz Kamnice pri Mari-
boru, bivši vojni ujetnik v SZ
sprejet v RA. Skupina se je za-
drževala na centru nekaj dni, nato
je odšla proti Pohorju.
Po končani vojni je prišla 20.
maja v Ptuj tov. Ada Krivic kot
sekretarka ptujskega okrajnega
komiteja KPS. Ostala je dojeseni
1945, ko je odšla v Ljubljano.
Čeprav je v Simonovem svež-
nju dokumentov le enajst enot, so
vse pomembne za dopolnitev pri
opisovanju zgodovine med
osvobodilnim bojem in v tednih
po osvoboditvi.
V Simonovi zbirki dokumentov
sta bila priložena še dva njegova
zgodovinska spisa, prvi z naslo-
vom Začetki vstaje na območju
občin Gorišnica, Markovci in
Cirkulan in drugi za naslovom
Razvoj narodnoosvobodilnega
gibanja v ptujskem okraju od leta
1941. Oba spisa sta pisana na pi-
salnem stroju, prvemu pa je pri-
ložen tudi rokopis. Prvi je dolg 4
strani, tipkan v zgoščenih vrstah
drujgi pa je dolg le eno in pol strani
tudi v zgoščenem tipkopisu.
Ker je vsebina obeh spisov že
znana iz pubUkacij o NOV v
ptujskem območju, ki so izšle sa-
mostojno kot knjižice, ali kot
članki, predvsem v Tednku, ne
kaže objaviti Simonovih zgodo-
vinskih spisov. Njegove izjave so
večkrat citirane ali uporabljene
kot gradivo v omenjenih publi-
V.Rojic
Franc BdSak-Shnon z ženo Mariio. otroki, zeti in vnuki ob 60-letnici
poroke (biserna poroka) na matičnem uradu v Ptuju 1982
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Graški muzej Joanneum hrani
v svojem lapidariju na gradu Eg-
genberg tudi kamnito nagrobno
ploščo s profihranim robom (0,59
X 0,40 X 0,15 cm) iz Starš na
Dravskem polju.
Napis se glasi:
CELATVS TERTVL (1)1 (filius)
ANNORUM C VIBU =
S (= vivus) FECIT SlBl ET SVIS
SVCCESSA SVCCESSl (filia)
ANNORUM C1
Celatvs, Tertulijev sin, je v sto-
tem letu svojega življenja postavil
ta nagrobnik sebi in svojim. Tu
počiva tudi Succenssa, Succesova
hči, ki je umrla v stoprvem letu
svojega življenja.
Imena pokojnikov so sicer la-
tinska, vendar njihova sestava
kaže, da nista bila polnopravna
rimska državljana. Zanimiva je
navedba starosti, omembe let
preko stotega so za rimsko
obdobje še izjemnejše kot danes,
(po: SchildvonSteier 14,1979/81,
str.: 98).
B. L.
Dan šole in krajevni praznik v Kidričevem
V avli osnovne Šole Boris Kidrič
v Kidričevem so v sredo, 10. apri-
la, proslavili dan šole, ki so ga
povezali z 10-letnico uvedbe
celodnevne osnovne šole in prazni-
kom krajevne skupnosti Kidričevo.
Po uvodnem nastopu šolskega
pevskega zbora in učenk ptujske
glasbene šole, je ravnatelj Brane
Tonejc uvodoma govoril o liku
Borisa Kidriča, po katerem se
imenujejo tovarna, krajevna skup-
nost, šola in pionirski odred.
,,Ponosni smo na ime, ki ga
nosimo, ponosni smo na uspehe,
ki jih dosegamo v krajevni skup-
nosti, šoli in v tovarni," je
dejal Brane Tonejc, ki je za tem
orisal Se razvoj šolstva v Kidri-
čevem, ki v tem letu obeležuje 35-
letnico delovanja. Vsa leta in tudi
danes sta se namreč kraj in šola
razvijala drug ob drugem. Vsaka
pridobitev v kraju se je poznala pri
delu šole in obratno. Mnogo tradi-
cionalnih akcij se je začelo prav v
Kidričevem. Leta 1969 so začeli
uvajati kabinetni pouk, leta 1975
pa med šestimi kraji v Sloveniji tu-
di celodnevno osnovno šolo —
obliko vzgojnoizobraževalnega de-
la, ki žal v ptujski občini ni veliko
napredovala. Kidričevski se je v
teh letih priključila le še šola v
Stopercah.
Na jubilejni slovesnosti so 24
delavcem šole podelili pismena
priznanja in jubilejne nagrade za
10 in 20-letno delo v tem kolekti-
vu, posebna priznanja pa so za
zasluge pri organizaciji in delu
celodnevne osnovne šole dobili še
ptujska Izobraževalna skupnost,
TGA Boris Kidrič, Glasbena šola
Karol Pahor Ptuj, Jože Babič iz
zavoda za šolstvo v Mariboru,
Pavlina Majnik — tajnica ptujske
izobraževalne skupnosti ter nekda-
nja ravnatelja na tej šoli Ivo Težak
in Franc Lačen.	mš
S slovesnosti v OS Boris Kidrič t KMri&vem. Foto: mš
Grad na
Borluje delno
že obnovljen
Na Borlu poteka današnji dan
v znamenju predstavitve doseda-
njih obnovitvenih del na «radu —
spomeniku iz NOB. V programu
(ob 11. uri) je otvoritev razstave o
Zgodovinskem razvoju s tehnično
dokumentacijo in fotografijami
obnovitvenih del na gradu, pred-
stavitev diapozitivov o obnovitve-
•i^h delih ter ogled gradu in pose-
8ov na njem. V ta namen bo na
tudi strokovno vodstvo,
vabljeni!	mš
Nastop
ptujskega
komornega
zbora
Danes zvečer ob 20. uri se bodo
^ nastopom predstavili člani
^omornega moškega zbora iz
Koncert bodo izvedli v
"korani Narodnega doma. Na
g;ogramu bodo skladbe Gallusa,
^andelle. Ravnika, Gotovca, Kre-
Arniča. Jereba ter priredbe
domačih in tujih ljudskih pesmi,
^oor vodi Franc Lačen.
SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
OBČINE PTUJ
v domu Franca Osojnika na
Grajeni je bilo v nedeljo tradi-
cionalno srečanje folklornih sku-
pin, ki ga je organizirala zveza
kulturnih organizacij občine Ptuj,
izvedlo pa domače prosvetno
društvo. Tako so imeli tudi pre-
bivalci tega predela ptujske
občine priložnost, da se seznanijo
z bogato folklorno dejavnostjo,
ko iz roda v rod prenašajo v
Vlarkovcih in Cirkovcah, v zad-
njih letih pa v šolah, prosvetnih
društvih in v sindikalnih
organizacijah. Tako v šoli Franc
Osojnik, pri PD Sela, ptujski
Svobodi, folklornem društvu
Lancova vas m OO ZSS Zdrav-
stveni center Ptuj—Ormož.
Tudi tokratno srečanje je bilo
priložnost, da se skupine sezna-
nijo z dejavnostjo drugih, izme-
njajo izkušnje in nenazadnje za
dogovor o načrtnem delu na po-
dročju folklore, zlasti strokov-
nem, saj imamo v občini zelo
malo ljudi usposobljenih za tovr-
stno reprodukuvno delovanje.
Kljub temu pa smo lahko opazili,
da so nekateri venčke gorenjskih,
prekmurskih, štajerskih, belo-
kranjskih in gončkih plesov tem-
peramentno m lepo izvedh, dru-
gim pa manjka izkušenosti ali pa
je še premalo utrjen zelo zahtevni
program. To pa bodo lahko do-
segli le z dobrim strokovnim vo-
dstvom in trdim delom, saj je tudi
folklora umetnost, kiji ne gre za-
postavljati fK)mena m zahteva
poleg strokovnosti "predvsem
utrien, natančen in dostikrat tudi
baletno lep korak, obrat ah drugi
lik.
Vsekakor pa gre pohvala vsem,
ki se trudijo in prizadevajo, da
smo ohraniH in da ohranjamo tudi
tovrstno narodno bogastvo, ki bi
brez teh nastopajočih ostalo po-
zabljeno ali pa daleč od nas. Po-
trudili pa so se tudi organizatorji,
saj gre ludi njim zasluga, da je
prireditev lepo uspela.
mš
S 9re6uija folklornih skupin v domu Franca Osojnilia na Grajeni. Foto:
Ugankarske banalnosti
in še kaj
»Prav tako mi ni všeč, ko MORAM v križanki namesto dušika
napisati AZOT. Menim, da azot ni slovenski izraz za dušik«. N. N. ( iz
N.).
Ugankarski jezik je včasih res vse prej kot vzoren, čeprav sicer ne
sodi med najslabše. Očitek velja tudi za specializirano ugankarsko glasilo
KIH. Tudi njemu (ne samo Stopu, ki ga ima v mislih N. N.) se dogodi,
da zaradi križanja »križa« slovenski jezik. Npr. kq morate (KIH, 12. 12.
84) iskati ustrezni co besedi FAJFA, ali ko morate namesto besede top
zapisati K AN ON, ah ko iščete ustreznico besedi SUMA (vse brez zvrstne
ali stilne oznake). Kar dostikrat brez potrebe iščemo tujo pisavo namesto
splošno rabljene domače. Pri sestavljavcih ugank je dokaj v^islih ne-
potrebna prevzeta beseda, npr. ruima, enigma, elan, ataiui, jeia, eho,eden
za ruševina, uganka, polet, napad, jelka, odmev, raj. Druga taka ne hvale
vredna značilnost je iskanje »izvirne pisave« imen, ki so v slovenščini
podomačena. N^r., kako se po tuje reče (in napiše) Ren, Loara, Rona ali
Kodan, Pariz, I«m, Praga, VarWa ipd. Naslednja značilna slabost
našega križankarskega jezika so stalno ista ženska imena (ali priimki, ali
oboje) kulturnih ali družbenih delavk: še in še je treba pripisovati
priimke Adi, Erni, Miri, Neži, Mih, Neh, liki, tako da se moš^ lahko
čutijo prikrajšane. Takoj za temi imeni so grške boginje in kar je še takega
na nižji ravni, zlasti npr. Ate ah Erato, Eros, in eroti se družijo z lari; o
svetopisemskih imen pa nosita zastavo Noe in Cnan, zlasti ta drugi. Zdi
se tudi, da med sestavljavci ugank živajo velik ugled reke in jezera, npr.
reka Menan v jvzh. Aziji, zlasti pa njeni kraki; takoj za tem so na vrsti
sibirske, nemške in francoske reke (včasih še južnoameriške), in da oče
Nihe manjka, se razume samo po sebi. Jezera so predvsem finska ali
turška (prvemu se ne čudimo, saj gre vendar za deželo tisočerih jezer).
Verjetno zaradi asociacij z Noetom pride pogosto na vrsto gora Ararat,
ki skoraj da tekmuje z južno in srednjeameriškimi papigami »z dolgim
repom« ali »krasnim peijem« in z egipčanskim bogom sonca (kdo še ne
ve, da ima dve imeni: daljše in krajše?). Zelo zahtevne se nam zdijo tudi
naloge tipa kratica za delavski svet ali atletski klub, ali začetnici Franceta
Prešerna. Ah pa razvozlavanje kratic: AO ni morda alfa in ome^ai
ampak Anton Ocvirk ipd. Zelo povedni so tudi dvojčki kot različna /
enaka soglasnika, ali tuja in domača črka. Med državniki vodi Nlurumali,
med čarovnicami pa je znana zlasti tista iz Ajaje — naš Klekje, kakor
da ga sploh ni.
No malo nas je zaneslo le na negativno. V križankah je seveda tudi
veliko dobrega: kličejo nam v zavest res važna dejstva in osebe, nas učijo
besede delatnn sploh jezik opazovati, iskati sopomenke in enakozvoč-
nice: tako utijujejo naše obvladovanje jezika. Od marsičesa slabega pa bi
se križankarji res lahko brez škode poslovili.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni
rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška
konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana Komenskega 7;
Deseto srečanje tamburašev
bo v Gorišnici
Po tem, ko smo bili v nedeljo na Grajeni priča vsakoletnemu
občinskemu srečanju folklornih skupin, videli smo devet zanimivih
nastopov. bcxlo to nedeljo organizatorji občinskega srečanja tambu-
raških skupin člani prosvetnega društva v Gorišnici skupaj z zvezo
kulturnih organizacij občine Ptuj. Tako se taka in podobna srečanja
selijo iz kraja v kraj. s čimer imajo krajani vseh območij občine prilož-
nost. da se na neposreden način seznanijo s tovrstno ljubiteljsko kulturno
dejavnostjo.
V dvorani v Gorišnici bo prireditev ob 15. uri. nastopili pa bodo
tamburaši iz Cirkulan. iz Agisa, Vitomarc. Gorišnice, Cirkovc in Ptuja.
Vabljeni!
mš
8 — IZ NAŠIH KRAJEV
18.aprili985- TEDNIK
Občni zbor turističnega
društva Destrnik
Pred štirimi leti so se na Destmiku odločili, da ustanovijo turistično
društvo. Vendar ni ostalo le pri ustanovitvi. Jasno zastavljeni cilji in
uspešno izpeljane akcije so rodile prve sadove. Bilo je več dela kot
govorjenja. Ustanovni člani so v svoje vrste pritegnili že nad sto članov.
Članstvo je zelo raznoliko. Tudi program dela je takšen, da vsakdo najde
v njem svoje zadovoljstvo.
Na drugem občnem zboru, kije bil 30. marca, so pregledali in ocenili
dosedanje štiriletno delovanje društva. Pri tem so ugotovili, da se član-
stvo še vedno povečuje, da so s Kmečkim praznikom, ki ga prirejajo
vsako leto, privabili lepo število obiskovalcev iz bližnjih in oddaljenih
krajev. Prav Kmečki prazn" .v je osrednja prireditev društva, na katerem
sodeluje več kot 50 nastopajočih. S to prireditvijo hočejo prikazati stare
običaje, stare obrti, ki so bile razpiijene v tem delu Slovenskih goric, dela
in opravila kmečkega človeka, ki pa zaradi modernizacije in riapredka
tudi na vasi počasi, vendar zanesljivo tonejo v pozabo. Kmečki praznik
bo še naprej njihova osrednja prireditev. Letos bi naj pripravili tudi
razstavo živme. Še naprej bodo posvečah skrb za urejenost m pristnost
kmečke krajine.
Želijo izdati tudi knjižico, v kateri bi bila opisana zgodovina kraja
in zgodovinski pomniki, v njej predstaviti znamenite može, ki niso
pomembni le za domači kraj, ampak za ves slovenski prostor. Knjižica bi
naj prikazala kraj od nekdaj pa do današnjih dni in tako obiskovalca
seznanila s tem predelom Slovenskih goric.
Pred*dvema letoma so prve lopate izkopane zemlje naznanile
graditev lastnih prostorov, turističnega doma. Nekaj je že narejenega,
kupljenega je precej gradbenega materiala in sklep vseh članov je, da
dom letos spravijo pod streho. Potrebno bo ogromno prostovoljnega dela
in tudi drugih akcij. Zbrali so že potreben les za ostrešje.
Organizirali so izlet v Avstrijo. Ogledali so si urejene kmetije, ki se
ukvaijajo s poljedeljstvom ali živinorejo, nasade vinske trte in razne
zanimive turistične točke. Izlet je bil prijeten in zanimiv.
Organizirali so izlet v Avstrijo. Ogledali so si urejene kmetije, ki se
ukvaijajo s poljedeljstvom ali živinorejo, nasade vinske trte in razne
zanimive turistične točke. Izlet ie bil prijeten in zanimiv.
Program dela za letos je obsežen in bogat. Upajmo, da ga bodo v
celoti uresničili. Vodstvo društva je ostalo nespremenjeno. To dokazuje,
da mu člani zaupajo.
Na veselem deluje zaigrala domača godba, kije bila ustanovljena
Dri društvu in sodeluje na prireditvah v kraju.	MF
Aktivni tudi
na področju kulture
v delovni organizaciji lmp>ol, kjer je zaposlenih preko 2200 de-
lavcev, p)osvečajo pomembno pozornost tudi kulturnim dobrinam.
ba bi bile te aktivnosti kar najuspešnejše, so v letu 1983 v delovni
organizaciji ustanovili posebno komisijo za kulturo. Prav leto 1984je bilo
za njeno delo zelo uspešno. Na pospeševanju kulturnih dejavnosti so
dosegli največ na likovnem področju in v glasbeni dejavnosti, ki ima v
letošnjem letu pomemben jubilej, saj doba na pihala sindikalne kon-
ference DO IMPOL praznuje 40.obletnico delovanja. Lani je bila
ustanovljena še plesno-folkloma skupina.
Da bi svoje aktivnosti kar najbolj približali sodelavcem, so v
prostorih jedilnice te delovne organizacije pripravili stalni razstavni
prostor, kjer so samo v preteklem letu pripravili devet razstav, med njimi
največ s področja likovnega ustvarjanja. Razstav je bilo pet, razstavljali
pa so umetniki Vilijem Jakopin in Viktor Pogačar iz Ljubljane, Bojan
Golja iz Maribora ter domačina Aleška Farazinin Andrej Skrbinek.
Pripravili so tudi razstavi fotografij članov Foto kluba Maribor Brani-
mirja Ritonja in Zorana Plešnerja. Med razstavljalciso bih tudi filatelisti,
vojaki garnizona JLA, slike v steklu pa sta razstavih Verona Eržen in
Suzana Bertok iz Pirana.
Vedno uspešnic pa se uveljavlja tudi fokloma skupina DO pod
vodstvom Branka Fuchsa iz Poljčan, ki se je že predstavila na več
svečanostih v delovni organizaciji pa tudi izven nje.
Pn komisiji za kulturo v DO Impnjl pa bodo v letošnjem letu imeli
olne roke dela. saj delovna organizacija Impol praznuje 160. obletnico
lelovanja in bo v ta namen pripravila številne aktivnosti, posvečene
emu jubileju. Prav vse bodo spremljane s kulturnimi programi.
Viktor Horvat
Na mladih je botločnost
Ko so se v januarju zbrah
skupno s številnimi simpatizerji
na 72. letnem občnem zboru, da bi
naredili obračun silno plodnega
dela v letu 1984, sta se med po-
ročevalci, tako kot že nekaj let
doslej, pojavila tudi mlada pred-
stavnika, Tomaž Cartl, kot dese-
tar pionirske desetine in Sandi
Vidovič, član »Mladega gasilca«,
ki deluje na osnovni šoli Hajdina.
Vsak po svoje sta spregovorila o
delu in rezultatih najmlajših, ki
svojega znanja še ne uporabljajo v
praksi, na požariščih, temveč se
potegujejo za čimboljše uvrstitve
na najrazUčnejših tekmovanjih. V
lanskem letu so hajdinski pionirji
kar trikrat posegli po najvišji
uvrstitvi in to na občinskem, re-
publiškem in izbirnem republiš-
kem tekmovanju. Priborili so si
vstopnico za državno tekmovanje
v Prizrenu. Očitno pa jim je sreča
obrnila hrbet in so se domov vrnih
z osvojenim 6. mestom. Čeprav
sami s seboj niso bih zadovoljni, je
kljub vsemu izreden uspeh že
sama možnost udeležbe na
državnem tekmovanju. Prav go-
tovo so si nabrali mnogo drago-
cenih izkušenj, ki jih bodo sedaj
na vajah uporabili in se še bolje
pripravili za pričetek letošnje
tekmovalne sezone. Kolo sreče se
pač obrača ...
Želja po požarnovarnostni vz-
goji seje v Hajdini razširila tudi na
najmlajše, ki nabirajo učenost v
osnovni šoli. Pod neutrudni m vo-
dstvom prizadevne mentorice
Anice Vidovičeve se vrste »Mla-
dega gasilca« iz leta v leto
množijo. V šolskem letu 1984/85
imajo v matični knjigi vpisanih
105 mladih članov, od tega 41
deklet. Razultati vztrajnega dela
so vidni ob podatku, da je ob
zaključku lanskega šolskega leta
54 učencev osvojilo značko »Pre-
prečujmo požare!« (19 bronastih,
8 srebrnih, II zlatih; 16 učencev
prvega razreda pa je prejelo po-
sebno društveno priznanje o po-
žarni varnosti in samozaščiti).
Pred tem je bilo organizirano
medrazredno tekmovanje v pol-
njenju posode z vedrovko. Pio-
nirke iz »Mladega^^gasjka« so so-
delovale tudi v paradi ob za-
ključku X. kongresa gasilcev Slo-
venije, kije bila v Mariboru.
V mesecu požarne varnosti so
člani društva risali risbe in pisah
spise na temo »Varnost pred po-
žari«. Najboljše izdelke je šola
poslala na razstavo v Ptuj, ki jo je
organizirala komisija za delo s
pionirji priZGD Ptuj. Ti izdelki so
bili tudi nagrajeni.
Seveda imajo na šoli tudi težave
pri širjenju gasilskega znanja.
Največja problema sta prostorska
stiska in pomanjkanje denarja za
nakup najnujnejše opreme. Brez
sodelovanja z gasilskim centrom
in društvom Hajdina seveda ne bi
šlo. Skupno delo je nedvomno
rodilo sadove že v tem, da v petih
letih, kar obstoja »Mladi gasilec«,
na hajdinskem požarnem
območju ni bilo požara, ki bi ga
povzročiH otroci. G D in šola v
Hajdini se zavedata, da so prav
učenci najbolj neizčrpen vir za
pionirske, mladinske in kasneje
članske gasilske vrste.
Podmladek in strokovno
usposobljen kader bosta hajdin-
skemu gasilskemu društvu ob se-
danji moderni opremljenosti
nujno potrebna. Tega se 78 čla-
nov, 26 članic in mladink ter 30
pionirjev, kohkor jih je skupno z
enoto v Dražencih vpisanih v
matično knjigo, predobro zaveda-
Nič namreč ne pomaga še tako
modema oprema, najsodobnejša
gasilska vozila in prostoren druš-
tveni dom, če ni ljudi, ki znajo s
tem strokovno ravnati in vse sku-
paj tudi gospodarno vzdrževati.
Vsi, ki fX)znamo zagnanost
hajdinskih gasilcev, na katere sta
še prav posebno ponosna častni
predsednik Jože Pišek in in častni
član Janez Lipavšek (slednji bo
letos praznoval 60-letnico član-
stva). vemo, da bo društvo tudi v
naprej šlo po trdno uhojeni poti.
Na čelu svoje množične gasilske
ekipe pa bosta ob novem uprav-
nem in nadzornem odboru ter
ostalih organih društva še en
mandat Franci Vogrinec, povelj-
nik in Stanko Sitar kot predsed-
nik. V njihove uspehe v bodoče ob
dosedanjih izkušniah sploh ne
dvomimo. Tekst in foto: S. B.
Pionirska gasilska desetina s prizaaiA U ao jih prejeli mladi člani na januarskem občnem zboru. Z njimi sta
mentorja Vili Vidovič in Emil OgrizcL
TEDNIK -18-aprili 985
NAŠI DOPISNIKI -9
PRIDRUŽITE SE TABORNIKOM!
Dvigovuje zastave v taboru
Dd življ^a in deU na tabofjei^n 80 tli« dniiabiic ir«
Na sedmem zletu taboniiicov Jugoslavije — Sutjeska 83
Slovenski prostor je tabornike
prvič pozdravil leta 1913, ko so ga
obiskali poljski harceiji. Prva
uradna skavtska organizacija je
bila ustanovljena leta 1923, istega
leta pa so ustanovili svojo
organizacijo tudi gozdovniki.
22. aprila leta 1951 so v Ljub-
ljani ustanovili Združenje tabor-
nikov Slovenije, ki seje leta 1959
preimenovalo v Zvezo tabornikov
Slovenije (ZTS). Od takratnih 783
članov je do danes članstvo v 182
odredih naraslo na prek 27.000
članov. Prvi sekretar ZTS je bil
Živko Lovše, danes pa organiza-
cijo vodi Robert Bobanec.
ZTS je množična, prostovoljna
vzgojna organizacija otrok in
mladine, v kateri se člani s pra-
ktičnim delom, z aktivnim sode-
lovanjem pri izpolnjevanju pro-
grama ZTS in ZSMS, s pomočjo
odraslih vzgajajo v predane, sa-
mostojne in iznajdljive člane ta-
borniške organizacije in samo-
upravne socialistične skupnosti
narodov in narodnosti Jugoslavi-
je.
V Ptuju je leta 1953 začel delo-
vati rod Lackove čete, registriran
pa je bil leta 1955. Leta 1965 je bil
na ptujski gimnaziji ustanovljen
Kvedrov odred.
Danes delujeta v Ptuju Lackov
odred z 263 člani in Kvedrov
odred s 388 člani ter Kidričev
odred v Kidričevenj s 75 člani.
Najmlajše člane — murne
spoznamo najprej po njihovi ve-
hkosti, nato pa po rumenih ruti-
cah. 17 murnov deluje od-leta
1984 v vrtcu v okviru Kvedrovega
odreda. Svet okrog sebe in tabor-
niško življenje spoznavajo skozi
igro, šaljiva tekmovanja, spopa-
dejo pa se tudi s postavljanjem
šotora iz šotorskega krila.
Medvedki in čebelice so staro-
stna skupina od 7 do 11 let, z rdečo
rutico okrog vratu. Znotraj kate-
gorije se delijo na mlajše ter sta-
rejše medvedke in čebelice. S to
starostno Skupino v ptujskih
odredih največ delajo. Skozi
zimske mesece spoznavajo tabor-
niške, narodne, partizanske pes-
mi, potne znake, vozle, ognje,
osvajajo taborniške veščine in se
teoretično pripravljajo na mno-
goboj. V pomladnih mesecih se
začno praktične priprave na
mnogoboj in takrat je delo najbolj
zanimivo, saj postavljajo šotore iz
šotorskih kril, streljajo z lokom,
kurijo tekmovalni ogenj — pira-
mido, lovijo »lisico«, premagujejo
ovire in igrajo med dvema ognje-
ma, vendar časa za igro in spre-,
hode ne zmanjka.
Kot člani prerastejo rdečo ru-
tico, so taborniki in tabornice,
stari od 11 do 18 let z zeleno rutico.
Njihov program je že zahtevnejši,
vendar pa zaradi pomanjkanja
vodnikov ta kategorija ne dela kot
bi morala.
Najstarejša taborniška katego-
rija so klubovci z modro rutico.
Žal pa teh pri nas ni ravno veliko,
saj prihaja na prehodu iz osnovne
v srednjo šolo do velikega osipa,
tako da ostane le 20 odstotkov
tabornikov in tabornic, ki kasneje
največ delujejo kot vodniki.
Vzroki za to so najbrž v zahtev-
nem programu in pomanjkanju
vodnikov, saj večina vodnikov
dela kot vodniki za medvedke in
čebelice.
Zraven vzgoje kadrov, tako
vodnikov kot sodnikov, primanj-
kuje tudi finančnih sredstev, kar
povzroča pomanjkanje opreme,
to pa onemogoča normalno delo,
za katerega bi potrebovah trikrat
več sredstev kot jih imajo.
Ptujski taborniki imajo svoj
letni tabor postavljen v Kaštel
Starem pri Splitu, v katerem vsa-
ko leto tabori šest izmen, letos pa
se bo taboijenje začelo 28. junija,
izmena pa bo trajala devet dni.'
Zraven taborjenja se udeležu-
jejo tudi različnih akcij, pohoda v
Mostje, v sodelovanju s KS Olga
Meglič pa pohoda po poteh Koz-
janske čete ter zletov slovenskih
in jugoslovanskih tabornikov.
Tako se bo tudi letos del ptujskih
tabornikov udeležil zleta sloven-
skih tabornikov, ki bo v Stražun-
skem gozdu v Mariboru. Sodelu-
jejo tudi na mnopbojih, kjer so
dosegli tudi nekaj lepih uspehov,
saj je ekipa čebelic lani zasedla
drugo mesto na republiškem
mnogoboju.
23. aprila ob 17. uri pa vabijo
vse stare tabornike in ljubitelje
tabomištva na letno skupščino, ki
^ v prostorih osnovne šole Tone
Žnidarič.
Simona Meglič
Dragi planinski prijatelji!
v soboto nam je bilo aprilsko vreine naklo-
njeno, tako da smo lahko uresničih napovedani
ogled velikonočnice na Boču. Ujeh smo še zadnje
cvetoče rastUne, kljub temu pa so lahko njeno lepoto
spoznali vsi, ki sojo videh prvič, pa tudi tisti, ki jim
je postal ogled velikonočnice že«koraj tradicija. Na
vrhu Boča smo bih poplačani z izredno lepim
razgledom, saj je bilo nebo kot umito. Z nedeljskim
izletom smo imeli manj sreče, ker seje vreme skisalo.
Sicer pa na naših izletih vse težave rešujemo z dobro
voljo, zato nam tudi aprilsko vreme ne more do
živega.
Tokrat vas bomo popeljah na Haloško planinsko
pot iavam predstavih posamezne odseke te poti. Če
se boste odpravih sami aH v skupini, vam priporo-
čamo, da kupite tudi dnevnik Haloške planinske
poti, ki je obenem tudi vodnik. Dobite ga lahko v
pisarni Turističnega društva ali v pisarni PD.
Ob sobotah ah nedeljah sp ugodne avtobusne
zveze. Priporočamo", da začnete pot na prvi kon-
trolni točki, to je na Borlu. Z avtobusom (zjutraj jih
je več, lahko izbirate) se odpeljete do postaje na
križišču pri mostu čez Dravo. Od tam se odpravite
peš proti gradu, kjer je že prva kontrolna točka in tu
odtisnete tudi žig. Če ste prezgodnji, lahko dobite žig
tudi na naslednji KT 2, zato ni potrebno čakati, da
odprejo bife (ob 9. uri). Če se vam ne bo mudilo, pa
vam predlagamo, da si natančneje ogledate okolico
gradu, ki ga preurejajo. Če bo jutri jasno, boste nad
staro strugo reke Drave v daljavi zagledah stožčasti
vrh Donačke gore, ki je končni cilj naše poti po 23
urah hoda.
Z gradu se bomo spustili nazaj v dolino Belce in
se ob gozdu nasproti gradu podali po dolini do
grička, na katerem stoji znana m daleč vidna, cer-
kvica sv. Ane. Tja se povzpnemo skozi gozd.
Spomladi so gozdovi okoli Borla polni najlepšega
cvetja, od trobentic in zvončkov do čudovito modrih
jetrnikov in zaščitnega dišečega volčina. Prava paša
za oči. Od cerkvice nadaljujemo pot po grebenu med
gozdom m vinogradi. Tu srečamo poleg modernih
vikendov še stare kmečke hiše, v katerih še živijo
ljudje in vztrajajo na tej borni haloški zemlji. Tik
preden pridemo na asfaltno cesto, ki povezuje Bori
Hrastovcem, srečamo nekaj takih prijaznih do-
mačij.Pred nami se dviguje veliki vrh ali Vrbanjšek.
kot ga imenujejo. Na vrhu sozgrmovjem in drevjem
porasle r;i/valmc po/no gotske cerkvice sv. Urbana,
tid lam se spustimo po gozdni poti na asfalt, nato pa
'^vijcnjo ostro na levo in že zagledamo za vinogradi
markantno točko (na Svabovem), ki slovi po čudo-
vitem razgledu. Kontrolna točka je pri Vuzmovih,
Hrastovec 129. Če nimamo vehko časa se lahko od tu
spustimo proti Zavrču, kjer so avtobusne zveze s
Ptujem zelo pogoste.
Naša pot nas vodi strmo v dolino proti jugu.
Okoli 200 m po cesti zavnemo v gozd in se po
serpentinah vzpnemo na Gorenjski vrh. Razgled
proti severu nam nudi tipično slemensko poselitev,
vse pobočje pa je skrbno obdelano. Spomladi je
slišati iz vinogradov veselo pesem kopačev, ki pri-
pravljajo zemljo za rast vinske trte.
Na Gorenjskem vrhu gremo mimo opuščene
cerkvice sv. Janeza ah Janža, kakor mu pravijo
domačini. Pridemo do križa, kjer se spustimo malo
navzdol, nato pa nadaljujemo pot spet proti grebenu
mimo železnega transformatoija do nekdanje preše,
kjer imajo zanimivo zbirko različnega orodja.
Dobro označena pot nas vodi skozi naselje Brezovec,
Ko pridemo iz gozda, že zagledamo pred sabo
Cirkulane, končni cilj današnjega odseka. Na
križiščii proti Medribniku, Turškemu vrhu in Cir-
kulanam lahko počakamo na avtobus, če pa uteg-
nemo, se odpravimo v Cirkulane do bifeja, kjer je
KT 3.
Tukaj lahko zaključimo prvi del poti, ker se
bomo prihodnjič morah pripeljati v Cirkulane in tu
začeti drugi del poti. Če smo hodili zmerno, smo za
pot potrebovali okoh 5. ur. Primerno je, da vzamemo
nekaj hrane v nahrbtnik, ker na poti ni nobene
možnosti, da bi si lahko kaj kupili. Tudi odžejali se
bomo bolj težko, saj pomeni tukaj pitna voda pravo
bogastvo in jo ponekod še vedno nosijo v veclrih iz
globokih dolin. Radi vam bodo postregli s kozarcem
pristne haloške kapljice, saj so tu doma prvovrstna
haloška vina, ki so znana tudi daleč po svetu.
Haloze so privlačne v vsakem letnem času.
Pozoren popotnik bo odkril veliko novega, značil-
nega. Prisluhni} bo pristni haloški govorici, se na-,
vduševal nad preprosto kmečko arhitekturo in raz-
gibanostjo pokrajine. Za pot si vzemimo čas, da
bomo .izkoristili vse užitke, ki nam jih naša pot
ponuja, da se bomo zvečer vračali zmerno utrujeni
in bogatejši za mnoga prijetna doživetja. Naše
društvo bo pripravilo izlet v Haloze v prvomajskih
praznikih, ko nas boobiskala tudiskupina planincev
iz Sarajeva, ki se žeh sprehoditi po naših Halozah. O
točnem odhodu in posameznih izletih vas bomo
pravočasno obvestili.
Xep planinski pozdrav!
Zasebna obrt raste
v letu 1984 seje v ptujski občini
najbolj povečalo število obratoval-
nic na področju izdelave ■ in
popravila kovinskih izdelkov in to
za 21 obratovalnic. V drugih obrt-
nih dejavnostih niso zabeležili bi-
stvenih sprememb. V začetku lan-
skega leta je bilo v občini 316
obratovalnic občanov v zasebni
obrti, ob koncu leta pa že 339.
Število gostinskih obratovalnic
v zasebni lasti je ostalo nespreme-
njeno. Skupno je bilo v letu 1984
na novo registriranih 16
obratovalnic,.prav toliko pa jih je
bilo tudi odjavljenih.
FF
Mladi v KS
Franc 0s(qnik
v lanskem oktobru, ko so mladi
OO ZSMS krajevne skupnosti
Franc Osojnik izvolili novo vodst-
vo, so si zastavili precej širok pro-
gram dela. Čeprav je bilo novo
vodstvo zagreto za delo, je nav-
dušenje splahnelo, saj ni bilo
odziva mladincev, niti na
družabno prireditev, kaj šele na
sestanke, tako da delo ne teče kot
bi moralo. Vendar je pred mladimi
v prihodnjem mesecu kar nekaj
nalog, saj jih čaka sprejem pionir-
jev v mladinsko organizacijo,
odločili pa so se tudi, da bodo ob-
novili nasad dreves med KS Boris
Ziherl in Franc Osojnik.
S. M.
40 LET GODBE NA PIHALA
Letos praznuje godba na pihala sindikalne
konference DO Impol Slovenska Bistrica pomem-
ben jubilej, 40. obletnico uspešnega delovanja. Zato
so si člani orkestra zadali za letošnje leto bogatejši
program dejavnosti, ki bodo združevale usposab-
ljanje članov in prirejanje večjega števila samosta-
nih koncertov v domačem kraju ter tudi drugje. Se
posebno aktivno pa se bodo vključili v prireditve ob
160. obletnici delovne organizacije IMPOL.
Ugotavljajo, da se je zanimanje za to obliko
».ulturne aktivnosti med mladimi zelo povečalo.
Sedaj ima orkester 40 stalnih članov in deset pri-
pravnikov, ki jih bodo sprejeli v svoje vrste na le-
tošnjem o Wnem zboru. Že vrsto let orkester uspešno
vodi dirigent Dušan Pečnik.
Velike zasluge za tako uspešno delovanje pi-
halnega orkestra pa ima DO Impol, ki daje orkestru
vso podporo in tudi finančno pomoč. Prav v tem letu
bo ena večjih akcij skrb za nabavo novih uniform.
Pričakujejo, da jim bo to uspelo že v letošnjem letu,
. seveda ponovno ob vehki pomoči za^slenih v DO
ImpKjl.	Viktor Horvat
Goran SaboUč (levo) in Tomaž Ozimič — v svoji kategoriji sta pokazala
največ sposobnosti
Uspešno delovanje
prometnega krožka
v prometu je vsako leto število smrtnih žrtev zelo veliko, zato je
dolžnost starejših, da že najmlajše navajajo in poučujejo o nevarnostih,
ki pretijo na cesti.
V šolah imajo v ta namen prometne oziroma kolesarske krožke, kjer
se učenci naučijo najpomembnejših pravil iz prometa. Že kar nekaj časa
pa poteka med šolami in občinami tekmovanje Kaj veš o prometu, ki pa
se ga ponavadi udeležujejo spretnejši in bolj navdušeni za to dejavnost.
Tudi na OŠ Pohorski odred v Slovenski Bistrici imajo takšen krožek, ki
dosega zelo lepe rezultate. Tako sta ekipi starejših m mlajših pionirjev
pred kratkim na občinskem tekmovanju na Spodnji Polskavi osvojih prvi
mesti. Pri mlajših pionimh je bil prvi Tomaž Ozimič, pri starejših pa
Goran Sabolič (oba iz OS Pohorski odred). Goran bo tudi nastopal na
republiškem prvenstvu, ki bo 20; aprila v Titovem Velenju.
Pohvalo si seveda zaslužijo tudi ostah člani ekip, saj so z dobrimi
uvrstivami prav tako pripomogh k skupnemu rezultatu.
Za ta uspeh in tudi za druge pa nimajo zaslug le tekmovalci, ampak
tudi mentorice, ki so jih poučevale pri krožku v nižjih razredih in pa
mentor, kijih trenira zadnji dve leti.
Tekst in foto: Samo Brbre
Delo dramske sekcije
na Hajdini
Dramska sekcija KPD^Stane Petrovič« Hajdinaje v sezoni 1984/85
pripravilaodrskodeloD. H,Lavvrence »Snaha«, skatero seje predstavila
gledalcem v Hajdini. Z navedenim delom pa je sekcija gostovala tudi po
odrih sosednjih vasi. Sekcija seje predstavila tudi ptujskemu občinstvu
na osmem srečanju gledahških skupin občine Ptuj.
Člani dramske sekcije Hajdina načrtujejo še nekaj gostovanj, med
drugim tudi nastop pri pobratenem KUD »Franjo Sert«, Bednja v SR
Hrvatski, s katerim že vrsto let uspešno sodeluje na kulturnem p>odročju.
Vlado Pridi
Dramska sekcija KPD »Stane Petrovič« Hajdina po uprizoritvi vesd4
igre D. H. Lawrence »SNAHA« z režiseijem Maksom Kamplom in
mentoijem Petrom Malcem
10 —NASI DOPISNIKI
18. april 1985- TEDNIK
NA REPIFBLISKEM PRVENST-
VU
Po zmagi na regionalnem prven-
stvu smo zvedeli, da bo 35. repu-
bliško šahovsko tekmovanje za
starejše pionirje od 22.-24. mar-
ca v Gornji Radgoni. Vsako sredo
in petek smo se Tomo Viher,
Tomaž Kralj, Miran Cagran,
Borut Kostanjevec in jaz temeljito
pripravljali na to veliko šahovsko
preizkušnjo. Vodil nas je tovariš
Vlado Viher.
V	Gornji Radgoni smo prispeli
na prijeten sprejem. Učenci
tamkajšnje OS ,,Jože Kerenčič" so
nam pripravili kratek kuhurni
program, nato pa je bilo žrebanje.
Zvedeli smo, da se v soboto igra
sedem, v nedeljo pa pet kol. Spali
smo pri učencih, ki obiskujejo to
veliko, lepo in sodobno opremlje-
no šolo v Gornji Radgoni.
V	nedeljo smo se šahisti iz
Postojne, Celja, Predoslja, Lju-
bljane, Beltinc, Hrastnika, Koče-
vja, Ilirske Bistrice, Slovenj Grad-
ca, Gornje Radgone in Gorišnice
odpeljali na krajši izlet v Radence,
kjer smo si ogledali proizvodni
obrat za izdelovanje brezalkohol-
nih pijač, ki prihajajo iz Raden-
ske, nato pa še na mejni prehod
med Jugoslavijo in Avstrijo v
Gornji Radgoni.
Po končanem tekmovanju je
bila razglasitev rezultatov ter
podeltev pokalov in spominskih
nagrad. Prvo mesto je osvojila
ekipa iz Predoselj, druga je bila
Postojna, tretje pa Celje. Mi,
gorišniški šahisti, smo dosegli do-
slej naš največji uspeh, peto me-
sto.
Tekmovanje je v prijetnem
vzdušju bilo odlično organizirano.
Andrej Hunjet, 8/b, OS Gorišnica
LUKSI
Svoj najbolj smešen in vesel
dogodek sem doživel pri stari
mami v Sloveniji v Kidričevem. Z
bratrancem sva hotela kopati
ovčaija Luksija. Na dvorišče sva
prinesla veliko kad. Napobiila sva
JO z vodo in počakala, da se je voda
pd sonca segrela. Poskušala sva
dobiti psa Luksija v vodo. Večkrat
sva ga nagovarjala, Luksi pa
nama je vedno zbežal.
Z najino pomočjo je končno le
sedel v vodo. Midva sva umivala
svojega prijatelja in se veselila.
Toda Luksi se je naenkrat pognal
kvišku, prevrnil kad in pobegnil.
Z bratrancem sva se znašla pod
kadio vsa mokra in prestrašena.
Ko sva prilezla izpod kadi, sva
se spogledala, strah je minil in
pričela "sva se od srca smejati.
Luksija pa do večera ni bifo v
najino bližino.
Sandi Bencek, Frankfurt/M
OSAM U EN I PTIČ
Zakaj dobri ptiček
otožen molčiš,
meni bridko žalost storiš?
Zakaj na beli smreki se treseš,
se mar mene bojiš?
Kako naj lepe pesmi
zdaj bi žvrgolel,
ko je zunaj zima
in rad bi se ogrel.
M^da Kirbiš, 8/a
OS Ivan Spolenak
MAMA
Moja mama je majhna,
a vendar veliko srca ima,
kadar poboža me po glavi,
nasmeh ji vrnem nazaj.
Ob njej počutim se varno,
zato večkrat mi je lepo,
lepo kot nikomur tako,
zato ljubim jo močno.
Vem, da le eno mamo imam,
zato nikomur je ne dam,
ne morem siji zahvaliti,
nimam kaj ji podariti.
Ne morem ji vsega povrniti,
in kar mi je mama dala,
je beseda hvala premala,
zato hvaležna ji bom ostala.
Lahko živiš lepo in srečno,
če svojo mamo imaš,
si vedno ponavljaj,
da samo eno imaš.
Marija Šmigoc, 8. r. OŠ Leskovec
POMLAD
Pomlad je najlepši letni čas.
Pomladi cvetijo zvončki in tro-
bentice. Zunaj postane topleje.
Na polju se prične delo. Vrnejo se
ptice selivke.
Avrelija Trafela, L r.
OS Olga Meglič, Ptuj
Srx)mladi cvetijo zvončki, tro-
betince in vijolice. Vrnejo se
lastovke. Na vrtu sejemo solato.
Okrog hiše čistimo in grablja-
mo. Spomladi obrezujemo sadno
drevje. Mateja Jurgec, 1. r.,
OS Olga Meglič, Ptuj
kurirCkova poŠta
Včeraj smo nestrpno pričakovali
prihod kurirčkove pošte. Pevski
zbor je zapel nekaj pesmi.
Posamezniki pa so kurirčkovo po-
što pozdravili z recitacijami. S to
prireditvijo se vsako leto spom-
nimo kurirjev med vojno. V tistih
težkih časih so otroci bili kurirji.
Mnoge je sovražnik ujel, mučil ali
celo umoril. Vedno se jih bomo
spominjali, ker so nam priborili
srečno otroštvo.
Helena Brec, 1/c,
OS Tone Znidarič, Ptuj
ZMANJKALO JE ELEKTRIČ-
NEGA TOKA
Ko sem bila pri sestrični na
rojstnem dnevu, sva se igrali to-
varišico. Nenadoma je ugasnila
luč. Bili sva zelo veseli, ker sva se
lahko podili po sobi. Nastala je
velika zmešnjava. Bila je okvara.
Očka in mamica sta bila zelo jez-
na, ker nista mogla dokončati
svojega dela. Mamica je šla iskat
svečo in je ni mogla najti. Čez fK)l
ure je spet zasvetila luč. Z Brigito
sva obležali pod mizo. Mamica in
očka sta si veselo oddahnila, ker
sta lahko šla delat naprej.
Valerija Ljubeč, 3/c,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
KURIRČKOVA POSTA
Danes smo sprejeli kurirčkovo
pošto. Imeli smo proslavo,
nastopali smo tudi mi. Pionir je
prebral pismo, ki je bilo v kurir-
Čkovi torbici. Tovariš Zmavc nam
je pripovedoval o vojni.
Bilo je zelo lepo.
Tomaž Ziger, l/a,
OS Olga Meglič, Ptuj
TROBENTICA PRIPOVEDUJE
Nekega dne smo se otroci igrali
na travniku. Nenadoma smo slišali
glasek, ki je prihajal vedno bliže.
Zbrali smo se v gručo in zagledali
majhno rumeno cvetko. Bila je vsa
zasopla. Vprašali smo jo, kje se je
mudila, da je tako izmučena. Od-
govorila nam je, da je pritekla kar
4 km daleč, da nam bo povedala
razburljivo zgodbo, ki se ji je do-
godila prejšnji teden. Začela je
pripovedovati.
,,V petek zjutraj sem vstala, se
pretegnila, zazehala in pogledala
proti nebu. Sijalo je toplo sonce.
Zatrobila sem s trobento in že so
stale okrog mene prijateljice, ki so
me pred mesecem dni izbrale za
predsednico zaradi lepe zelene ob-
leke in rumenega klobučka. Vpra-
šala sem jih, če želijo iti na spre-
hod v gozd. Takoj so bile za to in
odšle smo na pot. Med potjo smo
na travniku zagledale zajca, ki je
podil volka. Prestrašen volk, ki je
bil že brez repa, je kričal: ,,Na po-
moč, na pomoč, pusti me uhati!"
TLajec pa se je le smejal. Ko smo
prišle v gozd, smo šle v kolo in
zaplesale ob glasbi žohie, ki je
tolkla po deblu. Bile smo vesele,
saj smo bile čisto same in ni bilo
nevarnosti, da bi nas kdo pohodil.
Kar naenkrat, ko smo bile najbolj
razpoložene, pa je izza hrasta po-
kukala divja svinja, ki je iskala že-
lod. Zelo smo se prestrašile in jo
ucvrle vsaka na svojo stran, neka-
tere celo na drevesa. Po gozdu se
je razlegalo vreščanje. In ta, ta
nepridiprava divja svinja se je od-
ločila, da bo želod stresla prav s
tega hrasta, na katerega sem ube-
žala jaz. Pomislite, kako me je bi-
lo strah! Trobenta mi je padla iz
rok. Svinja pa je neusmiljeno tre-
sla drevo, tresla in tresla, da je ves
želod padel z drevesa. Na srečo mi
je prišel na pomoč veter Potepin-
ček, moj zvesti prijatelj. Zapihal je
in me odpihnil med druge trobeh-
tice ki so držale pesti da bi ostala
živa, saj bi se lahko ubila. Bila sem
razburjena in odšle smo domov.
Ko sem legla k počitku, se je že
temnilo in zazrla sem se v nebo,
kjer so se že prižigale prve zvezde.
Zaželela sem si, da bi bila sedaj
med njimi, saj so moje dobre pri-
jateljice in jih večkrat obiščem. To
željo je slišal veter Potepinček in
zapihal tako močno, da sem bila
kar naenkrat med zvezdami, kjer
ni nevarnosti, da bi te kdo poho-
dil. Razveselile so se, ko so me
zagledale. Mežikale so otrokom.
Ko sem se naslednje jutro zbudi-
la sem se znašla spet na svojem le-
žišču, kamor; me je sinoči položil
veter, ker bi mi lahko črni oblaki,
ki so potovali po nebu, uničili mo-
jo lepo obleko in tako bi bilo moje
slavno ime predsednice trobentic,
pozabljeno."
Tako nam je pripovedovala tro-
bentica, ki smo jo z velikim vese-
ljem poslušali.
Andreja Goričan, 6/a,
OS Cirkovce
POMLAD
^ Prišla je pomlad. Zvončki in
trobentice cvetijo na travnikih.
Tudi druge cvetlice bodo začele
cveteti. Tudi živali v gozdu, ki so
zimo prespale, so se začele
prebujati. Pomlad je res lepa.
Helena Zoreč, l/a
OŠ Tone Znidarič
NAŠ RAZRED
V našem razredu je 20 učencev,
10 deklic in 10 dečkov. Razred-
ničarka je tovarišica Vida Toš.
Dobro se razumemo. Pomaga-
mo drug drugemu: Jaz pomagam
Olgi in Nadi. Najhujše težave
nam delata družba m matemati-
ka.
Imamo skoraj |X)1 razreda
»divjih« učencev. Pred poukom v
odmoru in po pouku se pretepajo.
Sošolec Dani je imel nekaj dni s
sabo parfum in ga ponujal dekh-
cani. Nekatere ga hočejo, jaz ga
nočem.
Ko pride tovarišica, se krega,
ker nočemo povedati, kdo ima
parfum. Nekatere deklice niso
vesele, če dobim petico, druge pa
so. V prvem polle^u sva bili samo
dve dekhci odlični.
Maijana Kocuvan,
OS Vitomarci
TUDI V UČILNia RABIMO
VODO
Pri vratih imamo vodovodno
pipo.
Vodo rabimo, da si umijemo
roke in zobe. Pod pipo je školjka.
Na steni so ploščice. Zgoraj je
ogledalo. Roke si umijemo pred
malico, ker ne smemo nesti baci-
lov v jedilnico na kruh.
Ko pridemo nazaj v razred, si
umijemo zobe. Pred omaro si
postavimo stol, da dosežemo
kozarce. Potem si zmočim ščetko
in stisnem nanjo zobno pasto. V
lonček si nalijem vodo in začnem
čistiti zgornje zobe navzdol, po-
tem pa spodnje navzor.
Zobe je potrebno umivati po
zajtrku, po malici, po kosilu in po
večerji. Ce ne umivaš zob, te bo-
lijo. Prijetno je, če imaš zdrave
zobe. Jaz si rajši umivam zobe, kot
pa hodim v ambulanto.
Lončke in ščetke za umivanje
zob imamo vsi v našem razredu.
Krtačka ne sme biti ostra, ker si
lahko poškodujemo dlesni. Jaz
imam mehko ščetko. Obrnem jo
navzgor, ker se mora posušiti.
Moja ščetka je zelene barve.
Jože Lončarič, 2. ur.,
OŠ Ptujska gora
POMLAD
Marca se je pričela pomlad.
Pomlad trobi na trobentice. Veselo
zažvižga kos. Pomlad pripelje
sonce. Pozvanja na zvončke, vlju-
dni snežak pa sname klobuk z gla-
ve in žalostno reče: ,,Pozdravljena
pomlad!"
Helena Brec, 1/c, OS Tone Znida-
rič, Ptuj
MOJ PRVI IZLET
V prvem razredu smo šli na iz-
let. To je bil moj prvi nepozabni
izlet.
Zjutraj smo se zbrali pred šolo,
kjer nas jc že Čakal avtobus. Šh
smo na Sagadinovo domačijo.
Kar precej dolgo smo se vozili.
Končno smo prispeh. Vsi smo
planili iz avtobusa. Vsak je hotel
biti prvi. Pred hišo so bile klopi.
Vsi smo se lepo vsedli in pomali-
cali. Kmalu je prišel vodič, ki je
odklenil vrata srednje velike hiše.
Ko smo si Sagadinovo domačijo
ogledali, smo šli na grad Štaten-
berg. Tam smo spih tri zaboje ore.
Utrujeni, a veseli smo se vrnih
domov.
Ta izlet mi bo ostal vedno v
spominu.
Mira Harambašič, 4/c,
OS Tone Znidarič, Ptuj
MOJ DELOVNI DAN
Zjutraj me zbudi ura ob sedmih,
ker mamica in. ati odideta že ob
petih. Hitro vstanem, se oblečem,
zaklenem hišo in odhitim v šolo. V
šoli se učimo štiri ure, nato imam
podaljšano bivanje. Med biva-
njem grem h kosilu in naredim
domačo nalogo. Nato grem do-
mov. Doma sem ob treh. Takrat
vzamem knjigo in čitam, dokler
ne pride mamica. Pregleda mi
domačo nalogo in nato se lahko
grem igrat. Zvečer še gledam ri-
sanko, nato pa grem spat.
Mojca Gojkovič, 2/r.
Ptujska gora
PRI KROŽKU
Hodim k novinarskem krožku.
Vodi ga tovarišica Kristina Ko-
vač. V krožek smo vključeni
učenci od prvega do četrtega raz-
reda. Tam pišemo spise in ses-
tavljamo pesmice. Nekateri
učenci obiskujejo krožek redno,
nekateri pa neredno.
Tovarišica pošlje spise v časo-
pise. Največ jih je objavljenih v
Tedniku. Ta krožek me zelo ve-
seli, saj se tam naučimo mnogo
novega. Ena šolska ura hitro
mine, zato moramo spise doma
dokončati. Novinarski krožek
obiskujem že od drugega razreda.
Tudi jaz sem že imela objavljene
spise v časopisih. Mamica in očka
me jezita, da bom postala novi-
narka, kar pa nočem. K novinar-
skemu krožku bom rada hodila še
naprej.
Mira Harambašič, 4/c,
Tone Žnidarič, Ptuj
»»etipee, Mira Pignar, 5. b OŠ VeUka NeieMa
Na paši, linorez — Ivan Šerod, 5. a OŠ Velika Nedelja
tednik -18-april 1985
TELESNA KULTURA IN ŠPORT — 11
N«)boUI> IportBlca Jr Sonja Pajenk . . .
. naJboUSi Športnik pa Milko VIndiS
Najboljša športnika sta Pajenkova in Vindiš
Na dobro obiskani petkovi prireditvi ob
podelitvi Zlate smučke Bojanu Križaju je bila
tudi proglasitev najboljših posameznikov in
ekip ptujske občine v letu 1984. Pokale in
priznanja sta podeljevala dr. Lojze Arko,
predsednik lO ZTKO, in Valter Pliberšek,
predsednik skupščine TKS občine Ptuj.
Najboljša športnica za leto 1984 je atletinja.
Sonja Pajenk, članica državne in republiške
reprezentance v skoku v višino. Na drugem
mestu je Tatjana Vaupotič-Košanski, republiška
prvakinja v šahu, tretja pa je uspešna atletinja
Marija Šešerko.
Najboljši športnik je atlet Mirko Vindiš, član
državne reprezentance v krosu, državni prvak v
tej disciplini in republiški prvak v maratonu.
Drugi je uspešni jadralni pilot Igor Kolarič,
tretji pa nadarjeni atlet, skakalec v višino,
Kristijan Kovač.
Med ženskimi ekipami je najboljša članska
ekipa NTK Petovia pred članicami RK Drava in
ekipo atletskega kluba Ptuj, pri moških pa
letalski modelarji aerokluba Ptuj pred člani
košarkarskega kluba in nogometaši Aluminija.
V vseekipni uvrstitvi tekmovanj šolskih
^ortnih društev osnovnih šol je prva OS Tone
Žnidarič, druga je 0§ Franc Osojnik, tretja pa
OS Olga Meglič.
Priznanja za športne dosežke so prejeli Robert
Kotnik, Dragica Vogrinec, Zdenka Gomilšek,
Ladislav Sabo, Ivan Emeršič, Hedvika
Korošak, Boris Krabonja, Ludvik Pšajd,
Zdenka Matjašič, Sanja Džankič, Boštjan
Novak, Andrej Murko, Vinko Pišek, Iztok
Žagar, Oton Velunšek, Zlatko Cuš, Marjan
Frangež in Rado Brglez.
Dobitniki priznanj za uspešno delo na
telesnokulturnem področju: Ivan Voršič, Vlado
Viher, Jože Šoštar, Branko Turkuš, Heda
Kreutz, Miki Prstec, Branko Tonejc, Drago
Skurjeni, Milan Baklan, Vlado Cuš, Tatjana
Sirec, Jakob Rajh, Tone Butolen, Ljubo Cuček,
Ivan Klarič, Boris Zlender, Stanka Knapič,
Fianc Kodrič, Franc Purgaj, Branko Zupanič,
Ida Lepej, Anton Potočnik, TVD Partizan
Hajdina, TVD Partizan Markovci, TVD
Partizan Hajdina — sekcija Gerečja vas.
Planinsko društvo Ptuj, TVD Partizan Zetale,
TVD Partizan Rogoznica, Zveza tabornikov
Ptuj, Vzgojno varstvena organizacija Ptuj,
Športno društvo Bratstvo Zavrč in Smučarski
klub Ptuj.
Podelili so tudi Zlate značke organizatorjem
krosa 84. Prejeli so jih Valter Pliberšek, Tat-
jana Sirec, Darko Stropnik, Miki Prstec,
Branko Turkuš, Heda Kreutz, Slavko Feguš in
Matilda Kostanjevec.
1. kotar
foto LANGERHOLC
f^OKOMET
v prvi republiški moški ligi so se
člani RK Ormož v Žalcu pomerih
z Minervo. Pomembno srečanje
za uvrstitev v spodnjem delu les-
tvice so izgubili z desetimi zadetki
razlike, 21:31. V torek so se doma
pomerili s tretjeuvrščenim Inle-
som iz Ribnice, v soboto zvečer pa
se bodo v Mestni grabi pomerili s
Termopolom iz ŠkoQe Loke. Že-
hmo jim, da bi bili uspešni.
Ormož: Gaberc, Šandor
Fridrih,Žiček2, Vukan l,Rajšp 1,
Polak 6, Zemljič 1, Pavlovič 3,
Zabavnik 2, Vaupotič.
Največje presenečenje druge®
spomladanskega kola v vzhodi i
dru^ repubhški hgi pa so pripn -
vili igralci Velike Nedelje, ki so /
Nepričakovani zmagi Velike Nedelje in Drave
gosteh premagah drugouvrščeni
Krog z 22-16. S tem so se igralcem
Kroga oddolžili za poraz v Veliki
Nedelji. Ključ do zmage je bila
dobra igra v obrambi.
Drugo presenečenje so pripra-
vili igralci Drave, ki so v Ptuju s
kar 30:21 premagah tretjeuvršče-
ne Bakovce. Ptujčani so igrah zelo
borbeno in tokrat precej boljše v
obrambi. Ob dobri ign vseh je še
posebej dobro šlo vratarju KoŠ-
tomaju in Žmavcu. Drava: Mat-
jašič, Tumpej l,Grgič5,Habjanič
2. S. Matjašič 2, Terbuc 4, Debe-
li ak. Bezjak 3, Sabo 8, Peklar,
Žmavc 5, Koštomaj. ^
V soboto v Veliki Nedelji derbi
sosedov (tako na lestvici kot tudi
drugače) Vehka Nedelja— Drava.
Srečanje se bo začelo ob 19. uri.
V nedeljo bodo prvič za
prvenstvene točke v tem delu
sezone nastopile tudi članice RK
Drava in sicer se bodo v gosteh
pomerile z ekipo Zagorje—Izla-
ke, s katero po jesenskem delu
delijo prvo mesto v vzhodni
skupini druge republiške hge.
l.k.
DVAKRAT 0:3
v štirinajstem kolu prvenstva v vzhodni območni članski ligi sta Drava in
Aluminij v gosteh izgubila z enakim rezuhatom, 0:3. Aluminij je igral v Dravog-
radu z domačo Ojstrico, Drava pa v Slovenj Gradcu s tamkajšnjim Partizanom.
Izguba pomembnih tqčk je veliko težja za Aluminij, saj sedaj za vodilnim Stek-
larjem zaostaja za tri točke, prehitel pa gaje tudi Elkroj. Drava je trenutno na
desetem mestu.
V nedelio se bo Drava v Ptuju pomerila z vodilnim Steklarjem, Aluminij pa
v Kidričevam s Partizanom iz Slovenj Gradca. Srečanji se bosta po mladinskih
pred tekmah začeli ob 16. uri in 30. minut.	1. k.
Športni
ples
V prizadevanja za izboljšanje fi-
nančnega stanja so člani ptujskega
boksarskega kluba ; vnesli tudi
organizacijo športnega Iplesa. Ta bo v
petek. 19. aprila, ob 20. uri v Narod-
nem domu.	j	I. k.
SD Turnišče piVak področnega
filiala
v nedeljo, 7. aprila, je bflo r i pelišču OSZ Ptuj področno finale li-
ge v streljanju s serijsko zračno p igjco. Tega finala so se iz občin Ormož,
Slovenska Bistrica in Ptuj udeleži ; fekipe Kovinar, SD Središče, IMPOL,
TVD Partizan, Zg. Polskava, Tur ufcq in iCidričevo.
Ekipni vrstni red je bil našle Irai: 1', Turnišče'1418 krogov, 2. Impol
Slovenska Bistrica 1400, 3. Kidriž ;vb 1371, 4. TVD Partizan Zg. Polska-
va 1364, 5. Kovinar Ormož 1338 ,i 4 SP Središče ob I>ravi 1321 krogov.
Najboljši posamezniki so bil: Menka Matjašič 361, Tonči Planine
358: David Ribič 357. (vsi TurniSč !)| Danilo Soršak (IMPOL) 357, Janko
Berdelak (IMPOL) 352 in drugi. ]
Ostali ptujski strelci so nast etjali naslednje število krogov: Albert
Frčeč 352, Edi Simenko 348, Jurij I^ut 333, Gorazd Maloič 338 (vsi SD
iCidričevo) in Jože Vodopivec (Tut lilče) 342 krogov.	■ ZB
REPUBLIŠKO STRELSKO
PRVENSTVO 1
v soboto in nedeljo, 30. in 31. marca, je bilo v Ljubljž ni. republiško
prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za člane, člar ice, mladince
in mladinke. Tega republiškega prvenstva so se udeležili tud; ptujski strel-
ci in dosegli naslednje rezultate:
—	člani: 79. mesto Ludvik Pšajd (J. Lacko) 358 in 89. nlesto David
Ribič (Turnišče) 357 krogov med 126 strelci iz cele Slovenije; j
—	članice: Zdenka Matjašič (Turnišče) je osvojila 15. i^esto s 354
krogi med 52 strelkami.	it'
Mladinec Ibrahim Dugič (J. Lacko) je osvojil 33. mesiOB 347 krogi
med 40 strelci.	|
Edino ekipno uvrstitev so dosegle mladinke, ki so osvo. ile 5. mesto s
1.023 krogi. Posamezno: 18. ssto Tina Perko (Draženci) 348 28. Marjana
Cafuta (Turnišče) 340 in 30. Lidija Krničar (Draženci) 335 kjogov, med
43 mladinkami.	ZB
5. mesto Silve Razlag v razvrstitvi najboljših
Po dokaj uspešni lanski sezoiip je Ptujčanka
Silva RAZLAG, znana kegljačita, ki nastopa
za ekipo Celja, osvojila 5. mesto v razvrstitvi
najboljših v Sloveniji. Pred njq so znane re-
prezentantke Nagyjeva iz Maribora ter klub-
ske kolegice Pečovnikova, Gob^eva in Seško-
va. Silva je to uvrstitev dosegla z odličnimi
nastopi v posamezni konkur^ci, parih in
ekipno. Na posameznem repub i&em prven-
stvu je osvojila 2. mesto, na dr avnem 14., v
parih je bila v republiki 5., na c ravnem 9., z
ekipo Celja pa 1 na republiSkent pHenstvu ter
3. na državnem nastopila pa je u0i na Podo-
navskem pokalu v Budimpešti, kjer je ekipa
zasedla 4. mesto;^ Če vemo, da je; v Sloveniji
keglja^ki šport izredno razvit L i da je poleg
izrednega množičnega razmaha i lajmanj SO do
60 takih, ki se vsako leto pote] ujejo za vrh,
potem je uspeh totiko večji, posepej še glede na
pogoje, pod katerimi Silva trenira. Že to, daje
matični klub oddaljen 60 km od kraja bivanja,
dovolj zgovorno priča o potrebnem odpove-
dovanju in vztrajnosti.
Ob 30-letnici sije kegljaški klub Celje zadal
še večje načrte, predvsem z žensko ekipo.
Trenutno je v zaključni fazi naporno repub-
liško prvenstvo, kije v letošnjem letu razširjeno
od lanskih šest na osem ekip in tako bo po-
trebno odigrati 14 kol. Do konca so ostala še tri
kola in Celjanke imajo lepe možnosti za
osvojitev naslova republiških prvakinj, saj
trenutno vodijo s 4 točkami prednosti. Za tem
jih čaka naporno nastopanje v polfinalu
državnega prvenstva, ki bo 11. in 12. maja v
Sloveniji (kraj še ni določen) ter 18. in 19. maja
v Splitu, finale pa bo 8. in 9. junija v Beogradu.
Tako Čaka ekipo še trdo pripravljalno obdobje
za vse te nastope in malo bo sobot in nedelj, id
jih bo Silva preživela brez kegljaških obvez-
nosti, pa tudi med tednom bo potrebno večkrat
na pot. Vmes jo čakajo še tudi nekateri drugi
nastopi, posebej pa velja omeniti nastop na
mednarodnem turnirju v Salzburgu 1. in 2.
junija.
N^aj povemo še to, da je Silva dobila v tej
sezoni ponudbo za nastop v enem vodilnih
klubov SR Hrvatske, VARTEKSU iz Varaž-
dina, kjer so želeh v svoje vrste njo kot bivšo
reprezentantko ter Nagyjevo, kJ je še v re-
prezentanci in na ta način posečiupo ekipnem
državnem naslovu kot tudi po naslovu evrop-
skih prvakinj. Niti Nagyjeva nit! Silva se za
prestop nista odločiU, saj je ta ponudba prišla
malo prepozno in bi glede na pravilnik morah
mirovati dva meseca, kar pa bi se prav gotovo
poznalo v nadaljevanju.
-u-
12 —ZA RAZVEDRILO
18. april 1985 —
TEDNIK
TEDNIK - 18. april 1985
OGLASI IN OBJAVE — 13

v petek. 12. aprila, je bila v
delavskem domu Franca Kram-
bergerja v Ptuju razširjena seja
Sveta za tradicijo delavskega gi-
banja pn Republiškem svetu ZS
Slovenije. Za sejo v Ptuju so se
odločili po dogovoru z občinskim
svetom ZSS Ptuj in Zgodovinskim
društvom Ptuj, kar obenem po-
meni tudi priznanje Ptujčanom,
saj so med najaktivnejšimi na tem
p^ročju v Sloveniji.
Gostom IZ vse Slovenije je naj-
prej Franc Tetičkovič, predsednik
SO Ptuj, predstavil ptujsko
občino, Fanika Vauda jih je sez-
nanila s programom dela komisije
za tradicije delavskega gibanja pri
občinskem svetu ZSS Ptuj, Vlado
Horvat pa z dosedanjim delom in
uspehi ZRodovinskeea društva
Ptuj. Ljubica Suligojeva je pred-
stava delo pri preučevanju zgo-
dovine delavskega gibanja na
ptujskem območju, zlasti še
uspešno sodelovanje z OZD in
krajevnimi skupnostmi. Janez
Drevenšek, sekretar O K SZDL
Ptuj je udeležence seje seznanil še
s pohodom Po poteh revolucije v
Mostje.
Za tem je Svet pod predsed-
stvom Draga Selingerja nadalje-
val z redno sejo, ki je obsegala
poročila članov sveta o izvajanju
sklepov zadnje seje, obvestilo o
pnpravah za podelitev znakov
Delavske enotnosti v Trstu, Mi-
ljah in Tržiču. Gre namreč za
dejstvo, daje na tem območju bilo
pred 40 leti nad 5 tisoč delavcev,
večinoma italijanske narodnosti,
organizirano v oboroženih de-
lavskih bataljonih, ki so v sode-
lovanju s slovenskimi partizani
izvedli vstajo m tako omogočih
hitrejši prodor četrti jugoslovan-
ski armadi. Organizatorji teh
oboroženih delavskih bataljonov
pa doslej še niso dobili za svoje
vehko delo nobenega pnznanja.
Prav zato je Svet pri Zvezi sindi-
katov Slovenije dal pobudo, da se
vsaj ob 40-letnici tem delavcem,
italijanskim državljanom podeh
ustrezna priznanja.
,J\'adalje so se na seji dogovorili
za organiziranje seminarjev po
občfnah za pisce kronik in zbiralce
zgodovinskega gradiva. Ze prej so
izvedli podobne seminarje po re-
gijah, pri tem je bil zlasti uspešen
seminar v Podravju. Udeleženci
regijskih seminarjev bodo v glav-
nem vodili seminarje po občinah.
Na teh seminarjih bodo podrob-
neje obravnavali vlogo sindikatov
pri zbiranju gradiva o zgodovini
delavskega gibanja, pregledali,
kaj imajo v posameznih občinah
že doslej zbrano in se seznanili z
vsebino, metodami in organiza-
cijskimi nalogami pri zbiranju
gradiva.
Ljudska in študijska knjižnica
in Zgodovinsko društvo Ptuj sta
ob tej priložnosti v delavskem
domu Franca Krambergerja pri-
pravila zanimivo razstavo, skro-
men izsek iz bogate dejavnosti
ptujskih sindikatov, organizacij in
društev. Razstava bo odprta še do
24. aprila 1985. Več o njej bomo
zapisali prihodnjič.	pp
Od leve proti desni: Fnuc TetiCkovič, Edi KupčK, pr^sednik občinsk^
sveta ZSS Ptuj, Drago Selinger, predsednik sveta in tov. Trolia, tajnik
sveta za tradicije delavskega gibanja pri RS ZSS Foto: M. Ozmec
Z OBČNEGA
ZBORA DRUŠTVA
DIABETIKOV PTUJ
Siti
obljub...
Sobotni občni zbor društva
diabetikov Ptuj je bil zelo oster in
kritičen do vseh, ki iz kakršnihkoli
vzrokov še niso izpolnih obvez do
diabetikov. Najbolj perečih pro-
blemov, kot so neurejeni prostori
diabetološke ambulante, postelje
na internem oddelku, ne morejo
in ne morejo rešiti. Stroka je na
njihovi strani, rešitev so jim
predstavniki bolnišnice obljubih
že na lanskem občnem zboru, v
teh prizadevanjih pa sojih podprh
tudi endokrinologi.
Osrednji sklep zbora je, da se
pri strokovnem pregledu delo in-
ternega oddelka ptujske bolniš-
nice, ki je danes (18. aprila),
Dva prostora diabetološke
ambulante na internem oddel-
ku ptujske bolnišnice sta tako
tesna, da kartoteko zlagajo na
tla. Zdravila pa po potrebi
hranijo na okenskih policah.
Hladilnika namreč nimajo.
upošteva shema organizacije dia-
betološke službe. Seveda pa za-
htevajo izpolnitev ostaUh obljub.
Problemi so se v zadnjem času
še zaostriU in to zaradi bolezni
diabetologinje dr. Lidije Trop.
Glede na pokrivanje obmoi^a, bi
v Ptuju morah imeti dva diabe-
tologa. V prid temu govorijo tudi
odstotki povečanega diabetesa, ki
se giblje v repubUškem poprečju.
Po zadnjih podatkih imajo v dia-
betološki ambulanti že 2400 re-
gistriranih diabetikov, ob prvem
občnem zboru pred 11-timi leti jih
je bilo 371.
Društvo ima 1094 članov, lani
se jih je na novo vpisalo le 78.
Letošnjega občnega zbora
se ni udeležil nobeden od vab-
ljenih. Tako so diabetiki znova
govorili sami sebi.
Povečanje števila članov je letoš-
nja glavna naloga, so sklenih.
Obvezali pa_§o.se tudi, da bodo
dosledneje poravnavah letno čla-
narino, ki je le 50 dinaijev. Le-
tošnji finančni plan je okrog 400
tisoč dinarjev, v okviru tega se
bodo gibale tudi društvene aktiv-
nosti. Poleg tega, da bodo izpolnih
evidenco članov, bodo posebej
skrbeli za socialno ogroženečjarie
in za strokovna predavanja. Se
nadalje pa bodo krepih družabno
dejavnost, na katero se članstvo
dobro odziva.
Zbor so diabetiki sklenih s po-
delitvijo priznanj dr. Lidiji Trop
in Antoniji Kumer in prisrčnim
kulturnim programom, ki ga je
235 članov, udeležencev zbora,
nadvse toplo pozdravilo. Tudi
tokrat so se izkazali .Antonija
Kumer, Lojze Matjašic in Jožica
Dokša.
Sploh pa so zbi>ri dnsStva dia-
betikov enkratna doživetj i Poleg
pregledov dela in opc^ '^j iiija na
probleme in težave ji.' -bvezno
dopolnjujejo s kultu'^ i pro-
grami. Kaj pomeni	ni-st in
veselost, .še posebej - • >>!nika,
vetjetni) ni potrebno p. . bej po-
navljati? MG
Zlata smučka Bojanu Križaju
. Najboljši jugoslovanski alpski
smučar Bojan Križaj je v nizu
priznanj za dosežke minuh petek
v Ptuju prejel tudi Zlato smučko
zagrebške revije Sportske novosti.
Ob obisku v ptujski občini so se
gostje najprej ustavili v delovni
organizaciji Perutnina, popoldan
bili na proglasitvi in ustnem ča-
sopisu v srednješolskem centru.
nato so v TOZD Slovenske gorice
— Haloze Bojana proglasili tudi
za »vinskega kralja«, zvečer pa je
bil v Kidričevem še smučarski
ples.
V soboto dopoldan je bil v
Ptujskih tophcah pogovor novi-
narjev Sportskih novosti in pred-
stavnikov telesne kulture in športa
o stanju na tem področju v ptujski
občini. Tudi na tem pogovoru so
ugotovili, da amaterski delavci
delajo veliko in zagnano, tarejo pa
jih kadrovske, finančne in težave s
pomanjkanjem objektov. Pred-
stavnik Sportskih novosti se je
tudi ob tej priložnosti članom
smučarskega kluba in telesno-
kulturnim delavcem zahvalil za
prijetno in zelo uspelo prireditev.
Se tale zanimivost. V lokalu
Orfej so pripravih posebno Zlato
smučko za našo najboljšo smu-
čarko Matejo Svet, ki ji jo bodo
izročili ob prvi priložnosti.
1. k.
Bojan Križaj med prireditvijo v centru	(foto LANGERHOLC)
Vzgojna posvetovalnica v Ptuju
v torek, 9. aprila, je v Ptuju začela z delom Vzgoj-
na posvetovalnica, katere ustanovitelj je Občinska
izobraževalna skupnost. Zaenkrat še ne gre za insti-
tucionalizirano obliko Vzgojne posvetovalnice, tem-
več za team strokovnjakov, ki bodo enkrat tedensko
skušali pomagati staršem in otrokom, ki se srečujejo
z vzgojnimi oz. učnimi problemi. Team strokovnja-
kov sestavljajo psiholog, pedagog, specialni pedagog
in socialni delavec.
Potrebe po takšni obliki pomoči staršem in otro-
kom so v ptujski občini še posebno izražene zaradi
tega, ker na področju osnovnega šolstva, razen nekaj
socialnih delavk, ni zaposlenega nobenega strokov-
njaka, ki bi se ukvarjal z vedenjsko, vzgojno in učno
problematiko posameznih otrok. Šole so do sedaj
svetovale staršem obravnavo njihovih otrok v nekate-
rih mariborskih institucijah, za kar pa se je zaradi
oddaljenosti odločilo le malo staršev, v kolikor pro-
blematika ni bila vezana še z zdravstveno indikacijo.
Sole bodo priporočale nekaterim staršem obisk z
njihovim otrokom v Vzgojni posvetovalnici, lahko pa
se starši samoiniciativno odločijo za poglobljeno ob-
ravnavo, svetovanje in vodenje otroka. Vzgojna po-
svetovalnica trenutno gostuje v prostorih OS dr.
Ljudevita Pivka v Ptuju, Raičeva 2, odprta pa je
vsak torek od 16. do 18. ure.
Še o negi posevkov
v glavnem velja, da so jesenski posevki v dobrem stanju, predvsem
tisti, ki so bih spomladi dodatno dognojeni. Za tiste, ki še tega niso
naredili velja opozorilo, daje sedaj resnično skrajni čas. Poleg tega je
potrebno sedaj jesenske posevke zaščititi pred pleveli. S hebricidi je
potrebno uničiti travnate plevele, da le-ti ne ovirajo normalnega razvoja
žita.
JB
Plaz je poškodoval njivo
Letošnja pomlad je bila na ptujskem območju dokaj »radodarna« tudi z
zemeljskimi plazovi. Ob ali po talitvi zadnje letošnje snežne odeje seje namreč v
Halozah in Slovenskih goricah utrgalo več plazov, ki so poškodovali zlasti ceste, ni
pa bilo prizanešeno ludi kmetijskim površinam.
Tudi Kovačecovi iz Juršinc so bili še kako presenečeni, ko so zvedeli, da jim
je plaz močno poškodoval njivo, pripravljeno za setev koruze, v bližini sosednjega
Rotmana. Plaz je v dolžini skoraj sto metrov njivo dobesedno razpolovil, udrtine
pa so ponekod globoke tudi do treh metrov.
JOS
V tednu od 9. do vključno 16. aprila so miličniki postaje milice Ptuj in
oddelkov.posredovali v treh prometnih nesrečah in Dri l£m zabeležili eno
hudo ter eno lažjo telesno poškodbo. Vzroki nesreč so bili neprevidna vožnja
po klancu in neprimerna hitrost. Materialna škoda na vozilih znaša okoli
150 tisočakov.
S TOVORNJAKOM PO STRMINI
• Do zelo hude prometne nesreče
le prišlo v torek. 9. aprila, na lo-
kalni cesti izven naselja SedlaSek
pn Podlehniku. Voznik tovornega
avtomobila Janez Kralj iz Mari-
bora je peljal tovornjak iz smeri
Stanošina proti Sedlašku. Pri hiši
št. 17 v Sedlašku, kjer se cesta vz-
penja. je z vozilom zapeljal na
travnati- ploščad. Ker so na mokri
p(xllagi kolesa pričela drseti, je z
vozilom ustavil in zapeljal vz-
vratno nekaj metrov. Pri tem je
zapeljal izven vozišča, takodaseje
vozilo prevrnilo in se prevračalo
po strmini kakih 40 m. Pri tem je
vuznik Kralj dobil hude telesne
poškodbe in so ga prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
-OM
Zvezna
štafeta
mladosti v
ptujski
občini
Letošnjo zvezno štafeto mla-
dosti bomo v ptujski občini spre-
jeli v soboto, /0. aprila. Ob 10.45
JO bomo na mostu pri Forminu
sprejeli od mladih iz ormoške
ODčine. Štafeta bo s spremstvom
nadaljevala pot do Gorišnice, kjer
jo bodo sprejeli pred osnovno
šolo. Nekaj pred enajsta jo bodo
sprejeli v Moškanjcih pri tamkaj-
šnjem domu krajanov. Zatem jo
bodo dočakali v Dornavi, kjer bo
slovesen sprdem ob tamkajšnjem
domu brigadirjev.
Štafeta DO nadaljevala pot skozi
Ptuj do Kidričevega, kjer se bo
ustavila v TGA in obiskala s
spremstvom tudi vse obrate. Ob
11.43 se bo štafeta vrnila v Ptuj,
kjer se bo ob dvanajstih pridružila
slovesnosti ob 4t)-letnici prve
inženirske brigade. Ob 12.20 bo
štafeta krenila proti Cirkovcam,
kjer jo bodo dočakali pred tam-
kajšnjo osnovno šolo. Okoh 12.40
pa JO bodo prepeljali do Prager-
skega. kjer JO bodo pred železniš-
kim prehodom ptujski mladinci
predali vrstnikom i? občine Slo-
venska Bistrica.
PovmkI. kjer se bo štafeta
ustavil;'., hodi 1 prebrali p<»/dravna
pisr.M m pripravili krajše kulturne
programe.	-O M
JUDO
Trije republiški naslovi
za Gorišnice
v Slovenski Bistrici je bilo republiško pionirsko prvenstvo v judu, ki
se je za mlade borce JK Drava — sekcija v Gorišnici končalo izredno
uspešno. Osvojili so tri republiške naslove, bili pa so tudi najboljša ekipa
(pred Impolom in Olimpijo).
Republiške naslove so osvojili Miran Plošinjak (prek 70 kg), Bojan
Bezjak (do 70 kg) ' in Jože Marin (do 64 kg), Mirja Kostevc pa je bil v ka-
tegoriji do 42 kilogramov drugi. Čestitke mladim Gorišničanom in
njihovemu trenerju Francu Nasku!	1. k.
RepubHSkl prvaki iz judo sekcije v Gorišnici (foto mš)
Pred pooblaščenim delegatom skupščine občine Ptuj in matičarjem
sta v soboto, 13. aprila, slovesno potrdila 50-letnico skupnega življenja v
trdni zakonski zvezi KAZIMIR in MARIJA PODHOSTNIK iz Podvinc
116 v KS Heroja Lacka Rogoznica. Zlati ženin je star 72 let, bil je čevljar,
75-letna zlata nevesta pa je delala doma in gospodinjila. V zakonu sta
imela 5 otrok. Ob zlati poroki pa jima je čestitalo tudi 11 vnukov in trije
pravnuki.
Kazimir in Marija Podhostnik v poročni dvorani matičnega urada v Pti^u
ob razglasitvi za ziatoporočenca	Foto: Langerholc
RODILE SO:
Branka Vrečar, Bišečki vrh 16
—	dečka; Ana Piljak, Potrčeva
60/a — dečka; Stanka Crček,
Obrež 58 — Matejo; Martina
Korpar, Mezgovci 53/a ob Pesnici
—	Tomaža; Hilda Sestan-Perič,
Muretinci 70 — Danico; Marija
Kocmut, Ločič 24 — Stanka;
Justina Lešnjak, Tomšičeva 34,
Slov. Bistrica — dečka; Milica
Pfeifer, Belski vrh 7 — dekhco;
Dragica Amuš, Nova vas pri
Ptuju 100 — Manuelo; Marija
Ranfl, Polenci 18 — Zvezdano;
Ehzabeta Kokol, Markovci 75 —
Heleno; Marta Bratušek, Cirku-
lane 44 — Lukeca; Angela Bru-
men, Stojnci 111 — dečka; Ljud-
mila Čuk, Stogovci 40 — deklico;
Majda Novak, Lahonci 131 —
Majo; Stanislava Miklošič, Kora-
čice 33 — Roka; Hermina Hab-
janič, Rajčeva 4 — Mitja; Justina
Kump, Grabšinci 3, G. Radgona
—	dečka; Milenka Potočnik, Jir-
šovci 47 — deklico; Zdenka SoS-
tarič, Gradiščak 8 — deklico;
Dragica Kirič, Lešnica 46 —
Matejo; Terezija Topolovec,
Gradišče 17 — deklico; Marija
Petrovič, Stojnci 133 — Evo; Šte-
fanija Strafela, Bukovci 141 —
Vojka; Brigita Bohi, Slovenski trg
1 — deklico; Terezija Kekec,
Kraigherjeva 18—deklico; Marija
Zuran, Formin 64 — dečka;.
POROKE:
Janez Rajšp. Trnovska vas 64 in
Ehzabeta Lorenčič, Biš 55; Bran-
ko Firbas. Moškanjci 9 in Matilda
Glažar, Stojnci 84; Mihec Vrdi-
nek. Dolnja Počehova 31 in Neža
Kociper. Placerovci 3; Branko
Gril, Frasova 6 in Gabrijela Sla-
ček. Frasova 6; Franc Koletnik.
Ciregorčičev dr. 13 in Kristina
Ivančič. Irnovska vas 6; Jožef
Babšek. Hutinja vas 42 in Fran-
čiška Fruk. Apače 212; Martin
Kozoderc; Lovrenc na Dr. polju
26 in Stanislava Klajnšek. Pleterje
25; Alojz Kokot. Korenjak 5 in
Marija Bratuša. Korenjak 3; Jožef
Malek. Grič 12, Nova Gorica in
Zoflca Letnik, Dolič 28. "
UMRLI SO:
Franc Horvat, Mala vas 17,
Tomaž, roj. 1916, umrl 5. aprila
1985; Janez Milošič, Gradišča 46,
roj. 1927, umri 7. aprila 1985;
Franc Koser, Apače 110, roj. 1909,
umri 5. aprila 1985; Štefka Vido-
vič. Na postajo 7, roj. 1919, umrla
9. aprila 1985; Izidor Novoselec-
Puž, Dom upokojencev Ptuj, roj.
1915, umri 10. aprila 1985; Ana
Bratuša, Potrčeva 15, roj. 1909,
umria 14. aprila 1985; Mihael
Brodnjak, Hrastovec 124, roj.
1901, umri 11. aprila 1985; Anton
Vinter, Mihovci 65, roj. 1914,
umri 14. aprila 1985.;
TEDNIK
Izdaja zavod za časopisno In
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Voinja-
kova S, poštni predal 99.
Ureja uredniiki kolegij, ki ga
sestavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor In glavni urednik
FRANC LAČEN, odgovorni
urednik LUDVIK KOTAR, teh-
nični urednik ŠTEFAN PUŠ-
NIK, novinarji: Jože Bračič,
Nevenka Dobljekar, Franc
Fideršek, Majda Goznik, Mar-
tin Ozmec in Marjan Sneber-
ger. Uredništvo in uprava
Radlo-Tednik, telefon (062)
771-261 in 771-226. Celoletna
naročnina znaia 1000 dinar-
jev, za tujino 1900 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj 52400-
603-31023. Tiska ČGP Večer
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov In
storitev v prometu Je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvo-
dov.