| — nDragoljub" piše izZagreba, daseje nMatica ilirska" 1 združila z nJagoslovansko akademijo". Slava!  TT Y _ •! T» 1 _ T* 1 // Novičar. JDržavni zbor. V seji 18. julija, ko je po nasvetu ali predlogu posebnega odbora šlo za to, ali bi se iz večine sedajnih poslancev državnega zbora napravilo za cislajtanske dežele odgovorno nrinisterstvo, je poslanec dr. Toman govoril takole: ,,Meni se odborov nasvet zelo nevaren zdi. — Prašam, ktera pa je ta dežela, ki se ima za njo to niinisterstvo napraviti ? Jaz ne poznam nobene in tudi zbornica je ne pozna. Ali je ne mara Cislajtanija? Tedaj obžalujem, da v ti besedi ne le pojem, misel, ampak tudi stvar konec vzame. Pomen te besede je, da se imajo vse kraljevine in dežele v jedno poljubovoljno ime zvariti ali stopiti. Naj se le po^kusi in se vržejo vsa znamenja, simboli, kraljevin in dežel vjeden jedin centralisaven topivnik, krona se iz njega ne potegne. Cesarski orel še dan današnji nosi slovenski klobuk, kakor se je gosp. poslanec Schindler tako psovavno in zbadljivo izrazil. Za poslanca iz Dunaja so ta znamenja preraalenkostna. Seveda za Dunaj bi bila centralisacija v vsakem oziru naj koristnejše in naj bolj jednodušno načelo. Ali Avstrijo preustrojiti — Tu seže predsednik govorniku v besedo in nastane nekoliko časa besedovanje o rabljeni besedi npsovavno". Potem govornik nadaljuje: ^kaj ima iz dežel da se lmajo sterstvo iz večine poslancev vstanoviti, vam od te strani odgovorimo: ,,Vi ne morete iz večine poslancev ministerstva postaviti, kajti vi ste manjšina. Kdar na dosedajno delovanje državnega zbora pogledam, spreletuje mene in vsakega drugega strah in bojezen zavolj načina, po kterem stoparuo naprej. Imamo lepo pohištvo, zal lišp v prav liberalnein smislu , čemur vsakdanji časniki na vsa usta čast in hvalo prepevajo, ali hiše, hrama še nimamo, bitnosti še nimamo, kajti ta počiva v varnosti posameznih narodov, v zavarovanju posebnosti kraljevinam in deželam. Ako se je pa o tern govorilo, da Nemci niso nikdar nikogar zatirali, hočem le spomniti besed, ktere je v štajerskem deželnem zboru jeden odličnejših poslancev govoril rekši: nCe nam Nemcem ne bode več mogoče gospodovati, če nimamo več imeti nadvlade, nam Avstrije nič več ni mar". *) Kaj takega ni še nikdar izustil noben Slovan. (Dobro na desni). To je razloček med našim domoljubjem in domoljubjem onih gospodov, kterim je beseda ravnopravnost vedno na jeziku." Po tem ko so še drugi poslanci govorili nekteri proti nekteri za predlog, se je seja končala z znanim nasledkom, da je namree odbor svoj predlog nazaj vzel. — V sredo 7. avgusta t. 1. bode imela ^Slovenska Matica" v Ljubljani tretji občni zbor in na vrsto dojde to le: 1. Predsednikov govor; 2. tajnikovo poročilo o delovanju odborovem; 3. račun od 1. julija 1866 do 1. julija 1867 1.; 4. proračun od 1. julija 1867 do 1. julija 1868 1.; ^fSuvitAiiuv * J. V bl/J.U Q^ > *-" UliV XJ(AV(C41 1 UJ V • mEVC*J 1 111CK lŁi takraj Litave postati, to še ni jasno, ali tojepa jasno, imajo centralisovati. Če z tim načelom hočete mini- — V časniku ,,Posel z Prahy" se bere: Noben Čeh noče biti Rus, če bi se vendar kaj pripetilo, onda bi zoal dojti trenotek, da bi tudi mi rekli: nRajši hoeemobiti Rusi, kakor Nemci." — V Pragi je pri Greger-ju došla na svetlo nSlovensko6eska slovnica", ktero je spisal g. Franjo Marn. — ,,Narodni listy" pišejo, da je ruski general Črnjaj e v pri Bolgarskih upornikih. — V Hrvaški sta spet dobila dva gospoda visoke službe, ktera sta priporočena od madžaronske stranke: Koloman Bedekovič de Komarje imenovan za oskrbnika velikega županstva v Varaždin u in LadislavKukuljevič Sakcinski za velikega župana Križevečke županije. — V Ogerski se nahajate zdaj dve stranki; ustavna jo vekša ko prva ; seboj, kteri se širi te od in protiministerska, ta je mno dve stranki imate zmirom prepir med dneva do dneva. — Madžarski, svobodni tisk in liberalizem silita nPozora", da se hoče preseliti v Ljubljano, tako se namreč piše iz Zagreba. — G. Kvaternik, kteri je spet dobil dovoljenjeostati v svoji očetnjavi, namerjava izdavati političen tednik. — Dalmatinska-Hrvaška-Slavonska kancelarijaje šolskim predstojnikom v Hrvaški in Slavoniji zapovedala, da morajo dijakom prepov edati se udeližiti dijaškega shoda v Belgradu dne 6./18. avgusta (t. j. v šolskih praznikih), če ravno ta shod drugega namena celo niina, ko samo tega, da bi se dijaki pogovorili o znanostnih potrebah.—Tako se res podpira razvitek duha! — Osečka čitavnica je zaprta in jeno delovanje na dalje celo preppvedano. — Česki časnik ,,Nar. Nov." piše: Potovaoje v Moskvo m naše pogovarjanje z Rusi je imelo saino eden vspeh, ako hočemo govoriti o političnih zadevah, in ta je: Mi smo se pogovorili, da nočemo nadalje pripuščati, dabi le jedna slovanske vas, bodi si po kom koli, svojo narodnost izgubila t. j. da bisealipoiiemčila, ali pomadžarila ali poitalijančila itd. — Dunajski državni zbor je na neke tedne odložen. — (Vedno bolje.) Ljubljansko televavno društvo ,,Južni Zakaj se še ne ve. musiko prvo darilo avstrijska banda od polka vojvode Wlirtemberg-skega; ta ima svojo piskalno orodje od g. Červeny-a v Kraljevem-Gradcu, kteri je tudi za svojo dobro musikalno orodje dobil darila pri vsaki izložbi. sokol" je začasno po vladi ustavljeno. — Pri Pariški izložbi je dobila za 5. volitev treh udov, da pregledajo odborov račun o novč-inem gospodarstvu; 6. volitev štirih Ljubljanskih in šestih i vnajnih odbornikov na mesto 4. julija izvadljanih. Med temi i so izmed Ljubljanskih gg. 1. dr. E. Costa, 2. A. Lesar,! 3. A. Praprotnik in 4. J. Marn; izmed zunajnih: gg. 1. J. Grabrian, 2. M. Pirec, 3. dr. Št. Kočevar, 4. Franjo Cegner, 5. M. Cigale in 6. dr. Fr. Miklošič. 7. Posameznih udov nasvetje. Zvečer bo slovesna beseda v narodni čitalnici .-- Moldava se hoče ločiti od Valahije. — ,,Zastava" piše, da je že više 100 orbov k Bolgarskim upornikom pristopilo. — Ruski časnik nGolos" nagovarja Ruse, da bi pristopili k Bulgarskim dobrorolcem. — nNapredak" piše, da se v Kragujevcu (v Srbski) mnogo pripravlja za vojsko. — Tudi v Debraniji (v Albaniji) so se stanovniki podigli proti Turčinom in so je tudi že dvakrat prav otepli. *) Znano je, da je te besede govoril fanatičen velikonemec in Bloveneki renegat, odpadnik Blagotinščok — Kaisersfeld.