poštnina plačana v gotovini
LJUBLJANA, DNZ 16. OKTOBRA 1933.
LETO 48. - Š T F V. 42.
Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka ! Dia. Prostor ene drobne vrstice v inscratnem delu etnne 10 L)in - Naročnina Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba*. — Telefon 25-49. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«, — 1 elefon 29 92.
Farizejsivo pri kmetijskih vprašanjih
V kmetijstvu imamo zelo opasne, pobarvane dvonožne škodljivce, o katerih nas kmet premalo vodi račune, kljub temu, da so mu že prizadejali milijonske škode. K teirtu vprašanju se bomo še povrnili, ker ne moremo več dalje trpeti, da bo naše kmetijstvo še nadaije propadalo. Zaenkrat opozarjamo naše gorenjske zadrugarje, zlasti mlekarje in sirarje, naj bodo pazljivejši.
Da smo se lotili tega vprašanja, je nam dala povod »Gruda«, glasilo kmečkih fantov in deklet. (Glej letošnij štev. 7.8., str. 171!) »Poslušajte, kaj govorim in učim ter ravnajte se po tem. Ne glejte, kar jaz delam slabega, ampak poslušajte le moje besede.« — Tako govori učeni zadrtigar.
»Potreba kmetijskih zbornic je na dlani, saj najdemo slične ustanove po vseh naprednejših državah, ki zastopajo kmeta napram oblastem in javnosti. Kot nekak vzor naj nam bo »Bauernbund« v Švici, ki prav za prav ni zbornica, ampak samo kmetsko zastopstvo. Da nimamo Slovenci tega, je krivda v tem, ker ne kaže kmet dovolj stanovske zavesti, zrelosti in solidarnosti. Vodstvo takih ustanov mora biti predvsem sposobno, pa bo šlo. Treba je tudi depolitizirati vse kmetijske ustanove in jih izročiti mlajši kmetski organizaciji v vodstvo, ki je bolj idealna in sposobna za to delo.«
Tako nekako se glasi prerokovanje, katero naj si naš kmet vzame k srcu.
Kaj pa je bila Kmetijska družba do nekako 1. 1925, dokler je niso pričeli politični nasilneži ugonabljati, ki so imeli vse drugo pred očmi, kakor koristi kmeta. Poklon »Za-škiK in Društvu kmečkih fantov in deklet ne bo izbrisal usodepolnega koraka, ki ga je učeni zadružnik storil s Kmetijsko družbo! Neznatna klika je popolnoma onemogočila sodelovanje pravih kmetov pri Kmet. družbi s tem, da je ugonobila 167 let staro, prostovoljno zastopstvo slovenskega kmeta, ki mu je tako zaupal in ga spoštoval. Še danes trdijo bivši stari člani, da je imela družba več ugleda, je bila bolj spoštovana in je več storila za pospeševanje kmetijstva, kakor vse današnje ustanove skupaj. Govoriti sedaj o depolitizaciji kmetijskih organizacij, je gotovo več kot lastna obsodba početja takih ljudi. Govoriti o čednostih, ki so last drugih, je zares smelost in nezna-čajno lizunstvo, ki je dika takih nevidnih zadružnih reševalcev našega kmeta. Zape-Ijivec se prikazuje v raznih podobah, stoji zapisano! Skrbeli bomo, da se zopet ne vrine v naše vrste.
Naš kmet naj presodi grdo zavijanje, da je nezrel in nezaveden ter naj obračuna
enkrat s takimi ljudmi, ki po vetru plašč obračajo. Zakaj je prišlo do izpremembe pri Kmetijski družbi, vemo vsi prav dobro. Dišalo je milijonsko premoženje, ki ga je tekom stoletja s tako ljubeznijo spravljal skupaj slovenski kmet v svojo družbo.
Ne samo strokovne organizacije je depolitizirati, temveč tudi zadruge in tudi kmetijsko pospeševalno službo. Dovolj je bilo ža-
Svoboda je človeška pravica in po vseh pravnih razlagah spada eelo k osnovnim človeškim pravicam. Poleg tega je svoboda najosnovnejši elemont vsake človeške družbe, pa naj bo ta družba privatna in po obsegu majhna (društvo, družina) ali pa javna in na širših osnovah, kakor je n. pr. država. Svoboda jc pravna dobrina, do katere ima pravico tudi vsak poedineo. Saj si človeka brez svobode prav za prav ne moremo misliti. A ta misel o svobodi nas ne sme zavesti do zaključka, da je svoboda tak element človeškega življenja, ki bi v društvenem in v družabnem življenju sploh prišel v nasprotje z ostalimi prvinami in dobrinami družbe. Prav s te strani je zanimivo premotriti svobodo. Človek, fci je v davni zgodovini imel popolno svobodo, jo je v poznejšo družabno življenje vnesel tako k vežo in močno, tla so pred njegovo svobodo pozneje klonile vse druge družabne sile in moči. Vendar pa svoboda nikoli ni zanesla v družabni red razdora. Vzburkanost je nastala vselej le tedaj, kadar se je pojavilo kaj, kar je bilo svobodi v škodo. Ta politična resnica je postala tako važna, da so jo v moderni državi začeli ceniti na najobčutljivejši način: vsi moderni kazenski zakoniki priznavajo svobodo kot pravno dobrino, stavljajo jo jo vzporedno s človeškim življenjem, odločno
lostnih primerov, da so držali mlekarjem politični shod, da so proglašali dobre ple-menjake za nesposobne, ker ni bil rejec-gospodar državotvoren element, odnoF.no jih sploh niso ocenjevali, ker je bil gospodar »punktaš«.
Vse to imamo zapisano in ne borno pozabili. Povemo pa na vsa usta, da hočemo staro Kmetijsko družbo nazaj. Naš kmet je dovolj zrel, sposoben in zaveden, da bo vzel to svojo staro ustanovo v svoje roke. Dovolj je farizejstva posebno od take gospode. Ker nima naš kmet svojega zastopstva, ga bo zopet našel v svoji stari Kmetijski družbi
jo varujejo, omejitev svobode v večjem obsegu dopuščajo le v slučajih, če je zakon res hudo kršen.
Pa je to čisto naravno. Saj svoboda temelji v naravnem zakonu. Svobodo je pustil človeku njegov Stvarnik. Pustil mu je svobodo kot njegovo pravico, da o svoji usodi sam odločuje. Svobodna volja je velik dar od Boga. Človek jo popoluoma odvisen od svojega Stvarnika, vendar sam odločuje o svoji usodi: ali bo hotel pridobiti večno plačilo ali večno kazen. Svoboda je torej ena najosnovnejših pravil, dana človeku od Boga.
Vendar pa morebiti nobena od človekovih pravic ni bila tolikokrat in tako hudo žaljena in pogažena kakor ravno svoboda. V različnih časih različno — kakor vse take in podobno stvari. Stari vek je imel suženjstvo, kjer je bil človek oropan vsega, srednji vek je imel v svojem fevdalnem sistemu tudi sužnje, čeprav ne v pravem pomenu, posebno kmet ni bil svoboden, graščaku je do nedavnih časov krivil svoj hrbet in mu tlačanii, izročen mu je bil na milost in nemilost. Moderni vek je pa prinesel tudi moderne sužnje, ki sicer nimajo zvezanih rok, a radi tega niso nič manj sužnji.
Seveda se je v vsakem času našlo več ali manj utemeljeno ali zopet plehko opravičilo
"a«>vafi oem?rddfperi'° '
l^rZolT1
Kaj pa zaščita vlagateljev
Toliko se je te pisalo o zabiti dolžnikov - en načrt spodrine drugega — vlagateljev ie pa nihče ne spomni. In vendar ja sa vlagatelje to vprašanje prav tako pereče kakor ca dolžnike.
Leta in leta sta se gospodar in gospodinja trudila, si marsikaj celo zelo potrebnega pritrgala, samo da bi nekaj prihranila. In kar aia prihranila, gia brž v domačo hranilnico nesla, da bi imela ondi nekaj procentov. Prva punčka odrašča, treba bo doto Šteti. Potem druga, tretja. Sedaj so vse tri dorartle, iz hranilnice pa ne morejo dobili niti toliko, da bi jim mogel oče kupiti poročno obleko!
Ta in oni je z velikim eaniozatajevanjem tapustil dom, še! čez široko lužo v Ameriko. Sreča mu je bila mila. Cez nekaj let se povrne s trdo prisluženimi dolarji. Brž je nesel skupiček v hranilnico češ, bom popravil gospodarska poslopja, orodje. Na, zdaj pa se toliko ne dobi, da bi mogel za živež potrebno kupiti. Poleg 100.000 Din imetja mora naravnost stradati. Ta in oni duhovnik si je ob pičlih dohodkih prihranil par tisočakov, češ, bom šel v pokoj, pa bom vsako leto nekaj tega porabil. Saj je znano, kako pičla je pokojnina duhovnika. Sedaj je nastopil čas. da bi si g prihranki lajšal življenje. Gre v hranilnico. Prosim, nakažite mi par kovačev.
•— Prav nobenega denarja nimamo, dobi za
odgovor.
Vsaka zaščita dolgov računa na dolgoročna vračila. Moj Bog! Če bodo dolgoletna vračil«, bodo tudi dolgoletna izplačila vlog.
Kaj meni pomaga, če bi mi hranilnica izplačala vlogo čez 15 let, ko bom že prah in popel! Jaz zdaj rabim prihranek. Prišla je bolezen, da se ganiti ne morem. S čim naj plačam zdravnika, zdravila, postrežbo?
Oče je testament&rično naročil, da mora sin, ki je domačijo prevzel, pozidati pri hiši eno nadstropje, da bo imel še eu sin in dv^ hčeri svoje stanovanje. Srečo je imel, da je dobil petično nevesto. A ko pa spet do zamrznjenega denarja ne more. Moje je, p« ni moje, oziroma rabiti ne morem.
Tako je. Mnoga bi se rada možila. ima deriar, a do njega ne more. Ženin pa seveda gleda tudi na to, da bo kaj denarja priženil. Saj ima takoj toliko potrebnih neodložljivih izplačil — prepisne procente, ki so visoke, izplačilo »estram, ki hočejo doto itd.
1 lega sledi, da je to denarno vprašanje obojestransko. Kakor so dolžniki potrebni zaščite, prav tako. včasih še liolj. vlagatelji..
Sa to mislite, gospodje pri zeleni mizi. kadar re.šetate to težko vprašanje.
Kaj so delati z našimi prolesorji
Slovenska srednja šola je bila pri na» vedno čislana, zlasti gimnazije. Razmere, ki vladajo na srednjih šolah »o v nemali meri slika, ki kaže, kakšna je kulturna stopnja našega naroda. Zal, da danes srednja šola ni več odprta za vse sloje naroda, kakor je bilo to preje. Kmečki stan, iz katerega so doslej prišli vsi veliki možje našega naroda, danes stroškov za šolanje ne zmore več. Nnjprid-uejšiin in najbolj talentiranim otrokom zaradi težkih gospodarskih razmer ni več dana možnost izobrazbe.
Razumljivo, da je bivši režim tudi srednjo šolo vzel na piko. Začasno ukinjenje ene gimnazije v Ljubljani je režimorcem dalo povod, da »o profesorske vrste začeli »čistiti« in da »o glavni delež tega čiščenja morali vxeti na svoje rame krščansko misleči profesorji, katerim so bile prifcadejane vnebovpi-joče krivice.
Nasilstva nad profesorji lahko delimo v tri skupine: v predčasne upokojitve, v prestavitve v druge kraje in v odpust« iz službe. Prvo, drugo in tretje je krivica! Penzionistov
za nasilje proti svobodi. Včasih so smatrali za sramoto, da bi svoboden državljan dela!; zato je imel pravico držati celo četo sužnjev. Drugič so si spet graMinski mogotci lastili nekako božansko pravico, da jim kmet rofeota in gara. V modernem času, ko so se te ekonomske razmere spet postavile na glavo, so pa spet našli drugih razlogov, da stopajo svo bodi oa prste. Vendar pa vsi nekdanji in <la-j j ri j i raalogi niso in ne morejo biti pravični, ker kratijo človeku nekaj, kar mu je dano od Boga in narave, kar spada k bistvenim sestavinam njegovega življenja in udejstvovanja. Kar je proti naravi, maščuje narava sama in Star je pro<! Boo-n. — maščuje Bog!
imamo pri lias več kot dovolj. Ogromne milijone mesečno gre iz državne blagajne za pokojnine. ('einu pošiljati v pokoj mlade, dela zmožne ljudi s 10, 18, 24 leti službe, ki «o polni zdravja in veselja do dela, na njihovo mesto pa nastavljati nove. mlajše močit Kaj ni to brezumno obremenjevanje državne blagajne!
Celo vrsto mladih profesorjev, ki so služili po nekaj let, so enostavno postavili na cesto. Menda zaradi varčevanja. Kaj pomeni mlademu možu, ki se je 18 ali več let pripravljal na svoj poklic, taka postavitev na cesto, si lahko mislimo. To ao dali čutiti le »klerikalnim« iu macijonalno uesanesljivim* ljudem, t« se pravi tistim, ki niso s polno sapo trobili v njihov politični rog. Merilo za odpust ias službe ni bila strokovna usposobljenost, ampak udeležba pri znanih volitvah in sodelovanje, oziroma uesodelovanje pri »večni« J K. S. Da ni šlo pri teh odpustih za kako varčevanje, vidimo na tem, da so kmalu nato sprejeli v služJjo celo vrsto mladih ljudi, ki so bili seveda »njihovi«.
Za svarilni zgled so nadalje celo vrsto naših najboljših profesojjav razmetali po drugih krajih države. Razbili so jim družine, vtisnili žig manjvrednosti, da protidržavno-sti in jim onemogočili stike z našim kulturnim središčem.
Poudarjamo, da niso trpeli samo krščansko misleči profesorji, ampak tndi marsikateri drogi, zlasti slovensko orijentirani. vendar ko glavni delež odnesli profesorji, ki so člaoi Katoliškega akademskega starešistva.
Po žilavi borbi posameznih preganjaneev in njihove organizacije, ki se je znala za svoje člane z vso vnemo aavzeti, so bile marsikatere krivice že popravljene, veliko jih pa še »ed;ij čaka na zadoščenje
Naj navedemo nekaj takih krivičnih zgledov iz let, »ko je vladala pravica in enakost«:
Predčasne vpekejeni eo bili I«ta isa2i Kočnik Ivan, direktor, Kranj, 84 let službe dr. Orel Ivan, direktor, Ljubljana, 34 let — Zupan Anton, direktor, Celje, 88 let 8 mesecev — dr. Lončar Dragotin, direktor, Ljubljana, 81 let — Dokler Anton, direktor, Ljnb-Ijana, 34 in tri četrtine leta — dr. Potočnik Matej, direktor, Maribor, 33 in en četrt leia — Anibrožič Franc, profe«»r, Kranj, 10 in dve tretjine leta Levičnik Vinko, profesor, Celje 32 let 9 mesecev — dr. Capuder Kari, profesor, Ljubljana, 25 m tri četrtine leta — Koletič Josip, profesor, Ljubljana, 19 let — Prebil Andrej, profesor, Ljubljana, 24 lel — Tome Ernest, profesor, Ljubljana, 18 let — Čop Josip, učitelj telovadbe, 18 let — Adamič Emil, profesor, Ljubljana, 34 let — Mašeča Franc, profesor, Ljubljana, 30 let 8 met. Jošt Tomaž, profesor, Ljubljana. 26 let — Servacij Ernesi, profesor, Ljubljana, 32 let — Anžič Anton, profesor, Ljubljana, 13 let — Šmitek Peter profesor, Ljubljana, 26 let Bučar Josip, profesor, Ljubljana. 33 let — Majcen Davorin, profesor, Ljubljana. 32 let — 1'ršan Jakob, profesor. Ljubljana, 31 let — dr. tadež Franc, profesor, Ljubljana, 26 let
—	dr. Jerše Josip, prof tvor, Ljubljana, 34 let —- Grassieili-Levec Lea, profesorica, Ljubljana, 28 let 10 mesecev — Ferjan Franc, profesor, Ljubljana, 23 let 4 mesece — dr. Demšar Josip, profesor, Ljubljana, 32 let 10 mesecev —- dr. Mišic Franc, profesor, Maribor, 22 in tri četrtine leta — Heraele Gregor, profesor, Ptuj, 25 let — Kolarič Anton, profesor, Ptuj, 34 iet — Genu Joaip, profesor, Novo mesto, 33 in tiri četrtine leta — Memcej Josip, profesor, Novo mesto, 26 let 8 mesecev
Odpuščeni s® bili:
Beraik Vincenc. suplent, Kranj, 2 leti — Kusret Nikolaj, suplent, Kranj. ) in dve tretjini leta — dr. Ambrožič Ivan. profesor, Kranj, 9 hi dve tretjini leta — Berga.oJ Mav-ricij, gima. tajnik, Celje, 5 in pol leta — dr. Gantar K a jeiati, suplent. Olje, 8 let — Pega n žorža. suplent., Celje, 2 leti 4 mesece — Sterle Marjan, suplent, Ljubljana, 2 leti — Kocjan Andrej, suplent. Murska Sobota — Vogelnik Silva, »upi., Murska Sobota — Zobec Kan, profesor, Murska Sobota, 9 let 9 mesecev — Vodnik France, suplent, Ljubljana — Gunde Marija, supl., Ljubljana, 1 letr 1 mesec — Leben Marija, profesorica, Ljub-ijana, učiteljišče, 7 let 8 mesecev — Vodnik-Pegan Dora, profesorica, Ljubljana, učiteljišče, 7 let 3 mesece — Fortuna Martin, supl., Ptuj. 3 in pol leta — Kunduč Rnjko, profesor, Ptuj 4 in tri četrt ieta — Bajnk Hngo, profesor, Ptuj, 6 let — Sajovic Oton, suplent, Ptuj, 2 in pol leta — Mavrič Martin, s iplent, Pluj, 9 in pol leta ■— Srvec Alojzij, profesor, Kočevje, 6 in dve tretini leta — Petelin Stanko, suplent, Kočevje — Capuder Franc, suplent, Novo mesto, 2 in po! leta — Kovač Marija, suplentinja, Novo mesto, 2 in pol leta
—	Mežan Janez, profesor, Maribor, 7 let 8 mesecev — Preskar Janko, profesor, Maribor, 4 leta 8 mesecev — Globočnik Olaf. učitelj ri«anja, Ljubljana, 2 leti.
Premeščeni »o bili:
Remec Bogomil, direktor iz Ljubljane v Kruževac — Dolenc Ivan, profesor, iz Ljubljane * Mosta r — Kozak Juš, profesor, w
Ljubljane v Smederevo — Boršnik Marija, suplentka, iz Ljubljane v Leskovac — Klemene Ivana, učiteljica petja iz Ljubljane v Valjevo — Sovre Anton, profesor iz Ljubljane v Pančevo — dr. Sarabon Vinko, profesor iz Ljubljane v Niš — Žitko Vladimir, profesor iz Ljubljane v Sabac — dr. Leben Stanko, profesor iz Ljubljane v Cuprijo — Pacheiner Fr., profesor iz Kočevja v Stari Bečej — dr. Hribar Mirko, profesor iz Kranja v Užice.
Na podlagi finančnega zakona za leto [1932-33 je bila ukinjena III. realna gimnazija v Ljubljani, ki je ob ukinitvi imela v 18 razredih 702 učenca in 33 profesorjev. Moški in ženski učiteljišči v Mariboru in Ljubljani sta bili združeni. Nekaj vpokojitev, odpustitev in premestitev je bilo kasneje razveljavljenih, pri čemur pa so bili merodajm strankarski oziri. Izgubljenih pa je bilo vsled te ogromne redukcije mnogo definitivnih mest v Sloveniji, ki se še do danes niso povrnila in od tega izvira ves nered v našem srednjem šolstvu, ki se zlasti sedaj v začetku šolskega leta posebno kaže.
Prosvetni dan v DohrepoIjah
V nedeljo, 20. t. m. se vrši v Dobrepoljah svečana proslava 40-letnega dela na prosvetnem polju. V soboto na predvečer zagore kresovi po Dobrepoljski dolini, nakar bo baklja-da z godbo na Vidmu. Ob 8 bo v Prosvetnem domu otvoritveni govor. Na odru pa bodo fantje pokazali nekaj slik iz prosvetnega življenja. V nedeljo ob 10 je v župni cerkvi sv. maša in cerkveni govor g. sto!, vikarja J. Ko-šička. Popoldne ob 3 bo v dvorani Prosvetnega doma s sodelovanjem »Glasbenega društva« koncertna prireditev. Na sporedu je: Slavnostni govor, petje cerkvenega zbora, mešanega zbora, spevoigra »Srce in denar« in več godbenih točk. Po koncertu v dvorani zabavni večer. — K tej proslavi vabimo vsa naša društva v okolici in vse naše prijatelje.
Neguševa armada Prerea skozi abesinsko armado, v kateri je zastopano najstarejše orožje do najmo-
Še stekal o učiteljih
Fajon Rudolf. Takoj po volitvah 1. 1933. pri katerih "kot zapisnikar ni dovoljeval »pomot«, je bil premeščen iz Sostrega pri Lj, kjer je služboval 10 let, na Ptujsko goro in kasneje k Sv. Barbari v Hal. na lastne stroške. Šo pred premeščenjem pa se mu je grozilo z izgonom iz okraja, ker z zahajanjem v prosv, društvo ter s prepogostimi sestanki z duhovščino »razburja javnost«.
Šega Ivana, učiteljica v Dolenji vasi pri Ribnici je bila premeščena v samotni Ovčjak iz razloga, ker njem oče ni šel volit Puclja.
Potokar Rafaela, vzorna in poštena vzgojiteljica, je bila zaradi domačih denuneijacij iz Št. Lovrenca v Sv. Križ pri Litiji.
Ambrožič Ivana, učiteljica v Dolenji vasi pri Ribnici — 20 let službe — dobila ukor, ker se ni udeležila predavanja, ki ga je priredila Zveza kulturnih društev. Radi praktičnega katoličanstva pa je bila prestavljena v najhujši zimi sredi meseca februarja v 16 km od železnice oddaljeno, sredi, kočevske gmajne ležeči Svetli potok.
Gdč. učiteljica Marija Aljančič nam na naše zadnje poročilo glede njene prestave v Trebelno sporoča, da je bila v Trebelno prestavljena po službeni potrebi, in da so nepri-like bile zaradi škofovega sprejema v Tre-belnem, ne v Mokronogu. Naše zadnje netočno poročilo s tem popravljamo.
OP
Schschfov
RADI0N
pere
sam

iZ:^.,;,		-i------ -Vr**-': " . ..- .■-•'••
		
		
		
MSSdBB.. a^OK ......		
		' " • - 'TasitievaeiB:
		
		
		-ar-
		
		
	- • ^^SSBSSS	"^saaBafi:-. .JBHrr ........
;; . M. •ir	■ ■"'.'saEčses	L emmagsitosz. siasBESE-1-
£.... -T LtK ■ .-J.

IS
m^Kmmr «««- r. JmmaaL
itaz*- mmm&ti EBSSBBBPSI::. aasrTHE!--at sse: - j*. « asatv
ia-,.,-. <m masam. ^mssm. --	-"•as«.
- MSt.	iB M «.	I3ET2
3	*masz: » mmi.	....
Jt »SE ESESL. 3—aSfc.
ae. ji mm. *mw	i •*
i.	JMt «MB»	- ,: —
3ET	SSlt,. 'ii^iJš-,- >7—T---
«2» Mssu-r SB.^SBR.	^ 3»
«■"»	.au. ara®- -r-
a nam
---itr.i, ,	• • - . . —^ '
Si-	-
sr.	"r


ar' *

HS<*
- * .SB8J0L rr1 .a 2 Jt
-•-MS.4-
■"St.
5. ."»as JK	j£*"5»- :«r
'it.. M" ... - X	-ž- M,	^Bilf-i
.«2!* ♦ JMMCUi, SBfc * se i- •gessur .fsges; a f r: ... roapsfc JtffflSi. £ 38»
as-	" fcaa- fe?
a astas^s«.--isž'i»!9»5ta6a»s	»» »
jb Min ■BBssar" INNHI # JK- «saiL aw saaas smseh,®. Ž-.X	» fr aaeMS£Si!B JMKZSf
IMMlBi, T«®
isaaras. ssssassa. * orani i. ao.
.2X3.	230»* gRBM«!!* A. "..Jimivv.
SBSfSE.	Tjiae	a. «
s*n'"samt 3- jusasai. •sr r«*«, j—ijEšsii srar- -r ass.. T® I « .SSMEraE* T-EC.T TSESCC—3» 23»»--
- »W9a» ® asa n xBns=t JET-
9M32K9SCS3&&E 9«HES£: '.Z.:	^SdPSJEI
*	v.sssmm lin. sataR.	tsa«
Ms®«««	aresit. -m^.
-^amsan * * JSBC
Ssesr s-
.JSBURSfc Ste ...iSfciat ,5S». »mm «om »aem —
janČHBEK. JSL SE ^ssasa
-baasK hm weasaat ittffisaK	a »s-
--^aaSMU
^hokcshs ^sssskssse;
-JiBBm«	i c ^——» -JJ.	tgppgg.
flBiKCSM.	— ^r 'ssKassEasi®: -Bsmesjk 2.
aisa ; -sjass; »STO«® «BeannBu. « ji
& u jbssskctbi »e	■f«5a®wiea
■"Klf JE «W	asei«. JBB- -
* '-OKlEJSi...-..- X. "S
...
53EKS.	rrr-.?'i	ž&mKtm*- — -.
T.	M-?v
-■.rr."-?-- sarK-.	....
-^ISOliggjj
i '.	•	■ T	. / ife-
•(ti i. 1	«• -..«».
S"!« »
'■oba a-, -- an-
& K
-
** *' a««* i. » ssav*>s£ '.TEiatt -m.. ««, UIUMUUIli, .. .ju;
«-i»iv-. aiv i^ssaja^i
% & • '
» -	.!- •*»	t
irtUSBSS^	SKUBBSS. 3
T*-- ■ -rv- i.;- , -t	..-iti. .	2;-.
-..-"..»	.	... i..:^.
■v.rieat i	TSBW j^,.
ii« m "	» a«. Mg.	— j ajj^
« št*- ■	ffi^^Esafcj.
sas. Mgzmmm	jk-1®..	»I-SO!
KOM » SOS«	* ; 1M «ESi. ast-
ati	mm ms« »«aEi.r » »
- 1—
i	ran, ,
aa&cmrvi .saMSssaniaiii. sssissssguBnie: r-r . ^ K
7	jiMttflllllS
Si^Jt'.	.	. - --
mz^mmim.	m jasesa t^s S«.
aiiaie. * .sasja« mna jssr«-.-
J ""	"ffiSž&arm - - T1
.saaissi -as-
#	-t»>-<r- > ----rijif.
e iaart	»tem	—
* * MWHtt»».-a. ■miim iii -asc-sasi
mi. -acaaMHHr	■•-■■tm.
a *	-»-S'.««; wu=SR. «t -sfe/-
ssrmai. manam...
-MNK * n •anwi'Mi, x -w aMhcv »m
® ^Ssse.
"iHia.	xfe a» *
*>•	».	^Trtami AJCT'«"*
tfil—IM MT"* a ® ^
EB5S. JSSSSSTS ZSBPTZt. 'S.
s*-	.r- . ^fc^a -
^aamm tmammmum » israiHiKČ«::
•samsKSte' *	w*w*e x *
MMKmnMSffiink .na«	*
« ».34. %	.es-a aaissBssi
MB -MM .lun^s.^MIK.
^"»''■O	« II	T
»aaafe * ...-<«■»■" »MHit
JF^l df ]iiS$ ^^ ^jr
Dne 7. oktobra so se na poziv pripravljalnega odbora Zveze bojevnikov sestali v mestni posvetovalnici ljubljanski bivši vojaki !7. pešpolka, bivši vojaki iz drugih polkov ter llrugl ugledni meščani. Zastopan je bil tudi mestni župan ljubljanski gosp. dr. Ravnihar po magistratnem tajniku gosp. dr. Grasseliju. V imenu pripravljalnega odbor? zveze bojevnikov je poročal gosp. dr. Kamušič o akciji Ju-denburžanov za postavitev spomenika vojakom, ki so umrli med svetovno vojno v Juden-burgu. Kakor so Judenburžani iz lastnega nagiba vsa leta po vojni skrbeli za grobove naših fantov in mož, ki počivajo na judenburškem pokopališču z enako pieteto kot za svoje lastne grobove, tako so sedaj na pokopališču pripravili lepo kapelo, v kateri je vzidana grobnica, Tu bodo položeni k večnemu počitku zemeljski ostanki naših slovenskih vojakov. Kapelo krasi krasna freska akad. slikarja Thome, v oltarno mizo nad grobnico pa je vzidana marmornata plošča, ria kateri so vklesana imena vseh S3 slovenskih vojakov. Preureditev kapele so izvršili Judenburžani na lastno pobudo in niso zahtevali od Slovencev nobenega doprinosa k tozadevnim stroškom. Ob splošnem pritrjevanju pa jc bilo sklenjeno, da bomo mi Slovenci sami prevzeli nase stroške za preureditev kapele, ker bo grobnica predvsem služila ra večni počitek naših slovenskih ljudi, bivših vojakov. Na ta način se bomo dostojno oddolžili Jttdenburžanom za njihovo plemenito delo in počastili obenem
V
spomin naših umrlih rojakov-vojakov. V svi-ho preskrbe potrebnega detiarja se je izvolil poseben odbor, sestavljen iz bivših vojakov 17. pešpolka in dragih uglednih Slovencev. Ta odbor bo "zvedel nabiralno akcijo in bo tudi odposlal k blagoslovitvi te grobnice, ki bo 27. oktobra v Judenburgu, posebno deputacijo. Z ozirom.da gre tu za slovensko čast in jugoslovanski ponos, ne bomo dopustili, da bi morali tuji državljani nositi stroške za napravo skupne grobnice slovenskih vojakov. Zato je pričakovati, da bo vsak Slovsnec in vsako slovensko podjetje poslalo svoj prispevek. Ker pa je s:>rno malo časa- na razpolago, so vsi naprošam, da nakažejo svoj prispevek čimprej na Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani z označbo, da je prispevek namenjen za juden-burški spomenik, Imena darovalcev bodo objavljena.
V navedeni odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Predsednik: župnik Hafner Jernej, podpredsednik: industrijalec Rado Hribar, tajnik: Franc Kramar, blagajnik: Josip Potokar. Odborniki: dr. Juro AdleŠič, Bizovičar Ivan, Hribar Ivan, Jagodic Franc, dr. Juvan Alojz, dr. Kuiovee Franc, dr. Kamušič Josip, dr. Ku-heli Karel, Knific Emil, ing, Mačkovšek Janko, Mihelič Alojz, dr, Vladimir Ravnihar, ing. Franc Rueh, Schmidt Rudolf, Širca Ignac, Šturm Rado, dr. Voršič Jože, Wagner Rudolf, Zupančič Leopold. Odbor posluje začasno v pisarni dr. Kamušiča, odvetnika v Ljubljani, Tavčarjeva 10.
Zakaj godrnja njegova gospodinja?
loto, k#? snovi, ki jih z mojem izbea koža, posebno trdno prilepijo nesnago no perilo. Toda čemu jeza? Saj Zlatorogovo terpenti-novo milo s svojo obilo in gosto peno z lahkoto razkroji vsako, pa tudi to nesnago. Perilo je po pranju kakor novo, snežno belo in duhfreče.
J2^Xt4>#H^ovoTERPENTIN0V0 MILO
Teptan narod je zborovat
Preteklo w*ieljo je priredila Jugoslovanska radikalna zajednica v Sloveniji več zborov. Izmed vseh je oil shod v Kranju vsekakor največji. Mnogo nad 6000 mož in fantov je prikorakalo pod državno zastavo v gorenjsko metropolo, da da duška svojemu veselju uad zopet pridobljeno svobno besedo. Da ste jih videli te naše može in fante, s kakšnim umevanj©m in navdušenjem so sprejemali globoke besede govornikov: ministra Kreka, urednika Kremžarja in kmet-akegK voditelja Brodarja. Ni« umetnega, nič komandi ranega, vso orlstao domače, gorenjsko, slovanska
In kako Je vzkipela mirna gorenjska duša, ko je govornik povedal naj ne iščemo povzročiteljev prestanih krivic v Srbih, ampak v domačih vrstah, Razpuščena Prosvetna zveza, kakor tudi znani »šentjurski dogodki« so bili izključna zasluga takrat merodajnih gospodov z ljubljansko B!eiweisove cesto. — Tudi kruta nasilja ob volitvah ni ukazal Bel-grad, ampak. »osni izrodki slovenskega naroda, ki so vzeli državotvornost v zakup in s svojo petletno politiko neizmerno škodili pravi jugoslovanski misli, saj so proglašali večino kralj« in državi zvestega slovenskega naroda za protidržaven element, ki 2* >'«
CemH&ftetiCf
D! KAR
tablete Aspirina in bolečin« ni več! Kot zai6ito prad
__ aonaredbsrni rosi vsak«
fsAVFm tableta Aspirina utisnj«\ 8oyaqev kril
AC TJ 1 T& "| "JkJ
ST I 1\ 1 i1!
.4 S. Ir. 1111 »t
treba poteptati v tla, magarl z ognjem in mečem. Ob velikanskem pritrjevanju večtisoč-glave. množice je minister dr. Krek zalučal naslednikom »Dežmanovih grabelj« v obraz sledeče jasne besede: »Ako je ljubezen do kralja in Jugoslavije, združena z iskreno brezkompromisno ljubeznijo do slovenskega naroda separatizem, pa nas imejte za separatiste k
Urednik g. Kremžar je med odobravanjem množic povedal tudt vzrok, zakaj se je veliik del uradništva a svojimi zli dejanji v jM>lipreteklosti sam izločil iz slovenske narodne skupnosti.
V zaključnem govoru je predsednik K Kida r zahteval v imenu tisočev, da morajo vsi, ki so ljudstvo v preteklih letih krivično preganjali, g« krivično zapirali in na razne načine mučili in oškodovali, zapustiti svoja odgovorna mesta, ki naj jih zasedejo nepristranski uradniki in uslužbenci v občinah in drugih samoupravah naj pridejo pa do besedo možje iz ljudske večine.
Jugoslovanska radikalna zajednica si je postavila kol svoje glavno geslo »Z narodom za narod«. Zato slovenski narod trdno pričakuje, da bo volja ogromne večine slovenskega naroda čimprej prišla do veljave vsepovsod, kjer ima narod kakšen opravek, čeprav bo zato tega ali onega izdajalca slovenskega Imena glava bolela.
Slovenski narod noče povratka »šušter-šičevlh časov«, kakor je napisalo te dni »Ju-trocin noče »komande žegnamih gospodov«, kakor se je blagovolil »olikano« izraziti na nekem učiteljskem zborovanju nek službene prestave resnično potreben vzgojitelj, ampak naš narod hoče enakopravnosti in pravice v državi. ft'aš narod hoče tudi to, da uredi v korist ljubljene Jugoslavije svojo slovensko hišo po svoje. V tej hiši bo prostor« za vse, ki resnično ljubijo Jugoslavijo in se niso izločili z denuncijanstvom in izdajstvom iz slovenske skupnosti. To je odločno pove dal vsem in vsakomur gorenjski kmet ns zadnjem veličastnem zboru v Kranju.
V vsako hišo Domoljuba
»DOMOLJUB«, d«*1 '<; oktobra ItKlS.
Za varstva naših deklet
Na prireditvi Društva za varstvo deklet ljubljanskem Uuiotiu je povedal župnik p. luž+rnr tudi sledeče pomembne besede:
K.-ikor ima vsaka živa in neživa stvar -vo.ie poslanstvo, svoj milijon, tako ga ima indi človek, samo s to razliko, da ima človek svobodo v odločanju, aii poslanstvo izvršuje. Najvišje poslanstvo človeka pa je izvrševati zapoved: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega -t* be!« Toda kolikokrat kršimo to poslanstvo! Kolikokrat smo po vojni zatrjevali, nikdar več vojne in da nt* zopet grme topovi! Človek ima, kakor je pravil pok. prost Andrej Kalan.ua koncu življenja končno le tisto, kar je napravil za druge. V človeku pa je toliko zlobe, ki se bori z dobroto in zato je naša dolžnost, da se proti človeški zlobi borimo, da pom&gnmo v boju za zmago velike zapovedi o ljubezni do bližnjega. Zato se moramo zavzeti t ml i za dekleta, ki jim grozi človeška zloba, in tu veliko delo vrši organizirano Kolodvorski ni-iioti Tinti poprej '-il: »lični misi-
I jmii, samo ne organizirani, saj je vsaka dobra ' gospoduj« ali kdo drugi, ki se jc zavzel za za-' puščeno dekle, na tiiieni bila misijonarka. Ako smo ljudje in ako smo kristjani, moramo podpreti take inisijone. Dane« je beg z dežele v mesto. Umevno — na kmetih je revščina, v mestih pa navidezno ugodje in pn več svobode. Mi moramo to željo po svobodi uravnati, da ne bo povzročala kakor hudournik škode, ne družbi, ne narodu in dekletom samim. tako duhovne, kakor telesne. Delo Kolodvorskega misijona pa je ogromno. Dolžnost splošnosti, tudi tistih, ki vladajo, je, da to delo podpro, da so zidajo domovi za dekleta, ki jiii je treba rešiti, in kjer bi se usposabljale za poštene poklice. Saj je to najbolj važno, da rešimo duševno in telesno zdravje naših deklet, ki so najlepše, najbolj važno, kar premore narod. Ako pa tega ne delamo, potem so vise besede o (-loveča nstvn in kristjan-stvu prazna pena.
Strelski jarki, izkopani po evropskem vzorcu, varujejo južno Ironto Abesinije proti italijanskim četam.
.o jt tdina moderna prometna zveza Abesinije z morjem in s svetom. Razumljivo je. da bodo Ita->ni vse posktt«>'i. da dobe to ž(*.<zaico čimprej v svoje roke iti da tako onemogočijo Abesincem
dovoz orož>a.
d Sisa f« povila kentska vojvodinja, sestra soproge našega kneza-namestnika Pavla.
d 80 1*1 je doživela te dni v Kamniku gospa Leopoidna Vidiceva,
d Kmetje čuvarji slovenske kultur?. T« dni se mnogo sliši, da se uradniki radi znižanih plač odpovedujejo 1 i« to in in da vodijo celo nadzorstvo nad tem, če se kdo časopisu ne bo odpovedal. Ce kdo res ne more naročiti časopisa, naj ga odpove; voditi gonjo v ta namen, je pa drug »Spas», ki ne bo dobro končal. Poglejte kmete, kako ho preudarni in koliko žrtvujejo z-a kulturo, čeprav so v stiski, kakor še nikoli. Ob suhem kruhu in vodi ('itn marsikateri slovenski kmet slovenski časopis, ibi ohrani v svoji hiši »el>i in svojim slovensko kulturo. Tako je bilo v časih neiiiškutiir-stva. tako je danes. Kmet je bil, je in ostane glavni temelj slovenske kulture. Čast mu!
d 15 let je miuilo (e dni, odkar se je izvršilo na Koroškem ljudsko štetje glede pripadnosti južne Koroške. Večina st- je pod pritiskom odločila za Avstrijo. Najbolj žalostno pa je to, (!a koroški Slovenci še danes po 15 letih zvestobe do Avstrije v nobenem, zlaM) pa ne v šolskem oziru, niso enakopravni avstrijski državljani. Ta grdi greh sc bo prej ali slej maščeval nad samo Avstrijo. To je naša misel ob žalostni 15-letniei.
d Belgrajski Slovenci, katerih je okoli 16.000, so si ustanovili skupno društvo Društvo Slovencev v Belgradu*. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ravnik.
ra vae priložnost' naročite pri
J-^L^l CentrilBi »insFBi»LiuMjesi.
d Izpremembe pri nedeljskih vozovnicah.
Od 19. oktobra i. 1. se izpremene dosedanje določbe o nedeljskih in prazniških voznih listkih na državnih železnicah. Od takrat bo popust veljal od 11 do 250 -km, namesto kakor doslej od 6 do 250 km. Razen tega se bodo smeti potniki, če v času od 12 do 13 ne vozijo potniški vlaki, posiužiti potniškega vlaka, ki vozi med 11 in 12. Pri povratku se bodo smeli peljati najprej v nedeljo ali na praznik, doklej pa ie v soboto aii pa pred praznikom do 20. (To ni jasno!) Po novih določbah se na vozne listke ne bodo več lepile znamke, temveč bo blagajna v znak, da gre za nedeljski listek, pritisnila nanj iig postaje na čelni strani listka.
d Odobren je denar za zgraditev prvega dela proge St. Janž—Sevnica v skupnem znesku 12,280.000 Din.
d 239.550 Din šolnine so plačali letos samo dijaki treh mariborskih srednjih šo!. Težko breme v težkih časih.
d Galeba s Severnega morja, ki meri z razprostrtimi kreijutimi 1.40 m je ustrelil prt Ptuju lovec Ivan Korošec. Taki galebi so pri nas zelo redke ptice.
d Nekaj številk o jugoslovanskih letoviščih v letu 1935. Naša letovišča in zdravilišča je obiskalo v tem letu 560.642 gostov, dočim pred enim letom !e 534.171. Nočnin je bilo letos 2,631.617, lani pa 2,247.383. Napredek je torej prav znaten. Toda tujcev je bilo le okoli 130.000, nad 430.000 pa je bilo jugoslovanskih gostov. Tujski promet torej vzdržujemo predvsem mi sami in je zato tudi njegova narodnogospodarska važnost znatno manjša kakor sc splošno misli. Od tujcev je bilo največ Čeho-slovakov (nad 38.000), nato Avstrijcev (nad
33.000) in Nemcev (nad 13.000), nato slede Francozi, Italijani, Madjari, katerih je bilo približno po 5000.
d »Ava!rijska proaraia v zcamenjtt križa in meča.« Pod tem naslovom je belgradska »Politika« nedavno objavila članek, ki kar mrgoli drznih napadov na versko vzgojo. Avstrijci pač vedo, da brezverskl učitelj nima nikakinih vzgojnih temeljev, in ker mora biti šola svetišče vzgoje, zato so brezversko uci-teljatvo enostavno izločili iz šol. Zakaj pa tudi ne? KrSčanski starši, ki plačujejo dovolj za šolo, bodo menda vendarle imeli pravico, da njihovih otrok ne bodo »vzgajali« brezverci.
d Kmečki inagacia, Ljubljana, Krekov trg št. 10 (nasproti Mestnega doma), vam uudi najboljše zimsko manufakturno blago po izredno nizkih cenah. Obiščite trgovino in prepričajte se!
d Večje mezde ia skupnostjo pogodbo si je z desettedensko stavko priborilo delavstvo zagrebžke tovarne Pollak.
d 15.000 Novosadčanov je odklonilo odkup kuluka in gredo raje delati cesto, kakor da bi plačali kuluk. To je pač zgovorna slika težkih gospodarskih razmer, ki vladajo pri nas.
d Za razpis »!nžb«nih mest se zavzema zadnji »Učiteljski tovariš«. Sogls-.šamo pod pogojem, da se popravijo najprej krivice in potem razpišejo vsa učiteljska mesta, ki so bila po C prejšnjimi režimi oddana brez razpisa.
d Na kolodvoru v Zagrebu so odkrili ploščo pokojnemu kralju Aleksandru L ob zelo veliki udeležbi občinstva.
d Mariborski škoi za pravično ureditev plač. Na prošnjo Jugoslovanskega učiteljstva združenja je poslal mariborski škof dr. To-mažič v ministrstvo sledečo brzojavko: »Sem so došle do danes od 8 stanovskih /druženj prošnje za posredovanje v zadevi znižanja uradniških plač. Lavantinski škofijski Oidt-narijat nujno prosi, naj se pri ponovni popravi uredbe blagovolijo upoštevati pred vsem najniže plačani nastavljene!, družine in otroci, da se zaščiti nravstvenost v družinah in socialna pravičnost.
d Spominske znamke na 9. oktober je izdala poštna uprava. Prijatelji znamk so jih takoj pokupili, ker so tovrstne zr.amke prava redkost za zbiralce takega blaga.
d Postopoma dvorijo v Ljubljani popolno državno realno gimnazijo namesto mestne ženske realne gimnazije, Začeli so s prvim razredom.
d Več kot 32 milijonov dinarjev je vložil v mestne stanovanjske hiše Maribor. Občina ima 364 najemnikov, ki plačajo 1,386.000 Din najemnine.
d Za pol dinarja so povišali cerie kruhu peki v Splitu. Obrtna oblast pa tega povišanja ni odobrila.
d Za cerkev na Barju v Orni vasi je blagopokojni g. Kosler Josip iz Ljubljane volil precejšen del svojega premoženja. Kakor je znano, je bil ta veliki dobrotnik dobrodelnih ustanov med drugim tudi lastnik obširnih zemljiških kompleksov pod kat. obč. Tomišelj in Trnovsko predmestje. Glede teh zemljišč v manjših ali večjih parcelah se bo vršila prodaja iz proste roke, katero bo vodil g. notar Karel P!eiweiss kot vršilec oporoke. Ogled se bo vršil v nedeljo, dne 20. oktobra 1935 ob 10 v Lipah na Barju.
d Popravek Društva kmetskih fantov m deklet ste Čitali v zadnji številki našega lista. Po tetn popravku smo zvedeli, da Kmet. list ni glasilo tega društva, ki ima za svoje glasilo list »Gruda«. Priznamo, da smo se
zmotili. Vidimo namreč teden za tednom dolge kolone poročii o delu tega društva v Kmet. listu, pa smo prišli do osporovanega sklepa. In še zdaj smo mnenja, da je Društvo kmet. fantov in deklet s Kmet. listom v prav tesni »žlahti«, čeprav ta ni njeno glasilo. T,oda, pri popravku je šlo predvsem zaradi plesa, ki ga to društvo kaj rado prireja. Po-pravkarji pravijo, da je njihov ples pošteno in Bogu dopadljivo razvedrilo po izvršenem delu. V »Grudi« pa smo čitali, da 'je njihov ples »umetnostno izživljanje«. — Mi taka »umetnostna izživljanja v Bogu dopadljivih plesih« malo drugače presojamo,'tako, kakor naša cerkvena oblast, ki prepoveduje duhovnikom vsako bogoslužno opravilo pri prireditvah, ki so združene s plesom. Mi pri najboljši volji ne vidimo nobene razlike med plesom gori omenjenega društva in med plesi, ki jih prirejajo druga društva in katerih posledica je vedno težka glava, prazen žep in propadanje morale. Načelno smo proti prireditvam, na katerih mladina ob litru in harmoniki pleše pozno v noč. Starše bomo vedno opozarjali, da na takih prireditvah ni mesta za ono slovensko mladino, ki hoče ostati verna in poštena.
d Sadiki tobaka v Hercegovini so na svojem zborovanju v Mostarju zahtevali, da zviša monopoiska uprava odkupnino za tobak na povprečno 23 Din za kg.
d 92 ljudi je obesil dosedaj krvnik D. Hart.
d Za odpravo ploda se Je Izjavila večina jugoslovanskih zdravnikov. Umor je umor, pa čeprav ga odobre zdravniki vsega sveta.
il Višja gimnazija v Kočevju se polagoma ukine in ostane v Kočevju le nižja realna gimnazija.
d Proti vojal so so »javili invalidi na mednarodnem zboru v Belgradu.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Narodna skupščina se sestane predvidoma 20. oktobra. Izvolila bo tudi novo predsedstvo in nove odbore.
d Dr. Maček ne zahteva samostojno Hrvatsko, ampak popolno enakopravnost. Te dni je govoril voditelj Hrvatov dr. Maček v Reme-iinu pri Zagrebu in je rekel med drugim sledeče: »Ce kmet vzklika »Živela svobodna Hrvatska«, s tem ne misli na okvirjeno Hrvatsko, temveč misli na socialno pravičnost in enakost, da bomo vsi enaki.«
d Za svobodo in poštenje y državni upravi. Glavar bivše radikalne stranke gosp. Miša Trifunovič je imel te dni v Šumadiji več shodov. Na enem od teh je izjavil tudi sledeče: »Danes je tudi naša država v težki gospodarski krizi. Ne trdim, da so kraljevske vlade od 6. januarja krive temu, ker vlada kriza povsod, ne smo pri nas. Dejstvo pa je, da se te vlade od 6. januarja niso brigale, da to gospodarsko krizo omilijo, da ne bi ta bila tako občutljiva, kot je sedaj, toda avtoritativno so privedle te vlade še do druge krize- namreč mo ralne krize in krize političnega poštenja. Zdi se mi, da je moralna kriza še težja in nevarnejša od gospodarske. Naša nova politična ori-jentacija nikakor noče, da bi država in narod prišla Se v težji položaj. Ona ima za osnovo načelo: svobodo in demokracijo. Zahteva svobodo tiska, zborovanja in posvetov in pravični volilni zakon s tajnim glasovanjem. Nova politična orijentacija zastopa stališče, da se vsak, kdor hoče voditi državo in narod, mora glo-


smo bile me enostavne žarnice naiboliše. Tudi danes nas imajo ie v mnogih sta« novaniih, toda ie salo« ker ne vedo koliko ml svetlobe dado nove
rumsmn žarnice
z nitko v dvojni vilaCnlcl Te žarnice so res mnogo
Sodobna žarnica
TUNGSRAM
nitka v dvojni vsgačnki
boko zavedati in mora upoštevati politično zaupanje in poštenje in da mora pošteno služiti narodu kot voditelj. Zahtevamo odgovornost od vsakega izmed vseh za njihovo, ravnanje, Kajti, kdor kaj upravlja, mora biti za svojo službo upravljanja odgovoren. Zahtevamo svobodo kritike, delovanje javnih funkcionarjev in to začenši od ministrov do najnižjega uradnika. JRZ hoče državo vrniti na pot demokracije in svobode. Vprašani vas, ali bi imeli danes to državo, ako bi ne bila dana svoboda? Le v svobodi je mogoče, da se razvija pošteno delovanje in da se rešijo postavljene naloge.«
d Kaj pa trboveljski rttdnik. Minister dr. Krek je izjavil: Pripovedujejo in pišejo naši nasprotniki, da je vprašanje trboveljskega premoga rešeno dokončno v škodo rudarjev in-rudnikov. Povem vam, da je res borba, ki jo vodimo, težka in da jo vodimo v težkem položaju. Zavedamo pa se, da je to borba naša za 500 rudarskih družin. Povem, da to vprašanje premoga še ni rešeno, kakor pišejo nekateri listi in zato ne smete verjeti tem zlonamernim vestem, ampak čakajte vedno resničnih poročil.
d Vlada se zaveca, da ima narod za seboj. V nedeljo je povedal v Kranju minister dr. Krek tudi sledeče: Neprestano krožijo vesti. da ie vlada slaba, da je že padla in da bo
T
pjdla. Namen vseh teh vesti je, ubiti predvsem polet in zanesljivost pri uradnikih ter vzdrževati med uradništvom razpoloženje, naj dela t? V o kakor pod prejšnjim režimom proti našim ljudem, naj dela v smislu, kakor da bi bili mi goljufi in tatovi, medtem ko smo mi samo pristaši in prijatelji dr. Korošca, našega voditelja. Rečem vara, da ni sledu o kakšni nestai-nosti režima, da je trdnost vlade tako velika, kakor sploh trdnost vlade more bitL Dr. Stoja-dinovič in dr. Korošec uživata neomajno zaupanje vseh odločilnih činiteliev. Ni torej govora o kaki spremembi vlade. Rečem vam, da nismo večni, ker se vse spreminja, toda ni nobene konkretne nevarnosti, da bi se ta vlada spremenila ali zamenjala s kakšno diktalo-rično. Mnogi si izmišljujejo o stanju, ki naj bi nastalo 20. oktobra. Rečem vam, da hoče ta vlada delati s parlamentom, četudi verno, kako je ta parlament nastal in kako so bili poslanci izvoljeni. Vlada hoče delati s parlamentom, ker noče biti diktatoritna in hoče na parlamentaren način rešiti, kar je rešiti treba, da bo mogoče priti do svobodnih volitev. Vlada hoče upoštevati vse dobre ielje, ki jih bodo poslanci izjavili, toda vlada se ne boji glasov poslancev, ki bi oddali svoje glasove v kakšne razdiralne namene. Vlada se ^aveda, da ima ogromno večino naroda za seboj, pa ji je vseeno, če to poslanci priznajo ali pa ne. I
d Dr. Maček in Srbi. Dr. Dragoljub Jova-nevič je na shodu v Požarevcu povedal, da mu : je dr. Maček izjavil tole: Mi Hrvati moramo iti s Srbi, ker ti nimajo industrije, če pa ostane no sami z našimi industrijalci in veletrgovci, j bi iag ti zadavili.«	\
( ra!a dovoliti, da bo tak sporazum, kar se SIo-i vencev tiče, sklepal »in našega naroda, in to ' je dr. Korošec. Dr. Maček je zastopnik Hrva-| tov. Slovencem pa more biti samo prijateljski zaveznik, nikdar pa ne »šef«.
dj Odmer polpretekle dob«. Te dni je bila določena glavna razprava o obtožbi, ki jo je j dvignilo državne tožilstvo proti Fr. Tavčarju ; županu na Rakeku, radi prekršitve § 302. kaz. ; zakona. Razprava je bila določena pri okrož-i nem sodisiu v Ljubljani. Obtoženi Tavčar je namreč 19. novembra lanskega leta ovadil župnika Martinčiča na Uncu na bansko upra-i vo v Ljubljani, da je 4. novembra 1934 naznanil mašo za petek 9. novembra ob 8, dejansko pa s« je vršil«, ob 7, tako ua se je ni moglo udeležiti občinstvo niti šola. Župnik Martinčč je 4. novembra lanskega ista oznanil komemora-cijo za pokojnim viteškim kraljem Aleksan drom v vseh podrobnostih tako, kakor je do bil nalog od škofijskega ordinarijata na petek ob 8 in se je ta dan ob 8 komemoracija tudi točno vršila ob prisotnosti občinstva in šole Ovadba je bila neresnična. Zato je zastopnik gosp. župnika Martinčiča gosp. dr. Kamušič vložil ovadbo ca državno tožilstvo radi napačne prijave obtoženca. Pred glavno razpravo ie včeraj obtoženec izjavil, da uvideva, da se je s svojo prijavo na bansko upravo radi napačnih informacij prenaglil, kar obžaluje in izjavi, da ni ime! namena gosp. župnika Martin-čča žaliti. Obenem je takoj plačal 300 Din za slepce. Ker je župnik Martinčič, ki je bil k razpravi poklican kot priča, izjavil, da se zadovolji s poravnavo, je sodišče kazensko postopanje proti županu Tavčarju ustavilo.
Pri zaprtiu, motnjah v pretiavi
vzemite ziutrai na Družen želodeo kozarec
naravna FRANZ IOSEF
Registrirano od Min. ««.- psi. In Dar. »dr. S, br. 15.-HS1 od 84, V, l»V
	iPPl
Hf	mM
	
	
|g|»jgSpj|Sg9' S-*- * |. jjgMSf HJSA"' a^tjsgjgfe« -^rf^^ŽtviT .V ŽŠSsSHSSlst MBSH J	
Ob času trgatve.
d Vsi belgrajski dnevniki so te dni objaviti daljše članke o lepo uspehih shodih ministra dr. Kreka na Ježici, v Slovenjgradcu in Gornjem gradu.
d Starka ▼ papirnici na Količevem. Ker to se raznesle vesti, da je stavka na Količevem že končana, moramo ugotoviti, da to ni res. V svrho likvidacije stavke so se vršili sicer trije razgovori, dva na sreskem načel-atvu, eden pa na Količevem, vendar nista pri-Mi zainteresirani stranki do aporazuma, dasi (ta «e skoraj v vseh točkah zelo približali. Potrebni bi bili še nadaljni razgovori. Delavstvo je pripravljeno, dočim. ni potrebnega razpoloženja na nasprotni strani. Radi tega je verjetno, da bo stavka trajala še nekaj tednov.
d Jugoslavija ostane r i talija nsko-abesin-sktaa sporo nevtralna, je izjavil minister dr, Krek.
d Prijateljski zaveznik, a ne »šef«. Dr.
Kukovec, ki ga smatrajo ze vodjo slovenskega dela združene opozicije, je poročevalcu belgrajske »Politike« izjavil, da je bil pri g. dr. Mačku v Zagrebu, kjer se je tri ure raz-govarjal z »našim šefom«. Dr. Kukovec lahko smatra K- dr. Mačka za svojega šefa, slovensko ljudstvo pa ima voditelja iz svoje sredine ter se ne mara pokoriti tujim »šefom*, ki bi predpisovali, kakšna bodi slovenska politika, Ako je združena opozicija za resničen spora-eum med Srbi. Hrvati ter Slovenci, bo žc mo-8'
nesreče
d Z jablaac je padel in se ubil 65 letni Simon Kumpan, posestnik v Spod. Javorju pri Mariboru.
d Celjski pravoslavni župnik Cudič se je smrtno ponesrečil v svojem rojstnem kraju v Slavonski Požegi.
d Griža ie vedno razsaja na Dolenjskem. Najboljša obramba proti griži je pravočasno cepljenje in razkuževanje otrebkov po straniščih z apneno brozgo.
NOV 1 GROBOV!
d Smrt ne izbira. V Kamniku je umrl
zidarski mojster Franc Homar. — V Pe-trovčah je šel k Gospodu po večno plačilo upokojeni župnik g. Peter Natlačen. —■ Na Krki je umrl v častitljivi starosti 92 let Ivan Lobe, nadučitelj v pokoju. — Pri Sv. Križu pri Litiji je odšla v večnost 93 letna ViŠni-kar Alojzija. — V Stolicah pri Ježici je izdihnila Ivana Peč« i k roj. Dolničar. ■— V Ljubljani je odšel k Gospodu po večno plačilo misijonar g. Vinko Krivec. Umrli bo še: trgovski potnik Alojzij Pirnat, Katina Goraz-dova roj. Demšar in 91 letni biseromašnik Janez Nep. Košmelj. — Naj v miru počivajo!
Veliki satšm sejem v Mariboru
prirede združene podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva in Kmetijske družbe mariborskega okrožja. Sejem, pri katerem bo sodelovalo nad 20 gospodarskih cdinic mariborskega okrožja, ae bo vrlil v dneh od 25. do 28. oktobre t, L v veliki verandi mariborske pivovarne »Union« na Aleksandrovi cesti.
Ze sedaj je prijavljenih skoraj 3000 vzorcev t. j. 5 vagonov najzbranejših jabolčnih sort, ki bodo vzorno vložene v normalne ameriške zaboje. Mnogo jih bo tudi v holandskih zabojih.
Na v&dnem sejmu bodo pokazali združeni sadjarji najboljše, kar more naš kmetovalec pridelati na «voji grudi, S tem bo dana sadni™ trgovcem najlepša prilika za nakup znanih in priznano najboljših itajerskih jabolk. Letošnje leto so jabolka vsled ugodne letine izredno lepo dozorela, so povsem zdrava in kažejo vs» znake izredne trpežnosti.
Ker so cene jabolkam v Sloveniji primerne, je pričakovati živahne kupčije, posebno še, ker bo reprezentiralo izloženo sadje velike zaloge, ki jih žele prodati kmetovalci trgovcem brez posredovanja iz prve roke.
Za to prireditev je veliko zanimanje ined trgovskimi krogi, saj bodo imeli lepo priliko spoznati naš odlični sadni pridelek in se seznaniti z realnostjo in poštenostjo n.šega kmeta-producenta.
Na sadnem sejmu bo tudi razstava grozdja in pokušanjc znanih in priznanih štajerskih vin.
Na to prireditev, ki bo prvenstvena v Jugoslaviji, opozarjamo zlasti trgovske kroge iz lu- in inozemstva in jo toplo priporočamo. Vabimo pa tudi vse interesente in ljubitelje lepega sadja in jih zagotavljamo, da tako dovršene prireditve v tako velikem obsegu v Jugoslaviji še ni bilo.
Ker padejo trije dnevi sejma (26. do 28- oktobra) na soboto, nedeljo in ponedeljki »e bo vsak posetnik lahko poslužil polovične voznines
PO DOMOVINI
Svečana otvoritev jubilejnega let«.
(Stična.)
Pesem slovesnih zvonov je v soboto zvečer pohitela po stiški dolini. Tudi krasno razsvetljeni »tolp in evharistični križ na hribu eta prebivalstvu daleč naokrog oznanila, da se v Stični pričenja nekaj izrednega: da se otvarja sveto, jubi-leino leto, ki naj vso sosesko predrami in pripravi na prepomembno dejstvo 800 letnega obstoja enega največjih kulturnih Činitetjev v elov. domovini — staroslavnega stiškega samostana. Stiski očetje žele svojo 8(X>letnico proslaviti predvsem versko-cerkveno, s poudarkom na one pre-važne duhovne osnove, ki se edino na njih gradi najčvreteje in najplodoviteje pravo katoliško življenje, namreč ob sveti Evharisttjl, sveti liturgiji in marijanski misli. Jubilejno leto je otvoril pre-vzvišeni nadškof dr. A. B. Jeglič, ori, ki je leta 18S8 privedel v razvaline samostana nove menihe. Visokemu gostu jc samostan priredil svečan sprejem. Po sprejemu je šentviški benefieijat g. Oven imel krasen nagovor, nakar so bile litanije. Še bogatejša močnih ganotij je bila nedelja. Od daleč In blizu so prihajale množice, zlasti mož in fantov. Spovednice bo bile oblegane. Ob osmih je prišel v slovesnem sprevodu v cerkev prevzv. g. nadškof. Oči vseh bo se obrnile na prižnico, ko se je prikazal na njej stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka, on, ki je prav tako pred 37 leti bil navzoč pri obnovitvi samostana. Njegove besede so se vsem vtisnile globoko v srce. Sledila je poriti-fikalna slovesna sv. maša nadškofa dr. A. B. Jegliča » »kupnim sv. obhajilom, ki ga je delilo sedem duhovnikov. Ob desetih je bil tabor Apo-stoletva fantov In mož. Na govorniški oder zunaj pred cerkvjio sta stopila dr. Žitko in dr. Baaaj, ki sta s toli kleno in zajemljivo besedo Izvajala naloge in luči evharističnega In javnega apostolskega življenja. Ljudstvo je naravnost strmelo, ko je iz ust lajikov slišalo tolike blagovesti. S peBmijo »Povsod Bogac so se dopoldanske svečanosti končale. Popoldanske slovesnosti so bile ropet evharistične. Trebanjski g. dekan Tomažič Je v živonazorni pridigi govoril o duhovnem življenju slovenske družine po evhar. kongresu. Padala so zlata semena. Uvodne elavnosti v stiško
Gustav Strniša:
Med tihotapci alkohola
(Nadaljevanje.|
Kakor je nepričakovano izostal, tako se je nekega dne spet nepričakovano pojavil. Bil je sladek in prijazen. Ponudil mi je iino staro žganje, češ, da je tihotapec, kar mi ni dolgo mogel zaupati, ker se je bal, da nisem dovolj zanesljiv. Meni pa proda whisky najrajši ker je spoznal, da se lahko na mene zanese. Poleg tega je njegovo žganje nekaj posebnega.
Zasmrdelo mi je nekoliko ko sem se ozrl v njegov sploščeni obraz in v poševno zvijačne oči ki jim kar nisem mogel zaupati. Takoj sem si mislil, da morda ni kaj v redu in si dejal:
»Ka, če se ta d^t" ni prišel samo maščevat nad menoj in mojo ženo, ker sva ga vedno zavračala in jaz nisem z njim sploh skoraj nič govoril. Videl se mi je sicer zelo ošaben in kar čudno, da jc bil zdaj spet kar natnkrat pri meni, saj se je žganje lahko povsod prodalo.
Ker je imel s seboj pokušnjo, sem whisky po-kusil in priznati moram, da je bil izvrsten in sem malo takega pokusil v Zedinjenih državah.
In tako sva se domenila, da pride čez nekaj dni, da se [»peljem z njim v njegovo skladišče, naložim sode in mu pijačo plačam. Cena je bila primerna, oborožen sem bil vedno in sklenil sem, da tudi še na licu mesta pokusim žganje preden mu ga plačam, da me ja ne bo mogel ociganiti.
Cez nekaj dni jo je res Ličan p.imahal k meni. Poklical sem svojega prijatelja Tomaža, ki je živel v soseščini in vsi trije smo sedli v moi- tovorni avtomobil ter se odpeljali po žganje
Jubilejno leto so se končale s slovesnimi litani-jatni. To pot se je zopet pokazal silni zanos, ki ga more dati mogočno, skupno ljudsko petje. Daj nam dobrotni Bog v »tiškem jubilejnem letu dočakati še več takih, dušo ln srce vzvalujočib verskih manifestaciji
Smrtna kosa.
(Vopolje pri Komendi.)
Dne 8. okt. je umrl Erzar Franc, posestnik v Vopoliah št. 1. Že dalj časa je bolehal za vodenico. Pred kratkim ga je zadela kap. Ves čas svoje bolezni je prenašal vse bolečine s čudovito potrpežljivostjo In udanoetjo. Zadnjo milost mu je izkazal Bog s tem, da je prciel pokojni ravno na prvi petek »v. zakramente še pri popolni zavesti in nato ie čez par dni mirno v Gospodu zaspal. Zapušča ženo in sedem nedoraslih otrok. Pokojniku naj sveti večna luč, nesrečni družini pa izrekamo naše iskreno sožalie.
Spominčica na grob bivšega župnika.
(Begunje, Gorenjsko)
V Ljubljani je umrl naš nekdanji, nepozabni dušni pastir g. biseromašnik KošmeLj. Zapustil nas je že leta 1907, ko je stopi! v pokoj in se pre-| selil v Ljubljano. Zdaj mia v Begunjah že tretjega ; naslednika. G. Kcšmelj je bil vesten, skrben žup- t j nik, predvsem pa rojen šolnik.. Zna! je jas.io in ! prikupljiivo otrokom v šoli predavati verske res-j niče. tako, da je bil verouk najbolj zažcljeaa ura. j V dokaz naj služi ta-le dogodek: Bil je krščanski 1 nauk v šoli, vse gf je napeto poslušalo; kar se i oglasi šolski zvone«, ki naznani konec ure. Ne-! hote uide nekemu otroku z jezika: Ti grdi zvonec, i ti! Kot katehet je šolarjem tako globoko usadiil | katekizem, da so ti, ko so prišli 20 let pozneje kot ženini k izpraševanju, odgovarjali točno, da jih je bilo veselje poslušati. Da, bil j« spreten katehet, Neki visoki dostojanstvenik je slučajno prišel v Begunje tisti dan, ko so otroci prejeli prvo sv. obhajilo iz rok g. Košmetja in se je o njegovem nagovoru izrazu: Ta gospod pa zna govoriti otrokom! Bil je skromen. Vso župno cerkev je
Avto je urno brnel proti Chikagu. Iz Chi-kaga je zdrvel spet dalje na polje in smo se vozili kakih 9 ur. Dolga je bila ta vožnja in dokaj hitro sem vozil.
Naposled smo dospeli v samotno skladišče sredi majhnega gaja. V njem je ležalo kakih 10 sodov.
»Dajte še enkrat pokusit, da bo videl moj prijatelj, kako izborno kapljico imate!« sem omenil Ličanu, ki se ni obotavljal. Pri zadnjem sodu, je vtaknil skozi veho drobno cevko in potegnil iz njega whisky, da sva ga s prijateljem pokusila. Pijača je bila prav takšna kakor pokušnja, ki mi jo je prinesel in takoj sem mu naštel 1500 dolarjev.
Ličan je pograbil denar ne da bi preštel in ga kakor listje stlačil v žep, kar se mi je spet videlo dokaj sumljivo.
Naložili smo sode pod pivske zaboje in od-dirjali nazaj proti Chikagu, kjer se je Ličan poslovil in obljubil, da se spet kmalu oglasi, upajoč, do bom pijačo lahko prav dobro prodal.
S prijateljem sva sama dirjala dalje. Ves čas sem se bal, da bi naju kdo ne ustavil, zato sva previdno vozila in srečno flospeU domov.
Oddahni! sem sc, kajti še vedno sem se bal, da mi bo Ličan kakšno zagodel in mi poslal policijo ali bandite na vrat.
Ko sva skočila z vozila, sem lakoj povabil Tomaža:
»Zdaj si ga bova pa privoščila vsak dva kozarčka, dovolj sva se trudila in pehala!«
Zabil sem pipo v sod in ga odprl. Pritekel je kozarcc whiskyja, ki je bil zelo dober.
Ko sem hotel natočiti drugi kozarcc, ni priteklo ničesar.
»Aha, zrak mora pritisniti,« sem dejal prijatelju in sem odbil veho ter spet odprl pipo.
znotraj prenovil, pa župljami niso vedeli, kdo je stroške pokiil. Nekaj so bržkone prispevale bogo-Ijubne in radodarne osebe. Pa imena teh so znana le Bogu. Verniki so prišli n. pr. v nedeljo v cerkev in na vseh aitarjih zagledali nove svečnike, drugo nedeljo nove krasne lustre, pa nihče ni »ia vedel, da so v delu. Vso notranjost cerkve je dal okusno preslikali. Na vprašanje: Koliko ste ii> dali za napravo cerkvene opreme? je odgovoril: Ali je potrebno to komu vedeti? Priprost je bil v svojem življenju in obleki. Zn&e lii rabil veliko. Večerjal je mrzlo, spal v mrzli sobi tudi v najhujši zimi. Naj mu Bog poplača vsa dobra delal
Iz belokranjske torbe
(Črnomelj)
To nedeljo je bil na Žežlju shod KA mož in fantov južnozapadnega dela naše dekanije. Kljub temu, da je oblačno vreme tega in onega oplaSik) dn da marsikdo ni mogel spraviti skupaj potrebnih dinarjev za voz, se je vendar nabralo čez 400 zavednih Belih Kranjcev. Glavni govornik, urednik Jože Košiček, je povedal toliko lepega in važnega, da mu bomo zmerom hvaležni. Naša skrb bodi, da bo Domoljub jx> Novem letu dosegel v Beli krajini prvi tisoč. — Nekaj jih je prišlo na Žeželj, ker so mislili, da bo kaj političnega. Za to bo prilika v kratkem času. O politiki, se pri nas dosti tovori. Ljudstvo vidi, da je vlada dobro začela. Obljubljajo se ludi obsežns javna dela, ki bodo večni pastorki Beli krajini v veliko pomoč. Ko bodo volitve, pa bodo naši zavedni katoliški Slovenci odločno pokazali, kdo je njih voditelj. —< Revščina je še zmerom veHka. Vina je v splošnem sicer mnogo več kot lani in je tudi kot olje, a kaj, ko bo cena zopet smešno nizka. Ampak —> kljub silni suši je vsega naraslo, samo za sen« bo trda.
Novic*
(BI«£oYic».)
Zadnja nedelja v septembru ie bila res lepa nedelja. Ta dan smo hr.eli možje in fant|a Is Apo-stolatva zopet akupao spovedi in obhajilo. Te domače pobožno« t i so se udeležili člani in tudi mnogo drugih, tako, da i« pristopilo okrog 100 moških h obhaillni mizi. Spovedovati ie pomagal le en duhovnik iz Ljubljane, ki i* imel tudi pridigo in mašo, pri kateri ie po dolgem času zopet prepeval cerkveni moški zbor. Zelo lepa je moška nedelja, še lepša bo pa takrat, ko se bodo vsi moški udeležili
Tudi zdaj ni pritekla niti kapljica žganja, pač pa je pričela iz soda teči voda.
Skočil sem k drugemu sodu. Tudi iz tega je pritekla sama voda.
»Vendar me je ociganil!« sem divje zarjul. Zvalila sva prvi sod na tla in ga kar razbila. Voda je brizgnila na vse strani. In tedaj sem ugotovil, da je Ličen pod veho pritrdil majhen lij, v katerega je nalil žganja, a sicer je bila sama voda. Lij je bil 8jxidaj zamašen in tako nama je lahko dal z ijega pokušajo.
Poizvedoval sem za goljufom, a nikoli več ga nisem videl. S prijateljem sva se oba peljala nazaj, da bi našla tisto skladišče. Toda premalo sva pazila na pot in ko sva prišla daleč iz Chikage sva spoznala, da sva zašla v neznano ravnino, ki je ležala nepregledna pred nama, a o kakem gaju in skladišču ni bilo ne duha ne sluha.
Ko sem fiovedal ženi, kaj se mi je zgodilo, me ni fiomilovala. Resno se je ozrla vame in mi dejala:
»Zakaj nisi zadeve meni zaupal in me povprašal? Tistemu človeku nisem nikoli niti trohice zaupala in bi mu ne nikoli! Čudno se mi je dozdevalo, da si mu sploh dal piti! V njegovih očeh je bilo toliko zlobe in prekanjenosti, da ju, sploh ui mogel skriti!«
*
Včasih je zavela v moji notranjosti praznina. Imel sem ženo, zaslužil sem. Vendar mi je često vzniklo vprašanje, za koga se prav za prav tako trudim in delam na žive in mrtve? In spomnil sem sc na druge, ki imajo®otroke ter žive in delajo za nje.
Midva sva bila že nad dve leti skupaj, a še vedno sva bila saina. Kako sem si zaželel biti oče.
8*

obhaiiia. — Popoldne f« bil* oo litaosjah » cer-kvetti dvarsai slovesna o-tvonte* Prosvi-Sneg« <ir,i-itvs, ki je bilo pred tremi leti v vesebe n*iim »patriiotom* razpuičeno. Predsednik drejtvs ifosp. Jože 2avbi ie v uvodnik besedah i>idal par mi?-'. o ukinitvi io zop*toi i postavitvi dnUt*.», nakar ie nat roiak 2 Miha Trdin v temsliitifc b«se-dsh orisal por,; si, prosvetnih druJter rs por«!i<o Icsiturneja življenja med slovensko kmsUko mla-daso. Nato ps ie govoril g. Jože Kotiček. urednik »Dnaoljuba« Cerkveni zbor je zapel par primernih pesnic. Liadie to napolnili dvorano, z zamraaniem sledili vsem navorom in s* razth z ženo v srca, da bi se kmalu kaj »ličnega ponovilo. — V četrtek, 10. t. m. smo pokopali Jožeta Rssnika. po« iz .,'elie. Nai počiva v miru!
Pranrta« dele
(Homec;
V nedeljo 13. oktobra j« priredilo obnovljeno prosvetno dfutlvo na Homcu žalno proslavo v spomin pok. kralja Aleksandra. — Istega dne se \t vr-»il todi občni /bor prosvetnega društva na tlom cu. Gosp. župnik Fr. Govekar je v svojetr. fovotu poudarjal, naj bi m odslej vriiio vse prosvetno delo v lut.u katoliške akcije, naj bi se ta duh vnesel tudi v igranje, ki naj tudi služi .predvsem veri in širjenju Kraljevatva božjega na zemlji. Tako bo pre-svetno delo v druitvu v močno oporo katoiiški akciji v lepi hoenški župniji. — bitja dne dopoldne se je vršil v Smarci tetaj )ugo>; <;rok />ez» za zaupnike in odbornike posameznih skupin. Ob 7 so irnrii sv. mašo v Smarci, kjer se je osebno lero razlegalo skupno ljudsko cerkveno petje; peli s '■' moški.
Občni zbor in drugo
(Sostro)
sept. je bil v prosv. domu redni občni zbor »Prosvclc- Iz poročil smo razvideli, da je društvo v preteklem letu prav lepo delovalo. Društvo šteje 97 rednih in 123 podpornih članov ter ima 21»član stri tsmburaikl zbor. Upamo, da bo novi odbe«-, ki »mr> ga izvolili, polagal vso pažnjo zlasti na socialno vzgojo, da bo dr uit v o odgovarjalo nask> vu in obenem koristilo svojemu članstvu. — <5. akt. ob 8 je bila v domu žalna komrmoracija ob obletnici kraljeve smrti. - 'Ju. okt, bo v prosv. Oorriu javni prosvetni večer z bogatim sporedom. Predava s skeptičnimi slikami znani predavatelj prol Janko Mlakar
V znamenju povdarjaoja delavskih pravic.
(Mengeš)
Dne 22 septembra smo irneh prireditev, b I je biLa naznanjena v Domoljubu. Na predvečer i« ! domača S-dba zaigrala par lepih pesmi pred ča-j robno razsvetljenim društvenim donvom. Dru^i ! dar. popoldan pa je bila prireditev v dvorani. Naj i prej so pevci zapeli nekaj naših slovenskih pesmi, nato nam je dr. Joie Pogačnik v kratkih besedah ; pokazal program natega dela v prosvetnem dru-' šrvu, Za 'tem ie s!e.f;!a socialna igra »Za svobodo in pravico«. Kako je govorila igra iz duše in za du-o vseh na.zočih. je bik) znamenje navdušeno ploskanje igralcem. Igra jf. kar je čislo razumljivo. med delavci natega kraja, ki ravno sedaj urejajo svojo strokovno crganizjcijo. vzbudila veliko zanimanje in navdušenje Na željo delavcev bon» igro Se enkrat igrali in sicer v nedeljo, dne 20 "kvrfn-a ob pol « popoldne.. Pred igro bo govoril o delavskem vprašanju govornik iz Ljubljane, /ato je prav, da v večjem Itevtffa pricHo ctr'avet iz M-i!:cr- Na svidenje?
Prosvetno delo (Šmarje pri Ljabtiaaik
I ros veta je zonet oživ!;ena. Alaj se bomo pričeli svobodno gibali. Za pričetek sezone priredimo v nedeljo oktobra ob 1 pop in ob 7 zvečer v Pr< svetnem Jormi v Šmarju ve»eV) igro »/pnilev« i in šaljiv prizor »Major in njegov sluga . Najvljudneje vabimo, da pridete v velikem Številu. Po- I sebno kdor se želi nasmejati, naj si privošči ne- j koliko razvedrila. Ugodna prilika ie 'udi za odda- ■ ljene. ker je polovična vožnja in vt»V r-ridejo o pra 'cm č?«u
Rdeei kri«.
(Nevlje.)
Letos je društvo Rdečega lAtža v Nevljah razvilo veliko delavnoKt Prav lepo n« je proslavilo ted^n Rdečega križa Tedaj je priredilo propaijun-■ Ino prireditev s poljudnim predavanjem In lepimi pevskimi in tamburaškimi točkami. Prireditev je prav lepo uspel* In s« je priglasilo tudi nekaj novih tlanov. Ssbirsl ni po občini riitv> ravnih prispevkov m RK. ker *o Ijudj«- zelo revni. "aP.pa so w, zflto občani v velikem Številu urie-leitti zaključne prireditve lerins HK Nevetjskt ii/ralsi so prsv lepo Igrali »Miklovo Zalo« Z igro m bili zadovoljni vsi. tako ztedalei kskiK tndi
igralci. Sajlejiie p« i<£ to, da dO se sam, jdruidl, sarni dogovorili, sami režirali iti ee todi *t,n'i p«, polncmta prostovoljno podvrgli disciplini, ki jc po. tretina ti skupno deto. To Ifjpo sodelovanja j« znak, da nikakor ni zamrla v naSem rodu siuisoi za «kupno=t in da ne mords vendarle btfžajo botiSf Jasi — saj je — ined drugim — tudi to na!n«a našega Rdeče?« križ«	—n.
Prosvetni v«6«sri.
iDol pri Ljsiblfani.)
Sredstvo, s katerim dosefia prsva projvet« tvoj plemeniti aamen, ao tudt prosvetni večeri. roko poli« profvetneži de!« sili tudi nate druitvo, da uvede prosvstne večere. Zato ie dnStveni odbor na zadnji »«ii sklenil, da se vrli prvi prosvetni večer v četrtek, 17. oktobra ob 8 zvečer v DruStv«-neoi domu v Dolah, kamor vljudno vabimo vi« člane ia članice in ostale prijatelje naSe posvet*, Vstop vsakomur prosi
V nov« dobo.
(Nova Oselica.)
Po dolgih in nesrečnih letih nasilstva bivšo j MS w z ();,<-( vrača v naAo občino živahno poli. lično življenje, kot smo bili vajeni nekdaj. Tudi v naši občini, kjer so dolgo vihteli bič nait ljudstvom umetni generali, je protiljud.ske tiranij« konec Hvala Bogu, ostal; smo neomajni in zvesti našemil voditelju dr. Korošcu. — V nedetjo, dno 27. oktobra, na naš jesenski sejem, bo naše prosvetno društvo priredilo b-po igro j Utopljenca«. Pred igro govor, nuio pa [Kije društveni pevski zbor. Pridite jiogledat na nsš grič! V kratkem bomo imeli občni zbor društva in [»ev.sk^a oit-seka. Bratje in sentre. »topimo na plan, stopimo v vrste, bodimo eno. Z združenimi močmi bomo dosegli zarjo lepših dni.
Iz dolenjskik Benetk
(Kostanjevica)
V nedeljo smo imeli »pet obisk. Kako si vsakdo želel videti trto in pokusiti njen sladki ki bt ga sam odtrgal Posebno še listi, ki nikdar v Kiti ni v vinogradu! In »o se tako pripeljali tau*. gori izpod Šmarne gore. iz Smartnega. Vreine jim ni bilo najbolj naklonjeno, pa so se vendarle zadovoljni vračah. — Vinska zadruga je imela ogromnega dela te dni- Je pa tudi napravila vina, da je kaj! Kakih 5f0 hektov prvovrstne robe! Saj je bilo kakor medica! ■— V nedeljo bo p« gliv-
Zdtio se mi je, da bi potem vse moje site podvojile. da bi delal še z večjim zanosom in da bi otrok, če bi ga dobil, dal nov silnejii zalet mojemu življenju.
Moja žena se je trudila noč in dan. Ker so prihajal- razni vozniki in delavci Sele po delu in so ostajali pozno v noč, ko smo tudi bolj brez skrbi točili, je sirota prečuU in predelala mnogo noči. Čudil sem se ji, da je ostala te toliko zdrava.
Nekega dne mi je nepričakovano povedala, da poslanem oče, česar sem se zelo razveselil Torej so »e moje želje vendarle jelc izpolnjevati. Se nekaj časa bi delala in potem bi tli skupaj nazaj v domovino. Mali Američan naj ostane Sloveatc, kakor je njegov oče in naj živi tam, kjer sem preživljal jaz svojo nežno mladost!
Čimbolj se je bližal usodni čas, tembolj otož na in nestrpna je žena postajala. Opazil sem, da jo skrbi, a da se premaguje.
Potem mi je nenadno jokaje priznala, da se bliža njen čas, a ona ne čuti ničesar pod srcem, kakor bi ji ležala tam mrtva, težka senca brez življenja. Potolažil sem jo, vendar sem tudi sam prt-straten čakal usodnega dne.
In res »u se rodila kar dvojčka, a ob* sts bila mrtva.
Poklicani zdravnik naju jc natančno izprašal. Ko jc zvedel, kako je Pepca garala vse dni in noči, je trdo dejal, da je le njeno delo vzrok, da nista rojerička živa, ker je žena pretiravala s svojimi močmi.
Sirota je bila silno žalostna, a meni je tiha bol trgala srce, da sem se komaj brzdal.
Ostalo nama je še upa^e in spel sva se pc-grezniia v skrbi in delo.
ftea s« nama je kmalu nato rodil sinček, moj hne/, ki sem ga bil vesel bolj, kakor v;,epa na
r
svetu. Bil pa je iibek in vel, čeprav sva bila oba krepka. Ko ga je nesla žena k zdravniku, je spet zmajal z glavo:
»Povedal sem vam že, da preveč delate. Zakaj me ne slušate? Tako radi bi bili mati, pa sproti pozabljate, kar vam ukažem!«
Vrnila se je domov in pričela paziti nase. Bilo je že prepozno. Otroček je umrl.
V divji bolečini sam nisem vedel kaj početi. Pričel sem dolžiii samtga sebe, da sem največ zakrivil, da nimava otrok, da je to zakrivil alkohol, oziroma tegobito dek), ki ga imava, ko ga prodajava ter si očital, <la sem jo pustil, da je preveč delala, čeprav je silil nisem nikoli.
In zaslutil sem, da v Ameriki ne boin nikoli dosegel sreče očetovstva, da se mi usoda posmehuje in me bije v obraz.
In vendar je bila moja točilnica v primeri z drugimi vedno poštena. V druge so zahajali po-hofniki m vlačili s seboj slabe ženske ter uganjali greh vse dolge noči, a jaz sem ostal strog in neizprosen ter sem dajal pijačo samo moškim, čeprav sem se marsikomu zameril.
Pri nas doina je huda stiska. Oče mi je pisal dol<fo pismo, v katerem mi jc samo tarnal in tožil. ; da tako slaba še ni predla in da bi morali od la-1 kote poginiti, če bi jih jaz ne podpiral. Vesel sem ! bil, da sem imel denar in sem pošiljal te več.
Tudi moja žena je zvesto podpirala svoje do j rnače. škoda le, da je njena mati bila preveč rado-| dsrna in je vse takoj razdala drugim, Se tujim Iju-i dem, a sama je trpela lakoto. Bila je tako usmiljena, da ni smela videti siromaka, pa je bila že vsa iz : iebt. No, morda je ravnala prav, kajti bila je |K>-
bo/na in dobra ženica in jc pač računala, da ji bo Bog ie vs« povrnil, saj je bila že srečna, ker j« videla Pepco preskrbljeno.
Se nekaj časa bova delala, a polem se vrneva!. sem dejal nekega dne ženi in molče mi je stisnila desnico. Pred najinimi duševnimi očmi pa je zalebde!« slika najinega rojstnega krajs. Oba sva se veselila, da se kmalu uresničijo najine sanje in se spet vnieva domov, če naju bo le te nekaj čas« spremljala sreča, ki je včasih opoteča in nestanovitna, toda često tudi kapricasta in zvesta
Kako vesele so bile tedaj najiue misli. Kadaf sva imela urioo časa, sva posedela, si natočila kozarec vinca ter si radostno nazdravila. Ir. že sva se vozila po morju in iskala z očmi kopnino.
Toda najin sen se je spet razblinil.
Nad svojo hišo sem speljal hodnik. Bil jc le sen. Ukazal sem zaupnim ljudem, do so mi ga tako sestavili, da sem lahko v njem imel veliko skladišče polnih steklenic. Kdor me je obiskal, sem saino dvignil desko in že j« tajni vzmet sprožil pokri-vačo v liodniku in zasmejala se je velika sklad-niča steklenic.
Ljudje so pri meni popili precej vina in tudi wiskyja. Dokler so videli, da si nisem še opomogel, so bili še dokaj pošteni z menoj, a ko so spoznali, da mi bolje kaže, jih je premagala zavist in zalo me j e marsikdo naznanil. Ce bi ttidi jaz, ki sem imel priliko, iako popival, kakor mnogokateri mojih znancev, bi pač nikoli ne dosegel zelene vejice.
Oglasila sc je preiskovalna komisija, češ, da spet točirn whisky. Hladnokrvno sem jih vodil okoli. Toda bili šo dobro informirani. Hodnikovo ograjo so mi odprli s sekiro in vse steklenice so šle rakom žvižgat, pa tudr sodi kar jih je bilo skritih v kleti pod lesenimi tlaini, kajti vse so pretaknili iu staknili.
its stvar naSe On>!i»e pivi koncert našega pevskega ■okrožja, ki se višV Senl- Jerneju, kjer bodo za-
■peli vsi icbotoi okrožja. —- In- (o: .n* i vojsko« se pripravljamo. Kako bi se ne, ko pričakujemo; kdaj bo bombni napad. Pri nas bo za ta sničai stvar
*ek> neprijetna — it bo kdaj šlo »a res —, ker ni nobenih kleti. Ce bi na raviuini kdo klet napravil, bi um mogla služiti samo za vodnjak.
Slovesno*! Kristusa Kralja
(Peče)
Bliža 6f praznik Kristusa Kralja. Lansko leto »mo imeli slavnost kronanja Kristusa Kralja in obhod s kronanim kipom. Letos hočemo slovesnost poiwvilj t tem, da bo na praznikov dan popoldne ob pol 3 pridiga, nalo obhod s kipom Kristusa Kralja skozi vas in pete litaniie Srca Jezusovega. Nazadnje bo Se cerkveno darovanje. Vabljeni so vsi verni podložniiki nebeškega kralja iz peške okolice.
Poroka
(Belgrad)
Poročil se je v Belgrad'.! t cerkvi sv. Peira E ing. Anžič Srečko, inženjer državnega rudnika v Ravni Peki, tlonit iz Trebnjega, agilm član Kat. akad. starešinstva. Njegova nevesta je Ela Zekič, hčerka uglednega advokata dr. Zekič;: iz Visokega ri Sarajevu. Za prvo pričo ie bi! g. minister dr. rek, ki ga je zaskipa! g. Žitnik Alojzij, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Belgradn. doma iz Krke. Druga prič« je bil g. dr. Koce. narodu" poslanec. Poročil jo je gospod Ulaga, tamošnji slovenski kaplan. Čestitamo!
Ha.n v Luški dolini.
<*t»ri trg.)
Mii, 'o nedel.ki je obiskal tukajšnjo dolino jf. ban dr. Marko Natlačen. i'ie'1 občinskim do~ ,'iiom v Starem trgu ga je »prejel župan g. Kržič. Nato se je vršila v občinski posvetovalnici slav-i.osliia seja občinskega odbora in vaških načelnikov. Pri »-ji je bila g. banu izročena obširna *|H>menica. Gospod ban je obljubil, da bo |«o ntož-miMi skušal ugodil' tukajšnjim potrebam. Predvsem |» je naglasi! potrebo vodne preskrbe. Ker poznamo g. bana ko! mož« dejanj, smo prepričani. da bo v dogledm-m ram ugodno lešena ta najnujnejša zadeva. Po tveli maši se je g. ban odpeljal v Babino polie. — Otvoritev in blago-elovilev občinskega zavetišča m- ie vršila tudi v nedeljo. Prisostvovali w> vni občinjski odborniki.

načelniki soseek in tudi veliko število drugih. Ob tej priliki je imel predavanje šef higienskega zavoda g. dr. Pire. Dalje n nujni poliebi zgraditve vodovodu za v ho dolino. Ob koncu pa je zelo priporočal ustanovitev zdravstvene zadruge. Ta bi imela namen preskrbeti svojim članom brezplačno zdravljenje, zidati zavetišča za obnemogle, dalje za dojenfke-brezdomee. Zn lei«i in vzpodbudno predavanje mu je zahvalil g. župnik Hafner. Pozval je prisotne, posebno pa občinske odbornike in vaške načelnike, da takoj začno z nabiranjem članov po viiaeh za prislopitev k zdravstveni zadrugi.
Naše delo.
(Lom.)
V	nedeljo. 20. okt. po sv. maši bo javen političen shod za občino Sv. Katarina. Prvi v času politične svobode, ki smo jo dobili po za&lugi našega voditelja dr. Korošca. Po shodu je občni zbor naše nove ljudske stranke JRZ. — Tudi kat. prosv društvo je začelo z delom. Na obletnico smrti blago-pokojnega liralja Aleksandro L, ie priredilo lepo s-pominsko svečanost. — V nedeljo, 27. t. m. pop. bo prva igra: -Tri sestre«, z nastopom pevskega zbora. V ned., 20. okt. pop. pa bo občni zbor društva s predavanjem o nalogah katoliških prosvetnih društev. Predaval bo zastopnik iz Ljubljane (. Peršuh.
Naša »Irftnka.
{Prežganje pri Litiji.)
V	nedeljo, 20. okt. s* vrši ustanovni občni zbor občinske organizacije JRZ in sicer po 10. maši v
Ljudskem domu« na Prežganjesn. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse člane odbor.
Kočevski Slovenci.
IMrava na Kočevskem.)
Naj se te naš glas sliši enkrat po slovenski zemlji — saj smo skromni in se nikoli ne oglašamo. Naše življenje je tiho, otožno, ker srno potisnjeni med Nemce, ki nas od nekdaj, zlasti pa zadnje čase prezirajo. Zato smo bili toli bolj veseli, ko smo slišali na veličastnem političnem taboru pri Novi Štifti iz jedrnatega in kremenitega govora našega starega znanca in najboljšega prijatelja gosp. Skulja, bivšega poslanca, tako prisrčne besede v zaščito nas pozabljenih kočevskih Slovencev. Cel Dcmoljub- bi popisali, če bi hoteli vsaj malo
osvetlili svoj žalostni položaj v prosvetnem, gospodarskem., narodnem in cerkvenem oziru. Skratka — prav nič se ne zboljša, ker Nemec je vedno bolj ohol. Gorke besede g. Skulja, ki so izzvale v vseh navzočih ogromne odobravanje, so nam vlile novega poguma, ker jih ie govoril narodni delavec, ki nam dejansko kaže že nad 20 let svoje požrtvovalno ljubezen. Ponoscii smo bili, videč, da še nismo tako zavrženi, kot nam toiikrat Kočevarji trdijo. Zares,, mi pustimo druge v miru, priznavajoč jim vse pravice v največji meri, zahtevamo pa, da se tudi nam Slovencem na kočevskem ozemlju priznajo pravice, ki nam bodo omogočale miren gospodarski in narodni razvoj. Saj smo vendar nn j slovanski zemlji. To je moška beseda, še fo želimo • slišati in videti uresnič :no
Jubilejna električna lokomoiiva ki so jo naredili v časf angleškemu kralju in ki bo vozila med Newcastlom in Londonom.
In spet so ine vlekli v Chikagc. Sram :ue je bilo. da sem zardeva!. a potrpeti sem moral in molčati. Na nesrečo it iene ni bilo doma. Kc se je vrnila, je mnogo stvari pogrešila, saj ni b.lo ljudem dovolj, da so me odpeljali detektiv i, še marsikaj so nam odnesli.
Na srečo pa ni nihče našel moje glavne zaloge, ki je obstojala iz osem sodov samega špirita, vina >n žganja. Te sode sem zakopal neke noč na m-sedmem vrtu blizu svoje hiši. Izkopali smo veliko, dva metra globoko, dolgo jamo in zvalil vanjo i.orie in jih pokrili z ruševino, da se ni opazilo fo moje skladišče. Tudi s-' nihče pač ni mogel misliti, <l.i bom imel blago skrito na (njem svetu. No. da je bilo vse skupaj še bol; varno, smo pod ruševino pokrili desk« in nad ruševino naložili visok kup gnoja. Policija ga te videla in vihala nosove. Ce bi bila vedela, kaj "je pod njim, bi jih pač vihala drugače, saj bi ji gnoi ne smrdel več.
Medtem ko sem sedel v je6i, ni moja žena rok križem držala. Ker se je uidi sosed bal, da nas kdo v bližini zasleduje, saj so bile ovadbe vedno pogosteje, sta dobila nekje na deželi znanca kmeta, ki je ponoči vse sode odpeljal in jih skril na svojem domu. Ko setn se vrnil, sem ženi omenil, da tudi temu kmetu r... zaupam preveč, ker ga premalo poznani. Počasi sem speljal pijačo domovin jo prodal. Kes se je tudi pri tem kmetu izkazalo, da me jc varal in mi jemal iz sodov pijačo in jo zalival z vedo-
V vseh teh borbah sem vendarle ostal veder iu vesel, saj vsega nisem nikoli izgubil in vsakič sem sc spet dvignil in si opomogel. Tudi žena mi je vedno zvesto pomagala in ni obnpavala, čeprav sva morala večkrat čutiti na plečih p*W: bič usode
Preden sem opustil svoje kupčije, sem poskusil .-e srečo s trgovino čevljev. Moj namen je bil s •■-rimočjo trgovanja s čevlji prodati čim več alkohole.
Dal sem si napravili škatle z lepenke, ki so imtie dvojno dno. Pod prvim dnom je ležala stekleni«. z alkoholom, a nad njim v škatli je bil par čevljev. Tudi so lahko ljudje pri pomerjanju naročili primerno količino pijače, ne da bi bil kdo opazil. Kogar nisem poznal, sem mu prodal čevlje brez vsake pijače.
Ker sem vedel, da io podjetje ne pojde dolgo, sem imel zaloge le malo in sem vse jemal sproli. Podjetje jc uspevalo, toda slednji dan sern bil pripravljen na katastrofo. In res je prišla policija prav tedaj, ko sem prodal zadnjo škatlo čevljev i dvojnim dnom in jih je stranka srečno odnesla. Detektivi so morali oditi z dolgim nosom.
&e bi se oskrbel 2 novim blagom, a spoznal sem. da ine imajo vedno bolj na sumu. Cesto sem opazil ljudi, ki so hodili okoli trgovine, prihajajoč: k meni,' se mi predstavljali pod raznimi imeni, ter mi napol preteči ponujali vvhiskv.
Zaslutil sem, da se krog tihotapcev krog mene krči in večkrat sem sredi noči planil kvišku, ker se mi je zazdelo, da je nekdo pod mojim oknom.
Tudi žena ni bila več mirna. Opazila je. da hoJiio sumljivi ljudje okoli hiše. Da naju še nihče ni napadel ali ubil, je bilo pač vzrok, ker je bilo \ed:io precej ljudi pri nas.
Ker sem se bal, sem pričel zahajati spat k sosedu- Tudi žena je bila bolj mirna, da sva prenočevala pri njem. To je bilo same nekaj noči. Potem sva sklenila, da jo odrineva nazaj v staro .lomovliio. saj sva polagoma vse prodala in imela lep izkupiček, nekaj jugolovanskib milijončkov.
Tako sem preživel 28 let v tujini, ne da bi le en dan pozabi! na svoj dom ali na svoje drage.
Ze mesece prej, preden sva se preselila, sem kupil na Dolenjskem prijazno posestvo, kamor sem sklenil iti, iaj je ostala v moji duši vedno želja za kmetijstvom, ki se je nikoli nisem znebil. V kmetovanju sem gledal najlepši smoter svojega življenja.
Sen o vrnitvi se je torej moral kmalu uresničiti. Cas odhoda se je vendar kar počasi bližal.
Pričela sva se z žen« poslavljati od svojih prijateljev in znancev. Moj osebni avto je dan na dan brnel okoli.
In spel se spominjam Indijanca Dolgega nosu, ki mi ie zadnjič stisnil desnico, vrgel vase za slovo kozarec whi&kyja in me bolestno pogleda!. Ko sva si stisnila roki, je nekaj zamrmral in se obrnil. Njegova mlada žena mi je pa povedala, da mu je zelo hudo, ker odhajava in da me smalra za svojega dobrega prijatelja.
In pri tem poslavijanju sem šele spoznal, da mi je bila vendar (udi Amerika.domovina, saj sem bil v nji dolgih 28 let. Siccr pa človek pri slovesu mnogokaj pozabi, ginjenje, ki ga občuti v srcu marsikaj ublaži, da zre na vse z odpuščajo-čim očesom.
★
Bil sem zadnji dan v Ameriki. Hiša, v kaleri sem preživel ta dan, ni bila več moja. Vse ha t sem imel, je bilo zdaj že last drugega, a zato j« bil moj žep poln dolarjev.
Počasti in zamišljen sem laval okoli hiše. šel« zdaj sem spoznal, da mi je bila draga in ljuba, saj sem si jo tako težko pridobil- ln priroda?. Kakor zamaknjen sem tioM 00 travnikih in njivah
8'
Oh dvaj seitetnici
svetovne mori'e
* f-■ : f - ■> i;
txjc ~ ■ Ti!	-■!—>•<- lise
ta - v . ..i-:- i ■>. • '	; . *
-i' «. ■	-e " ■ * s»: :r
T—J"; tt s-.Os?*.' i.' i •'	- f iC 1-V.' 7 V - '
i:> ■ .'■>"• t i.	rwo t * x:.: * r n-j. . -
bi«-.:-■ . rf K4 i « 'J- -r-Jsn r-' -* --1
v e->- . i ....	T i . rr.Ji...
4j ? -»?	nta: .-w
r,- j- - ^>	. r 7.. ' J 7--e*J-
*ir.>i:;a	Drrsrvo rse* tamAot'.
fr «.. - -f<*%■'£	-J :;«
piuia J* Hotiaii niui»>4t|>	•>'-»>
—O	- -.	. . -f - " '
SITK ■ T	i f-S » re f	-J - -.i ' >i-
i A .Zi< -	-- ■ ■	„*..	:
KMt. -	; ~ -->* .	"	r - - -.'i -
ar j^c- -a ooČ£Š*v:.yr —' - .-* - : r . .. — . r-e .s tac«-:.; rj.i-	:. l Co-
r. -	->:	c ■ .j7
T:c. . K. -fšoti*. -j»ri: ; -ret %'ti't. Ko so	"i.: - —ti ■ mj'.-- x*i>
i.-:. S <? i -•:	■ > ra_	- Ar-
- /.ir	Ji	..i	7 - i'-
.tt i. ^'i -t ^ _ ra -;-rt • :	."^tt
z --e-- •-	. i.i-j .:*: - ii.:-	xaty
-'f-:;. roi ,:.- r. :r;-; i< >:krf :re - - ^^ i. . .... >	-f-
.^■v.c^r.i-jsrr. .oiii. co-t:«. -re--. . <.-i	ae-
, t,fV>	poira.js. ■ uj: w po
do»;.r<v	;r.-j.3> pnd t«:
itrriiko otite T'2.i r: a :: rr « hsi •-. ••,c
v roke. P-T^i-Tersi r: C '- -.. »j » : j -jin- ii« i boijlrr škili rafal«. » ; ortii) « 3ao®o Kdaci> is ra««c« /. areaes .ie : e. 4 ■ >i . 5ib?rii tr-ir -	''
V Prrognds! i« *}««e is:	sečniki i
pa »Oje TaanU tMtai. Swje?i sc- dovoM: jer- | rrjaiium »jetivkom, <h » se orgarsizarai. . co- j v= so aaK -rs. -j rj::.> I
;-J-•-.<!- '—	e--? ;1	. T rr- - . j
e -- - i < ia >-	-ir: « oz:
t<aii>aai »j>ravla;o iopai«t«o po iti .ni h pobočjih brez porov oa postojan«« . Abei;n:;i
it ptia-o o papriu:«-*. iri. aviem denarja U m vrtdoo*' wj»mts«». z	kar
i ,n finoivopo' sa »iacfaor. .efri: go/dovj i-4j na; naitejon ie podtotoMi:, k: mri ši jjj
u <*f<>t	* Petrograd« Z
» .r,:X< vekko rtorenranje	■emiko^vstift
'i/ h - por.iSt.h -OjB-h ^rHna*«. ir> je Tielo J
teda	(ki i-« 3. !>ae ! j« mr, ^
bi z/p*" na »kartinah« Tako v> Rui :Tt!»vtj • ao 1'reditaUjali to On*, del »ojaike ,JraiM Ha aa M .v;r... Pn< «•>■> pred tu-, o. v^asik ■j i. Ti -. 'j. v> :jra':i na odre kako b..-- •• ^ a 'jdoirno Tis:. »e£w je kap-Vm 'ho<M p,-; bergljali .o pr&i»:a.ijal ra».v t«., ali ma,i okutot iii^ert Kino « fc>;: cabasac občinttvi i'r biagajn: pa tak drta. da to oes-rpaeli vsi . :*> pob-.;-:. :«">. pa .< «iiK> kot:: pritegnili. ..
-fiavda. porota. .1» it • :Sar'«>,, ,it| ^ .a- , ...O,t roke »So.j« a«ra:.r y .jatskjfc |
' 't. X ?o*2a vezi Ct-v: te-n. da mi je tifjao an tre-j
Toia	i^-T te potk>*::š. 'reba n bite iti.
Ze<-a « c«3j oi»:dereo mirceiia. tepta > i. a zč->> b'«da :a ae«*?-. precadeea. Včasih » je rr«B-j:-«i zmogk> ia r:4f' ter kako jj tVr-vaj očri« j si>ac z oe.
*e6» »•« "<ir-i i« t te priprav ije-so za r.o.-joi - -.a a:< tpej. Ležala f.a .tak aa r—> Dover -r ->- » tamo jrr.or -a
-o s,a z -■:>. .s:aU- t,a bia >xr,i.-,e-aa. Z očtsorr, »i zrl« bodoteK.-i aasptoli k: te e	> , ta ^ - > a ožariera t to^scem ,
1 <yr.a; t.a .tula. saja je že preseorai moj »•ar:	jasez Cadta. ki -e bi: arr»r. od-
datjea a^rjh pet	od «i<:
Aič:/> i-nn t: bi?; doori. Oo>toi:u iii„ da vt\ - pel e-r t t • •->. — a-/Vogr»ofatioffi <ar ''/> ct:*a-ike ioiieN
Veselo »t pnt-aia.
Predeš i<a iiopsla »• taraodtč ton zatu! divji
iajež :a tukstje. Okreai! ser se in uopii k i»Ofen»_ r» t t»err«. pw Ztaa-a Vo3u mi je neUo ie prej zasovpil.
Cudao! Ko sem je pcaiavijai od ij&di, mi a: priita »cfcZi._ a ko tem potrepijai Zmaja po fcoe-mti^ giiv: ia tt še poeiednjič zizr, . njeyr<te krotke z-, etre oči, to asi aaiSTtie soize.
Pes a«, je lizal rofce, te aklasja. taiostoo k meni, se mi vzpesjai aa rame m oapoefed priče' ♦»te oKrfso tafit1. da tesi kar pobegi: is jS-oS! v avjocnobšt
Se daleč me je spremlja*} iačo*ue lanv^te rjleaje mojega z-.es»ef* p%a,
tk
Z ženo se srečno »tiiiU v domovino.
Zda inum lepo prostrano p>)sef.to Hik>, ki
jo iapiL sem v»e prez:da! ter ti postavil novo	s!avix>. gospodarsko pos'ooje in ! hleve.
Zemlja, gr^da? Ve,ia.;i tem sanja! o nj. in j zdaj jo i mam dovolj! Prinese: sen-, denar s >eboj ; | iu spoznal, da je bite ie t se premalo. Kajti doienj- | tk: kmet je siromak. Kogar morem ga po-iprem j | ra xn pomagam s posojilom, saj sem v tej skrom- ! : -: deželic. k,er ni razkošnih milijarderje-, znan ■ ko? naj*ečj: bogataš daleč na okoli
Teik: to davk: in večkrat je slab« letina. Toda I : kadar trw grudi skrb in bolest grem v hlev. se v sedem med svoje lepe krat ke in te zagledam v j dva iskra konjička, ki kopitljasa pred meioj. da • te vuejarno '.sire. ia tp-«-nim se ita bedno redno kočo in na našo kravico Riavko. Pa mi je takoj j ie-sete pri srej,
Večir*' pa -r^e objame hrepenenje in leda; se ' napotim s svojo življeajtio družico v svoj rodni i kraj, med pošbograsJre giičt. kjer mi je tekla zi-j bes. Kakor v saajah hodiva okoli po zelenih jasah. ; Ia ko zašije mesec ter se nasmehnejo nad na-ma zvezde, freva uma po prostrani božji priredi riia. zaaaajuu ia srečna, šaiteoju drevja prisluškujeta in šumenja vetra ter se veseliva mladostnih spominov, ki nama tstajajo v duši. zarajajo pred sam* m ama btide tesije.
Krmiu fM se spet vroeia nazaj med doienj-sie griče, pod prijazne vrnske gorice, saj naju čaka sam v zajšsem sončiaesT, domu nova mladost.
»»o*- ki je vt» moj in kadar ga pogiedam it mi tkfc. da «em tpet otrok in da se mi hideino 1 vcačaio 1«* aežne sončne mladosti!
(Konec.^
Družmo |e treba podpirati
V Nemčiji in Franciji pri državnih uslužbencih v veljavi način p.,»više-.aloe do-klade za otroke. — V Franciji doi>; državni uradnik ia prvega otroka v frankih doklitd« za drugega 806. za tretjega V5>f. z« <«-trtega 1411; v Prusiji in Bavarski pa za prvega otroka na meeec 20 mark. 25 za drtigega, 30 za tretjega V Franciji plača državni uslužbenec davek glede na število otr^k in ne |>o višini pta>S».
Pri r,as se mora boriti vlada » stra^iun siromaštvom, ki so ga zapu?ttli prejšnji re" žimi Gotovo je. da bo sedanja dalekovidn« vlada pri končni ureditvi plač državnih uslužbencev v polni meri upoštevala socijalna načela družino in družbe. Pri te t, bo gotovo vzela v p<..;tev tudi dvojne ?asiužkarje. Ce 1* uvedel za doklade otrok poviSevalni način in bi dobile žene nekoliko višje doklade. kol jih imajo sedaj, bi odpadel popolnoma tisti izgovor, na katerega s« sedaj opirajo poročene uslužbenke, češ. delam, ker mož ne služ; dovolj, če bi ir.pedle na ta način iz državnih in samoupravnih slu/b \ poročene ženske, bi se obetsem izpraznilo nrevei ^1'iž-U^nih mest. ki bi jih lahko zasedi! h-ezposel-ni in dobro šolani moški, kar bi zopet po"**" (lilo olajšanje brez{Kisel!iwti-
Skratka: storili treba vse, da družine 11(1 bodo trpelo pomanjkanja, /.-»kaj samo država z Mlravo in zadovoljno dn>Uno ima !v»dočno»t
rabočih depulatov«. V Boljšem Tokmaku, severuo od Berdjanska, so avstrijski vojni ujetniki tiste dni stražili tovarno za orožje. — Vsak je dobil puško in po — 3 patrone. • . Casoiiisje pik, da je v kavkaški armadi ie stara ruska disciplina. V Tiiiisu je bil boj med boljševiki in /neujševiki. Zmagali so menjševiki (kozaki), ki so vzeli bolj-fccvikom me«1 drugim tudi 30 topov.
Dne 5. (18.) januarja 1918 je poročala brzojavka, da so boljševiki z bojem zavzeli poleg ]e-)<ateritioslava tudi Aleksandrovsk. S tem je bila železniška pot do Berdjanska zaprta. Časopis »Berdjanskaja Žizenj« (Berdjansko življenje) od 18, januarja 1918 piše med drugim iz Jekatarino slava sledeče: »V bratsko gomilo boljševiških žrtev so položiti tudi 8 trupel avstrijskih vojnih ujetnikov, ubitih v boju z boljševiki. Topovska .krogla je ii|nneč padla v barako, kjer so stanovali vojni ujetniki zaposleni pri Branski tovarni in se tam razletela. Poleg mrtvih je bilo še 25 ranjenih. Skoda, da časopis ni priobčil njik imen. .Morda je bil med njimi tudi kakšen Slovenec. —
Dne 20. jau. 1918 sem čital, da so izdali sov-ieti ukaz, naj se romunski poslanik v Petrogradu Diamandi aretira 111 sicer zato, ker so Romuni zaprli nekaj ruskih boljševikov, ki so prenesli svojo agitacijo na romunsko ozemjje. Na ugovor nevtralnih držav so boljševiki Diamandiju zopet dali svobodo. — Tiste dni je, nevem kdo. poizkušal umoriti Ljenina, a ni uspel. — Ljentn jc izdal, tudi ne vem zakaj — ukaz o aretaciji romunskega kralja in družine. Ni mi znano, če so ta ukaz boljševiki izvršili, oziroma sploh mogli izvršiti. — Romunija jc napovedala Rusiji vojno Boji okrog Kišeneva. Pred Simfcropolom so dobili boljševiki od Tatarov po grbi. -- V Berdjansku govorijo, da sta bila v Petrogradu poleg pristašev kadetske stranke Kiškina in Singarjeva, ubita tudi socialista Cernov in Cereteli, in da so vojaki petrogradske garnizije s topovi streljali na Smol-ni, kjer je bil sedež boljževiške vlade. Malo verjetno! — V Dardanelah je bil boj med angleškim tn turško-nemškim brodovjem. Bojna ladja »Bre-slav« potopljena, »Oeben« pa pokvarjena.
Takorekoč — prek« noči smo dobili tudi v Berdjansk sovjetsko oblast. Po mestu so začeli hoditi »krasnogvardejci«, ki so skrbeli za red in mir. V Berdjansku se je pojavilo po ulicah tudi precej mornarjev.
Vso oblast in vso upravo je prevzel v roke Sovjet delavskih, vojaških in kmetskih odposlancev. Oddelki raznih uradov so bili pomeščeni po
raznih mestnih hišah. Uradniki, oziroma služabniki so večinoma ostali ua svojih mestih, tako tudi načelniki uradov. Vsak CKkieiek pa je dobil posebuega komisarja in brez njegovega so podpisa ni bil veljaven noben odlok in nobeno nakazilo ali potrdilo. V roki imam spisek oddelkov, ki jih je bik) 27. Naj jih navedem, kakor »o ulj imenovali: 1. Finansovij otdjel (finančni oddelek), 2. Otdjel narodnago hozjajslva (narodno gospodarski oddelek), 3. Zemeljnij otdjel (poljedelski oddelek), 4. Otdjel truda (oddelek za delo), 5. Otdjel putej soobščenija (oddelek za promet), 6. Komissa-riat vodilih putej (komisarijat za vodna pota), 7.
, Otdjel počli, telegrafa in telefona (poštni, brzojavni in telefonski oddelek), 8. Otdjel narodnago prosvješčenija (oddelek za narodno izobrazbo), 9. Sudebnij otdjel (sodnijski oddelek), 10. Sljedstve-nnaja komissija (preizkovalna komisija), 11. Re-voljucionnij tribunal (revolucijonartio sodišče), 12. Vračebno sanitarni] otdjel (zdravstveni oddelek), 13- Ujezdnij otdjel prodovoljstvija (okrajni oddelek za prehrano) 14. Gorodskoj otdjel prodovoljstvija (mestni oddelek za prehrano), 15. Otdjel mjesinago upravlenija (oddelek mestne uprave), 16. Otdjel upravlenija liedvižimim obščestve-nniin imttščestvom (oddelek uprave za nepremično javno premoženje), 17. Žiliščno kvartirno kontlikt-naja komisija (stanovanjsko razsodišče), 18. Voje-nnij otdjel (vojaški oddelek), 19. Otdjel obžčestve-nnoj bezopasnosti (oddelek za javno varnost), 20. Otdjel po djelam bježencev (oddelek za begunoe), 21. Otdjel obščestvenago prizrjenija (oddelek za javno skrbstvo), 22. Spravočnij otdjel (poizvedoval-oddelek), 23 Vojenno revoljucionnij štab (vojno revolucijonarni štab), 24. Komissija po organizaciji obščestvennih rabot (komisija za organizacijo javnih del), 25. Komissija po organizaciji obščestvennih stolovih (komisija za organizacijo javnih jedilnic), 26. Komissariat po borbje s kontrrcvo-ittcijej (komisariat za borbo s kontrarevolucijo), 27. Kanceljarija sovjeta (pisarna sovjrta).
»BOGOLJUB«
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
KmeSski dolgovi in » Trgovski list"
Glasilo slovenskih trgovcev piše o tem predmetu tudi sledeče:
Ne sme se namreč pozabiti, da pomeni brisanje lnnetskih dolgov tudi brisanje vseh terjatev za te dolgove. Te terjatve 30 bilo v korist naših denarnih zavodov, so biie v korist trgovcev in obrtnikov, so bife v korist tudi mnogih drugih posameznikov. Z brisanjem kmetskih dolgov so bile brisane tudi vse te koristi in narodno premoženje se je znižalo, ni se pa dosegia kot nadomestilo prav nobena pridobitev. Za kolikor so bili brisani kmetski dolgovi, za toiiko ne je tudi znižalo narodno premoženje, pa najsi »o bile terjatve na te dolgove trenutno tudi brez koristi. Toda slonele so vendarle na trdnih vrednotah in lepega dne bi mogle oživeti v celoti in s tem oedraviti ves ns« denarni trg. Tako pa je naenkrat padlo narodno premoženje za nekaj milijard, a dobička ui od tega nobenega.
Zato je bilo napačno, 6e so te terjatve kratkomalo uničene in je bil mnogo boij pravilen in tudi mnogo bolj uporaben načrt, da se te terjatve uporabijo kot kritje za državne obveznice ali bankovce, ki bi imeli isti tečaj ko bankovci Narodne banke. Dobili bi tako nova plačilna sredstva, ki bi jih mogii uporabljati denarni zavodi in bil bi zopet denar tu, ki ga naše narodno gospodarstvo tako nujno, potrebuje. Tudi če bi bo zgodilo to, kar »o napovedovali nasprotniki tega predloga, da bi v zasebnem prometu padeJ tečaj teh novih plačilnih sredstev za polovico, bi vendarle imeli vsaj aa to vsoto novih plačilnih sredstev. Tako pa so kmetski dolgovi tudi črtani za polovico, samo da od tega nimamo nič.
Današnja sovjetska Rastja
(Nadalievanie.)
Tako narašča najstrožji centralizem tudi v Rusiji ,edn» bolj in bolj ter izgubljajo razne »suverene« in »avtonomne* republike vsak dan bolj sploh ves svoj zmiseL
V prvih povojnih letih je • ladala v proračunih zaradi odprave denarnega in uvedbe blagovnega gospodarstva nepopisna zmeda. To se je izboljšalo šele z odpravo kmetiških davkov v pridelkih (dekret z dne 11. XII. 1923) in proračun za 1. 1924/25 je bil prvi, ki je bil sestavljen zgolj v denarni obliki. Znašal je tedaj komaj 2876 milj. rubljev, a je nato s strašno naglico naraščal, čim bolj so utesnjevali samostojnost posameznih zveznih repubiik, dokler ni končno za 1. 1932 narastel na 27.541 milj. rubljev, za 1. 1934 pa že celo na 47.31 milijard rubljev. Značaj sovjetske države se vidi zlasti v proračunu izdatkov, ki je kazal n. pr. za 1. 1932 naslednjo sliko (v milijonih rubljev);
1.	za gospodarstvo......
2.	za promet........
3.	za socialne in kulturne potrebe
4.	za državno upravo.....
5.	za vojsko in mornarico . . .
(}. za državna posojila ....
7.	za lokalne proračune ....
8.	za razno........
Skupaj .
Posebnosti sovjetskega proračuna sta razmeroma nizka postavka za vračanje posojil (samo 3.6% proračuna, v Angliji pa ti. pr. 1. 1929/30 celih i6f>% in iz-
16.052.7 4026.0 j.557.4 466.6
1.396.5 990.0
1.498.6 1.554.2
27.542.0
redno visoka postavka za gospodarstvo (s prometom vred celili 72.8%, od tega samo za težko industrijo nad eno tretjino vsega proračuna).
Velik del predvidenih izdatkov se krije z davki. Po davčni reformi iz 1. 1930 obstojita dva davčna sistema: eden za državno gospodarstvo, drugi za zasebno. Dočiin je prvi jako previden in skrben, ima pa drugi izrazito razredno bojni značaj in hoče zasebno gospodarstvo kratko in malo izropati, da ga čim prej uniči. Državna gospodarska podjetja so obremenjena le 8 prometnim in dohodninskim davkom, v zasebnem gospodarstvu sta pa najvažnejša obrtni in dohodninski davek. Od 1. 1981 sta uvedena še kulturni in stavbni davek, ki ju plačuje vse prebivalstvo. Davčno postopanje je posebno jasno pri enotnem kmetijskem davku: dočim so obdačeni kolhozi jako previdno in zmerno, so pa zasebne kmetije prepuščene na milost in nemilost vaških sovjetov.
Kakor proračuni vseh držav, tako se ima tudi sovjetski boriti s stalnimi težavami, ker predvideva vedno najvišji nupon vseli sil. Toda 1. 1931 so zaostajali 11. pr. dohodki iz prometa 700 milj. manj, nego je predvideval proračun, dohodki iz industrije 250 milj. manj itd., zaradi česar seveda tudi ni bilo mogoče zbrati predvidene rezerve v znesku poldruge milijarde. Najemati morajo zato tudi neprestano nova prisilna notranja posojila (od 1927—1934 jih je bilo že sedem), zato je državni dolg vnovič jako naraste), čeprav so z dekretom z dne 18. januarja 1. lili8 kratko in malo črtali vse dotedanje ruske-dolgove v inozemstvu.
10. Svcijohii položaj.
Osenmajsiletno boljševiško gospodarstvo je mor;'I o seveda precej vplivati žo na zunanje družboslovne lice
RAZNO
Poljaki v Ameriki.
Prva Poljska župnija v Ameriki je bila ustanovljena že pred 80 leti. Je to župnij«, ki še danes nosi poljsko ime »Panna Maria« (Gospa Marija) v Teksasu. Poljski duhovnik iz Gor. filezije (je ustvaril podlago za sedanje obširno dušno pastirstvo med ameriškimi Poljaki. Iz nesrečne Slezije, kjer so Pruei tako strahotno stiskali Poljake, se je leta 1855. izselilo v Ameriko 85 poljskih družin. V Teksasu so ustanovili svojo iia-selbioo »Panna Maria«, katera se še danes tako imenuje, Danes je v vsej Ameriki 862 poljskih katoliških župnij, od teh 815 v Združenih državah in 47 v Kanadi. Največ kat. župnij imajo v državi Pennsylvania, namreč 153. Med mesti pa je Chicaga tisto, kjer je največ poljskih župnij, m jih je namreč 43!
Enoten nastop v vseh gospodarskih in socialao-poHtltmh vprašanjih «0 eklcnili češki socialni demokrati« z narodnimi «0-cialisli ia dr. Ben«š«vo
sk»T>in«»
Starostno zavarovanje v Ameriki
Med najvažnejšimi vprašanji dobro urejene države je zavarovanje za starost in obnemoglosf. Kako je v tem pogledu v amer. Združenih državah?
Nad polovico Združenih držav ameriških ima že izpeljano delavsko starostno zavarovanje. Od 28 držav, ki so starostno zavarovanje sprejele, je v 20 državah obvezno.
V	naslednjem prinašamo nekaj najznačilnejših določil zakona o starostnem zavarovanju največjih državah Unije. Ta pregled je za nas zelo zanimiv, ker v naštetih državah prebiva največ naših izseljencev.
V	Kaliforniji ie mogoče doseči pokojnino s 70. leti starosti. Tisti, ki hoče doseči uživanje pokojnine, mora biti vsaj 15 let ameriški državljan, toliko let mora tudi bivati v Kaliforniji, najmanj eno leto pa mora biti v kraju, kjer prosi za pokojnino. Pokojnina znaša 1 dolar na dan. Prosilec pa ne sme imeti premoženja, vrednega nad 3000 dolarjev. Zakon o zavarovanju je stopil v veljavo leta 1929. Polovico stroškov zavarovanja nosi država Kalifornija, drugo polovico pa okraj ali mesto, v katerem živi prosilec.
V	tndiani je normirana starost 70 let. Pokojnina enaša največ 180 dolarjev letno. Prosilec mora biti 15 let ameriški državljan, 10 let mora prebivali v državi Indiana (računano od leta 1906), 1 leto v kraju, kjer prosi za pokojnino. Njegovo premoženje ne sme biti cenjeno nad 1000 dolarjev. Žakon je v veljavi od leta 1933. Stroške nosita na polovico država in okraj.
V	državi Jowi je zakonito določena starost 65 let. Pokojnina ne sme segati nad 25 dolarjev mesečno. Do pokojnine ima pravico le tak, ki je 10 let amer. državljan, 2 leti prebiva v okraju, kjer prosi za pokojnino in nima nad 100 dolarjev letnih dohodkov. Stroške zavarovanja nosi država. Zakon je iz leta 1934.
Po zakonu o starostnem zavarovanju se v Mi chiganu doseže pokojnina s 70 leti starosti. Prosilec dobi največ 30 dolarjev mesečne f>okojiiine, biti pa mora 10 let ameriški državljan (računano od leta : 19C6). Ne sme imeti premoženja v vrednosti nad i 3500 dolarjev. Stroške zavarovanja plačuje država. Zakon je bil sprejet 1933.
V	državi Minnesota je predpisana starost 70 le!. Pokojnina znaša 1 dolar dnevno. Pogoji za priznanje pokojnine: 15 let ameriškega državljanstva, 10 let bivanja v okraju, premoženje prosilca sine biti
vredno največ 3000 dolarjev. Stroške zavarovanja krijejo mesta, okraji in vaške občine. Zavarovanje uvedeno lela 1929.
Država Montana je uvedla starostno zavarovanje I. 1923. Predpisana starost 70 let. Prosilec mora biti 15 let ameriški državljan. Prav toliko časa mora bivati v okrajr. Pokojnina znaša največ 25 dolarjev, mesečno. Dovoljeni letni dohodki do 300 dolarjev. Stroške zavarovanja nosi okraj.
V	državi Njujork pa zakon o starostnem zavarovanju ne predpisuje ne starosti ne višine rente, niti državljanstva. Prosilec mora živeti v državi 10 let, da dobi pravico do pokojnine, v okraju pa vsaj I eno leto. Višina dohodkov in premoženja nista dolo- > čena, pač pa zakon odloča, da ima pravico do f>o- | kojnine tisti član, ki je za vsako pridobivanje nespo- j soben. Stroške nosita okraj in država vsak na polovico. Zakon je iz leta 1930.
V	zakonu države Ohio ie za dosego pokojnine določena starost 65 let, 15 let bivanja v državi in eno leto v okraju. Državljanstvo 15 let. Mesečna pokojnina znaša 25 dolarjev. Prosilec sme imeti premoženje v vrednosti do 3000 dolarjev, če je samski, do 4000 dolarjev, če je oženjen, oziroma '300 dolarjev letnih dohodkov. Stroške zavarovanja nosi država. Zakon je stopil v veljavo lela 1930.
V	Pennsy!vaniji je predpisana starostna doba 70 let, rok državljanstva in bivanja v državi 15 let. Mesečna pokojnina 30 dolarjev na mesec. O višini premoženja in letnih dohodkov ni predpisa. Stroški zavarovanja odpadejo na državo. — Zakon je bi! sprejet leta 1933.
Zakon države Wisoonsin zahteva 70 let starosti, rok državljanstva, bivanja v državi, in okraju 15 let. Pokojnina na dan 1 dolar. Stroške zavarovanja nosi okraj, in sicer tako, da mu eno tretjino povrne država, dve tretjini pa j>ovrnejo mesta in vaške občine.
»SLOVENEC«
je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške akcije. — Stane na mesec 25 Din. — Pišite, da ga Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
DBOBTINE
Zdrav iSlovek z dobrim tekom poje in popije do 70. leta starosti okoli 76.000 kg jedi v trdem in tekočem stanju, Ce vzamemo, da telita pri-bližno 00 kg, torej jo do konca svojega življenja
jiojedel skoraj 1300 krat toliko, kakor tehta. *
Žalostna krava. Mestni deček na počitnicah: »Poglej no, mama, kako otožna je ta krava. To
bo gotovo tista, ki daje kislo mIeko.< *
Pljuča odraslega človeka imajo prostora za S—4 litre zraka. Človek potrebuje, kadar je pri miru, 8 litrov zraka v minuti, pri hoji 10 litrov, pri naglem vzpenjanju 24 iitrov ii) pri daljšem
tekli 57 litrov v minuti.
*
Človekova koža telita približno toliko kakor njegove kosti, rajši kaj malega več. Mož, ki telita 70 kg, ima povprečno 12.2 kg kosti. Človek ima nekaj več tolšče kakor kože, in dvakrat toliko
mišic (mesa) kakor tolšče.
«
Dve čakalnici, >Ali imate tudi čakalnico?« — Zdravnik: »Celo dve. Eno za bolnike, v drugi pa čakain na bolnike jaz.c
*
Za kadilce. Nedavno so zgradili v pariškem predmestju veliko cerkev z denarjem, ki so ga zbrali pariški mladeniči in možje tako, da so sc odpovedali kajenju.
*
Ni mu treba govoriti. »Torej, tvoj bratec že govori, praviš?« — >Njemu sploh ni treba govoriti, ker zadostuje, da zatuli, pa takoj vse dobi.« *
Zavedni ameriški Poljaki. Poljska narodna zveza je imela zadnje dni v ameriškem Cleve-landu občni zbor, kar se tiče njenih kulturnih ustanov. Omenjena zveza vzdržuje v Zedinjenih državah nad 200 svojih šol, v katere pohaja do 15.000 poljskih otrok. Imajo svoje učitelje in zgradbe. Zbor je sprejel geslo, da ne sme biti nobenega otroka poljskih staršev v Ameriki, ki ne bi znal jezika svoje matere in svojega očeta, ki ne bi znal poljskih šeg in običajev, in ki tii ne znal slavne preteklosti [loljskega naroda.
Rum je. L. 1914 je živelo v Rusiji še 82% prebivalstva na kmetih in le 18% v mestih, a 1. 1932 so imela mesta že 24% vsega sovjetskega prebivalstva. Iv. 1914 je namreč živelo v mestih le 24.7 milij. prebivalcev, 1. 1932 pa že 39 milijonov, od teh 87.4% proletarcev (1. 1927 šele 68.5%). Pomnožila so se silno tudi mesta sama, kajti 1. 1923 je štela Rusija šele 21 mest z več kot po 100.000 prebivalcev, 1. 1931 pa že 46. Največje mesto je Moskva, ki je imela že 1926. leta 2.4 milij. prebivalcev, njej pa slede Leningrad z 1.6 milij., Kijev (0.5), Baku, Odesa, Harkov, Taškent, Rostov, Tiflis itd.
Pritisk prebivalstva s kmetov v mesta je bil v Rusiji že od nekdaj velik, odkar so pa uvedli nasilno soci-jalizacijo kmetijstva, se je pa še prav posebno povečal (letni dotok s kmetov v mesta je znašal nad 700.000). Ker industrija kljub svojemu naglemu naraščanju ni mogla spraviti vseh pod streho ter sta beda in brezposelnost silno naraščali, so uvedli /. dekretom z dne 12. decembra 1932 za vse prebivalstvo posebne legitimacije. Njih namen je deloma politično-policijski, deloma pa hočejo s tem spraviti iz mest vse nepotrebne elemente.
Pretežni del mestnega prebivalstva tvori seveda delavstvo. Samo v industriji je bilo namreč zaposlenih:
1.1925	1.1931
v težki industriji 1,031.000	3,113.000 delavcev
v lahki industriji	890.000	1,440.000 delavcev
skupaj: 1,921.000	4,553.000 delavcev
S kako silno naglico je napredovala med petletko industrija, nam dokazuje dejstvo, da se je samo v kovinski, strojni in stavbni industriji zvišalo od I. 1928—1931 Število delavcev skoraj za 3 milijone. Ta industrija do-
biva vedno bolj značaj veleobratov, saj se število malih podjetij (do 100 delavcev) od leta do leta manjša, število srednjih se ne izpretninja, število veleobratov je pa samo 1. 1930 in 1931 narastlo od 3067 na 3904, delavcev v teh pa za 1.3 milijona.
Dve tretjini delavcev prihaja s kmetov, naraščajoča industrializacija ima nanje neugoden vpliv in rodbine se manjšajo, L. 1928 je odpadlo na eno družino še 3.92 prebivalcev, 1. 1932 pa samo še 3.73. Na to vpliva gotovo tudi vedno večja zaposlenost žensk v negospodinj-skih poklicih. L. 1928 so štela ruska mesta še 2.4 milijonov delavk, 1. 1932 pa že 5.7 milijona.
Socijalistične stranke so si že od nekdaj domišljale, da imajo samo one v rokah recept za rešitev socijalnega vprašanja. Prav posebno velja to še za boljševike in ko so so polastili oblasti, so ga obljubili rešiti v najkrajšem času in korenito. V zmislu marksističnih načel so upali doseči to s popolnim uničenjem dotedanjega družabnega reda in z ustvaritvijo novega, komunistsičnega, ki bo zgrajen na diktaturi proletarijata. Glede na to so začeli uvajati takoj tudi popolnoma novo socijalno zakonodajo in novo socijalno skrbstvo.
Središče sovjetske države in politike Ivori delavstvo, ki je sloj s prav posebnimi predpravicami. Po davčnem zakonu iz 1. 1927 jo plačeval n. pr. kmet z 250 Rub. dohodkov istotoliko davkov kot visoko kvalificirani delavec s 3800 Rub. letnih dohodkov. Vse je vsaj na papirju postavljeno v službo delavstva in vse jo njemu podrejeno. Vse tiste ogromne množice, ki sicer tudi žive od dela, a se ne morejo nazivati »delavce«, so pa posvečene propadu, v kolikor se počasi ne bodo razvile v pravo delavstvo. Polnopravni državljani so !e delavci, a drugi se jim približujejo toliko, kolikor je že pač napredovala njih
Na neki ameriški univerzi so nedavno vsejali 160 let staro seme tako-zvane sv.lotus rože. Seme se je prijelo.
Nevidna nadloga. Vsa večja mesta trpijo za voljo hrujia, dima in prahu, nekatera bolj, druga inanj. Hrup, dira in saje se dado do neke mere odpraviti težje pa je s prahom, ki se ga ne moremo ubraniti z nobenimi siedstvi, niti 3 škropitvijo cest in poroe-lanjem. Posebno v suhem vremenu je ta nadloga velika, dasi jc običajno niti ne opazimo. Z merilnimi pripravami pa se dado prav dobro določiti množine prahu v ozračju in tc množine res niso majhne. Do 10.000 ton je prahu v 1000 kub. metrov. Seveda se ta teža stopnjuje jx> velikosti in gostoti velemest, po njihovi legi, padavinah itd. Mesta ob rekah so n. pr. čistejšega ozračja nego druga. Kaj pomeni plast prahu, ki plava v zraku, je najbolj« razvidno iz lega, da odvzame 25 do 50 odstotkov sončne svetlobe!
Umrl )'e znani češki so-cialdemokratični vodit«'! dr. Lev Wlnter.
Gospodje
JHf.	iS
ki žele bili za mal denar elegantno in moderno oblečeni, kupujejo svoje obleke direktno v tovarni
TPGOVSKl-OOM
mmcckL
TGvWIA-PB!iW -08101 Celje štev. 19.
z velikansko izbiro in skrajno nizkimi cenami, ki nudi: obleke iz hiačevine po 210 Din, obleke iz meliona po 264 Din, obleke iz kamgerna po 499 Din, kratke zimske plašče po 200 Din, dolge zimske plašče po 57£ Din, Huberlus plašče po 280 Din in olroške obleke po 70, 95, 130 in 180 Din. Zahtevajte takoj najnovejše vzorce in veliki ilustrirani cenik, kar prejmete zastonj!
RADIO
PROGRAM RADIO LJUBLJANE od 17. oktobra do 24. oktobra 1935.
Vsak dani 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Ca«, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza,
19	Čas, vreme, poročila, spored, obvestila, -r- Četrtek, 17, okt.! 18 Radijski orkester, 18.40 Sloven-lčina za Slovence, 19.30 Nac. ura, 20 Prenos iz Hubadove dvoraae, 22 Čas, poročila, vreme, spored, 22.15 Plesna godba. -- Petek, 18. okt.! 11 Šolska ura, 18 Ženska ura, 18.20 Plošče, 18.40 O aaščiti upnikov, 20 Vodopivčev večer, 21.20 Harmonika in orgljice, 22 Čas, vreme, poročila, spored, 22.15 Ogrski plesi. — Sobot«, 19, okt.: 18 Plošče, 18.20 Otvoritev razstave Franceta Kralja, 18.40 Važna zunanjepolitična vprašanja, 19.30 Nac. ura, 19.50 Prenos iz Prage, 20.30 Zvočna igra, 22 Čas, vreme, poročila, spored, 22.15 Nekaj okroglih. -— Nedelja, 20. okt.j 7.30 Kmetijska ura, 8 Čas, poročila, spored, 8.15 Koncert, 9.15 Akad. pevski kvintet, 9.45 Versko predavanje, 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice, 11 Radijski orkester, 11.40 Po-žgančkov oča otrokom govorijo, 12 Čas, obvestila, spored, 12,15 Radijski orkester, 15 Plošče, 16 Gospodinjski nasveti, 16.20 Cigani, veseloigra, 17 Radirki orkester, 19 Nac. ura, 20 Čas, poročila, spored, obvestila, 20.15 Koncert, 21Valčkova ura, 22 Čas, vreme, poročila, spored, 22.15 Prenos iz nebotičnika. — Ponedeljek, 21. okt.: 18 Zdravniška ora, 18.20 Plošče, 18.40 Kulturna kronika. 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19 30 Nac. ura,
20	Prenos helgrajskc opere. — Torek, 22. okt,: 11 Šolska ura, 18 Slike Iz narave, 18.40 Vzgojna vrednost umetnosti, 19.30 Nac ura, 20 Prenos z Dunaja, 22.05 Čas, vreme, poročila, spored, 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 23. okt.s 18 Pomen ročnega dela, 18.20 Zvočna slika, 18.40 Fran Milčinski in mladinsko oskrbstvo, 19.30 Nac. ura, 20 Lisztov koncert, 21.15 Zdravice, 22 Čas, vreme, poročila, spored. 22.15 Radijski orkester.
k Kletarstvo. Spisal Bohuslav Skalicky, Knjiga ima 192 strani in 85 slik med besedilom. Cena hroš. knjigi je 60 Din, vez. v platno 72 Din, v zalogi Jutfoslovaneke knjigarne v Ljubljani. — Kletarstvo je nauk, kako pravilno pripravljati iz grozd-a vino in kako ga oskrbovati, spravljati, negovati in kakš-
na naj bo čistoča in red v kleteh. Knjiga se temeljito bavi z umnim kletarstvom, kajti brez dobrega smotreriega kletarstva ni uspešnega vinogradništva. Novodobno kletarstvo zahteva poleg obile prakse tudi temeljitega poznanja vinske kemije in bakteriologije. Važno je poglavje v negovanju sodov in vina sploh, dalje poglavje o napakah in boleznih vin. Knjiga bo izhorno služila ne samo vinogradnikom, potrebna je tudi vinskim trgovcem in gostilničarjem, ker bodo našli vsi v njej obilo praktičnih nasvetov in navodil pri ravnanju z vinom. K pravilnemu tolmačenju navodil bodo dobro služile mnogoštevilne slike (851). Knjigo toplo priporočamo!
NAZNANILA
n Kal. prosv. društvo v Št Andražu pri Velenju uprizori.v nedeljo 20. okt. v Prosvetnem do-
mu narodno igro s petjem »črna žena«. Igra je zanimiva in zelo lepa. Zato pričakujemo velikega obiska. Po igri se vrši vinska trgatev.
n V St. jurju pri Grosupljem se bo vršil dne 19. oktobra 1935 letni živinski »n k rama rs ki sejem. Kupci in prodajalci vljudno vabljeni.
n Krško ®U Savi. V nedeljo, 20. oktobra, na misijonski praznik bo v društveni dvorani cerkvene hiše v Krškem ob 8 popoldne misijonska prireditev s sodelovanjem salezijanskega zavoda iz Radne. Spored: igra >Ob sinji obali« in petje, ki ga oskrbi cerkveni pevski zbor. Ker je čisti dobiček namenjen domačemu misijonarju g. Andr. Majcenu, ste najvljudneje vabljeni k prireditvi ne samo domačini, ampak tudi iz sosednjih župnij.
li Besnica — Jamnik. V nedeljo, dne H. okt ob 2 popoldne bo na Jamniku pri Mohorju shod JRZ. Poročal bo bivši poslanec J. Brodar. Zvečer je shod ob 6 pri šli mu v Besnici. Somišljenika pridite v obilnem številu-
prolelatizacija. Delavec ima povsod iti v vsem prednost in ie nekateri so jim v nekaterih pogledih enakopravni (n. pr. inženerji, tehniki itd.). Kmetje so v vseh pogledih še jako daleč za delavci. Čeprav se raztezajo nekatere panoge socijalnega skrbstva na vse prebivalstvo, ima pa to vendarle v glavnem značaj nekakih nagrad, ki so jih deležni predvsem tisti s predpravicami, to je delavci. L. 1932 so prištevali med delavstvo in nameščence 18,018.000 prebivalcev (od teli je bilo 5,414.000 industrijskih delavcev) in ie ti uživajo vse ugodnosti sovjetske soeijalne zakonodaje.
Glede delovnega časa so se ravnali do i. 1928 po načelih ženevskega mednarodnega urada at delo in je bil uvede« povsod enotni osemurni delavnik. L. 1929 so pa začeli uvajati polagoma sedemurnega, da bi s tem na eni strani pokazali svetovnemu proletarijatu prednosti boljševiške Rusije, na drugi strani so pa hoteli s tem zmanjšati svojo veliko brezposelnost. Da bi delavni čas še bolj skrajšali, so uvedli petdnevni teden s 4 delavniki in enim prostim dnem. D« bi se proizvodnja pri tem ne zmanjšala, so tekli obrati brez prestanka, kajti vse delavstvo so razdelili v 0 skupin: pet jih je delalo, ena pa počivala. Ker se pa to nikakor ni obneslo, so odredbo kmalu zopet preklicali (24. novembra !. 1931) in uvedli šestdnevni teden s petimi delavniki in enim splošnim prostim dnevom. Kar je delavstvo na ta način pridobilo, je pa izgubilo z odpravo vseh cerkvenih praznikov. Ohranili so le še 3 državne praznike s 5 prostimi dnevi (1. maj, obletnica revolucije in obletnica Leninove smrti).
V zasebno kapitalističnem gospodarstvu tvori glavno pobudo za delavnost posameznikov stremljenje aa osebnim dobičkom. Ker io v komunističnem gospodarstvu ta
pievažen gospodarski činitelj izločen, skušajo že izza uvedbe načrtnega gospodarstva najti nove, :.socialistične pobude«, ki bi nadomestila te zasebne. Začeli so s tem, da so uvedli tekme med delavstvom dveh podjetij iste vrste, a v dveh različnih krajih, katero izmed njih bo več in bolje izdelalo. Tem so sledile potem se tekmovalne pogodbe med podjetji samimi, v katerih se ena podjetja obvezujejo napram drugim dobaviti v določe-n mečasu določeno množino proizvodov. Od 1. 1931 dalje so pa začeli snovati še posebne »udarne brigade., to so skupine posebno pridnih in navdušenih delavcev, ki jih jpošiljajo oblasti v slabša podjetja, da tam s svojim zgledom in tudi z ostrejšimi sredstvi vplivajo na izboljšanje proizvodnje. Iz njih s« se polagoma razvile razne vrste >udarnih brigad«, kakor »vzpodbttjevalne brigade« za razgibanje počasnežev, »operacijske brigade« za izboljšanje sodelovanja posameznih oddelkov podjetij, »brigade za vzorno proizvodnjo« v svrho kakovostnega izboljšanja proizvodnje, »upravue brigade« za izboljšanje uprave podjetij itd. »Udarniki «štejejo že nad 3 milijone oseb in uživajo še povsod prav posebne prednosti in ugodnosti, s čemer so se boljševiki nehote vrnili k stremljenju po osebnem dobičku, na katerega je zgrajena pobuda v obsovraženem jim kapitalističnem gospodarskem redu.
Iz istega kapitalističnega reda izvira tudi načelo, ki so ga boljševiki nedavno zopet uvedli, da se namreč ravna plača po množini dela. Svojo mezdo prejme sovjetski delavec že izza dobe Nepa navadno zopet v denarju. Mendo določa kolektivna pogodba med strokovno organizacijo in podjetjem, a ljudski komisar za delo določa najnižje plače. Mezdnih razredov je 17, in sicer:
(Nadaljevanje.)
Na Holandskem so imeli tudi pridigarico-pasto-rico Jakobo Mossel, ki je te dni 78 letna umrl«, Ko je bila še zelo mlada, se je seznanila s cerkvenimi krogi protestantske vere in je izdala cerkveno pesmarico za mladino v več ko sto tisoč izvodih. Nato je več let delovala v nizozem. protestantski zveri, še preden so smele Nizozemke posečati bogoslovnice. -Bila je župnijska pomočnica (nekakšna ka-pianka) in je {sestala — kot prva ženska — tudi
Pridigarica v cerkvah.^ -ridigala je po vsej državi in radi pridig j® tudi zaslovela.
Posvetovanje delavski zbornic |e bilo nedavno v Zagrebu. Na daevnesn sadu je bila naredba o uvrščanju nameščencev in načrt novega trgovskega zakona.
Ministri Švedske, Norveške, Danske In jFfosk« so se sešli nedavno * Oslu. Izrekli so se za mirovno politiko skandinavskih držav.
Moderno. — To j« grozno! Zakaj ljudje sploh obešajo uke slike? — Najbrže zalo, ker na morejo obesiti slikarjev, ki *o jih slikali.
SMlaic im t® rezisc s žZTtZZ
pti tvrdk.-. FRANC POGAČIC« i.1 «. t. TyrJ< t% c«*j il JAVHA SKLAD* >CA &*!iai
Kah	vJjr.fi..	'j »v*. >atti;
tsuiš djLr.« '.c ' žr.-.i :\K'i v >vv -3-v-M t-v
_ »Veš »sa. aMtu * 3oit iwfc EJI viuk
ia ujema je tekla Aaaes krt u -osk
miliici ii usiiiliiti
Itjetaiinu mirsg« a - maj awai
v Kamniku
Šutna ž ev Cv astnt h ši"
hranilne t.o«	p** c-."«?**
do 3* r
Jsja> <«	vre«ts*< ' »i««.
>»oia- 0~: *dt»t.vx nmt« aa	pia«
vedso pci;ai;aa v sar. ia m « asti.a=: pr. ec ' . — Oct: >!b!.* Ser .ta* ul šale, F io	i«?- aUA. pot&aif« n*sit» jb va-,. poteai jo p« pričaš rj pšaraft.«
ftrdsuaifi fe*jtflc S^L
p^ranMT« tecdsite
pa".	zavodih antf j ^ima 3
NB(H kML HW« - -HanSor m
tti.irir*: - n;-.- Trrbm M	9ci s. • tx!Uifc»
Pocfejkar« »topaic«.	t e r«rirr
pc »»: -. xa-ti- ni ;-ir- ; »	£1 « ri-t-
i <r..n -F-II^«'- rv.-srs t« ?r<. i- assii
-■> -ti« NE:	st;-;::« . vfi .« =
»1 * hLi r-iiirj ST: lair: a i rji — es-z itcjsac rr«'.:«.ta :;-! ; Vci lii •« j—-..-—-f-7
K3L.-T i	r: 1- ii -< > —
p.ta »t- t c	t	i »trse f k- ti :t"i
u::'i t: 1 liivvf -O' f-irrf- -.i- r-- st: Tr ii t—- -	sir:.; -i"2 1 -
-ut-
Uctprašojc
->.>ri~ .ep modem
U#6aM tli iepk«.

»llrti« B«#s4«t,
■ 1
- : ".4
ri&criit*	p >43K?
Anersiti vir.-.i 1 V rf-'-.;-1	r-irvoiof. «
iv-o aiorta oeiat JJI.JIO-
jFisior« uriNrifC !•»-IK1C ja fWT3£»dht • 12IM-
nsii ■. r«a«isee-«"eaa vi t	S]»-
Krt« 31	»ixli
n .	čj 1 f--
u	. 1 se	* ir i
rcoe'! > J~I
SoeA. ariMia « F® rrSSa « i*jj»«a Sraa-
.•occi	i -j^iai ie-
7«tirirrn i: §0 ic^na-
. šičii i.;r323: j
iacrr ruš* t*ci.č3< ss- (
ssa->	i-i(«i iSKJLT « (
j«vr<u 1 1;..-. ff .rs.-« »
'TStMMilli ?
Bi.M <W I.^«- .<r-r .->•• -	r»:»«. .- -
S.; w * ' ' 1 :>'!- N ;j	se >f >:--
ii n sa> .-ja. > is	j:,:
ni.— r;: 'i'-	f>=-r
meči. s., .»f s.-:: riše	:<ecr M i» i--?-? "»r - kca
S>»aw: jariie. ter£i®«tže.	*
UM » «CKIiM femc CZ-^Z.*	z^J., Sever A Komp., Ljubljana
revmatizma, protina **
• ^ ••»!•* ao »Jrt la tUcpih. ot«»li «4.«., »kn»:h» roke i	.n Mirar.-* P<) rtiaih d*l h le.ef*. pa tod u-
-■ '	so	re»«aa{iiio» ia c«-
t	»a:*r» :* treba ortprariti. kar u
K«;	**
Sudlm Tam
niraTllao imokra-^so k »hao mkrt^J^o. lasaao
domaČe idrovl)en|e s pt|aEo
i «	b 50T»era o*ratso	.a
..tmo	«dr»*!te»w» »mloi »: c* j*
.—.. . T1 - j-	4ar,T»ia bo:r.-» iji^aa.
P t'--i i a«; - dob 1: »•» w eioitk » rtob :r:»Ta: oMcoJoč-fc »kiodi^e
llltM) I« fr«»k» ti.^<5n-> * p-.a r.o raicravo J-3-s. M
sr.r. -i --iiic-iiji^o^:; t^ra
•aaiUE ieiovaaj-i. mn ao rae«-f>
ERNS f PASTFRNACK, BERLIN 3.0
JlKliaelkirehjiiati 1Ž. Ak. H.
FI6t, ROZINE IN BRINJE
SflES i	<- »
Mali oglasnik
• du i.-o-<u -r-; c- a. - « .-ro»:or te fasraePisi Varoča:«, JViaaija:*'" pia-ajc a^«or»so a so	c ta.it.-tu
r^ts3 t- r^-^'« 3 -1 - :-r: ve fti osir-:brsiC	-o*
t i a - -t i i
i» msht se
taMnbBi
sc^av-aii	i F -
T : .	: u -i-
r rjr	::nr
. -	ši
isiiJri tifT^4/;:
s-r? ks^-s^ri.
'jl. —	t	r ■
kfi:*nl! isitif'1
X ri *-ift»*j ?»f- j- if- U—-J '; a*ftšfc:L4 žf- f | £	— T-in i
frltt nti|a
S:
ii r*eC"i r^iCi '.4
goM. ii	* etšii
j. . -j-e; ^ - ~ r*.^ i- " f- Dt»»-
>vtf-r-	--	.1
mb r t:i' li "Cit	v
i - Ziis.: trn'. -r-i-

ST
r-ai it v pg :s i - i-.-ca. ' --.i»r>r.
ie '.fr u„
is :ta
- Fr. Sfiiisu l:itljifi
i t ' ei-i.t	reflts t
j Z j:ar£	ze
| -t-.iL. u	:
e	- i'- - -■ < > - - r i - t-: r : - r-
: c f.: r"t	.".a :j ri raacr-.. >
. riji^i £.£.;•<	r >n t
:T asi« -s	- i :c
z.L j: i .T scit:	H : r:
nu..-.	i--., ir-
Z: f — T " -f
Vvna rvr-
'."u: 7;:
N.frE
šeznHB irfr»ia»tfc >»»« 3«eri:* Prw ga«.
- i-r-t .š>«< » Bošia^ti. kastnh dob-.tki ie niso I ■ — Zre^""« »e * vriiio da« 6. X t. I. ;	K«. J».«4 295. 2«>. Mi. 4:5. 4»"'.
' iT, A> t»:r. 756. 775. 7S-_ 9ti '-05. *>57. m, ' VrC.	10». 1101, ua 11«, 1143,
I	- - J	:j>-- jri. -.427, 1474. 1> A 1 >40,
1540.	l"X<6. 1750, 1316. 15»;. 1389. 1953,
t	: i45 2-.43. 2191. 2199, 2292, 2299, 2101,
23C,;.	25-6. 2537. 2609, 2btf2 2783,
rx.' 2Si; 2S55 2856. 2»16k 2»5. 29».
Dc-b-.-'*: se doffto čae 13. m. ia X'. ;. in. od 12 do 6 po? . gis. <Jor»: ca KamesaK Kdor ne ■i-, .fae d>:c"—U > teci rcwx japadf isti v korist it«
Fige, slive in rozine za žganjekuho,
iyizt x po cajsiiji ceni ttr ikj
IVAN 3EUČ1N. tiubijana Emonsfc* c. 6
DraiKa	Dne 4. novembra 191">
-- N> pro^a •■< pri jtukftn sodi^ti \ Mokro-i noeo na	draihi txvl itredno ugodnimi
f ^>xoji	pojestro. obstoječe iz do-
bro ohranjenih £o*pi>dar«kih poHopij, ob-j i: t - ■; r travnikov, njsv. litumllH iti po-i t.-^v. — \ podrobne;«* podatke dobite v j pitarni dr. Catape- advokata v Ljubljani, A • - : a cesta 4
Fnrstra« '»rtUR^e. ms av:.» K vir f-plo
:: :-. . k«- -- be r--- :• -v- Or *»r.> jv-kale
?r- : — >v s. i-? R	>vr"-\
knlni jH&Tiit: »i-o-i. C • r-
ii. rloa t • - j t.	.-e i. '-;
r«rr-ci Ersa S»± 4>s5jai i«ri ».i
a	z-ri fsmis;;';
iissii	.r. u j - • «-< ,«•
rjtui. C. Waj li	nna -; r-
-j r-iti a " -i^-i : - .• j	-
Uot	-Sa	t.: liit.rš mm
Ti -i™ il l''. .Li i Vt	^ -J »
.. i --,
Čl- i a. Si	• .t:
ŽJ.7-Z ij £?.: " - -■ : ■ i - i. j!- - ;
ZaleiP®
is vsako	šiedil-
i i p e 1 a t s K. kuhi r.; fs o posodo in ts-o ič.ez-nirvo \\=T " '=-: --'
FH STUP
ie-jerrj - s
J U«biiana
e tsta i.
Za .' -^rJ «. T j r fcaiar®B	C«ii
_--•». » < • Ot liru^orši
L-««T> iaft K«»ibi»ir