Leto XXVI. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za V« leta 50 lir, za '/« leta 25 lir, mesečno 9 lir. Te. denska izdaja letno 50 Ur. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. ladumtrUo. obrt Ut dmnmrnlitvo Številka 33. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.953. ONCESSIONARIO ESCLDSIVO per la pubblicita di provenienza italiana ed e»tera: 'STITUTO RCONOMICO TTALIANO-MILANO. Via G. Lazyaroni 10 IZKLJUČNI) ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Izhaia vsak torek In petek Ljubljana, petek 23. aprila 1943-XXf C ena 0'80 Obveznost popolne obdelave kmetijskih zemljišč Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo, ki določa: Vsa kmetijska zemljišča v pokrajini se morajo obdelovati in izčrpno ter mnno obdelati. Lastniki morajo poskrbeti, da se to zgodi. Če so lastniki odsotni ali ne morejo poskrbeti za obdelavo svojih kmetijskih zemljišč, zadeva ta obveznost njih domače, ki bivajo v pokrajini. Če lastniki ali njih domači te obveznosti ne bi spolnili, morejo izdati civilni komisarji odlok, s katerim se iz javnih ozirov zase-žejo zapuščena ali zanemarjena zemljišča in se izroče drugim v obdelavo. Zupani izberejo tiste osebe, katerim se na prošnjo lahko odkažejo zasežena zemljišča proti odškodnini, ki jo določi ob koncu vsakega kmetijskega leta ravnateljstvo kmetijske in veterinarske službe pri Visokem komisariatu. Zoper zasežna odlok je dopustna v 15 dneh pritožba na Visokega komisarja, ki odloči dokončno. Lastniki ali njih domači, ki bi brez opravičenih razlogov opustili ali zanemarili vzdrževanje, obdelavo' ali ukoriščanje zemljišč, važnih za kmetijsko proizvodnjo pokrajine, se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX z zaporom do 2 mesecev in v denarju do 5000 lir nekvarno zasegi zemljišč brez pravice do odškodnine. Naredba je stopila v veljavo z njeno objavo v »Službenem listu> dne 21. aprila t. 1. Skupščina Združenja indu-strijcev in obrtnikov V petek dopoldne je bila v Ljubljani skupščina Združenja in-dustrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino. Po reorganizaciji strokovnih združenj je bila to prva skupščina. Z reorganizacijo se je število včlanjenih podjetij znatno povečalo. Skupščine so se udeležili tudi korporacijski inšpektor inž. Mašera, oba strokovnjaka pri Združenju, zastopniki Zveze delodajalcev in mnogi člani. Po poročilu predsednika je skupščina odobrila vsa poslovna poročila, ki so obširno poročala o delu im akcijah Združenja. Nato je skupščina še odobrila računski zaključek Združenja. Sledile so volitve in so bili soglasno izvoljeni predsednik, podpredsednik ter člani nadzorstva in njih namestniki. Imenovanje Odbora za propagando in turistično obveščanje Visoki komisar je odločil, da se imenujejo' v Odbor za propagando in turistično obveščanje o Ljubljanski pokrajini naslednji gospodje: fašist odv. Karel Chersi, predsednik, fašist Gvidon Candrini kot predstavnik družbe Compagnia Italiana Turismo, dr. Franc Ratej kot predstavnik Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet, dr. Ciril Pavlin kot predstavnik Pokrajinskega odbora CONI, Jakob Birimiša kot predstavnik R. A. C. L, Ureditev kmetijskega pridelovanja v Italiji Z obveznim kmetijskim pridelovalnim načrtom za 1. 1942/43, čigar podrobnosti so bile pred kratkim objavljene, je stopilo prizadevanje Italije, da poveča svojo kmetijsko proizvodnjo, v nov stadij. Prizadevanje samo pa se je začelo uresničevati z 1. 1936 objavljeno žitno bitko. V svojem velikem govoru o potrebi avtarkije je opozoril Mussolini na 18. november 1935, ko je proglasila ženevska Zveza narodov sankcije proti Italiji. Od tega dne je italijanska gospodarsko-prehranjevalna politika v znaku samopreskrbe, da se doseže avtarkija v čim krajšem času. Z izbruhom sedanje vojne je nastala že druga razvojna stopnja in sedaj so prej doseženi uspehi že dokazovali, da se morejo doseči postavljeni cilji. Kmetijski minister Tassinari je izjavil 1. 1930, da gre sedaj za to, da se za doseženje avtarkije postavljeni datumi skrajšajo. Mussolini pa je oznanil pri razdeljevanju premij v januarju 1940 gesla in cilje nove etape za avtarkijo v prehrani Italije. Čeprav daje dostikrat žitna bitka ime vsem prizadevanjem za povečanje storitev, je vendar le del vseh prizadevanj, čeprav eden najpomembnejših. Bojišče pa je dosti bolj obsežno in ne gre samo za zagotovitev zadostne prehrane, temveč tudi za povečanje proizvodnje industrijskih surovin in izvoza. Mussolini je v januarju 1940 dejal, da se mora povečati proizvodnja pšenice, koruze in oljnih rastlin. Državni dodatki in premije Državni dodatki, premije in ugodne cene za kmetovalce so bili od vsega začetka glavni podneti za doseženje svobode v prehrani. Tako se je razpisala v jeseni 1941 posebna premija za gojitev pšenice, ječmena in rži v višini 200 lir za ha, malo pred tem pa so bile sklenjene posebne premije v višini 40 lir za stot predčasno oddanih proizvodov. Ne da bi potrošnjo obremenile, zvišujejo premije izkupiček proizvajalcev, ki se je po zadnji določitvi cen zvišal za proizvajalca takole: za trdo pšenico dobi proizvajalec v severni Italiji: osnovne proizvajalne cene 255 lir za stot, od pridelovalne premije 200 lir na ha približno 16.50 lire za stot, oddajne premije 40 lir pred 15. septembrom in še 20 lir premije za oddajo pred 15. julijem, da dobi torej skupno za stot 331.50 lire. Premije in dodatki pa se ne uporabljajo samo kot podnet za povečanje proizvodnje, temveč tudi za urejanje pridelovanja. Osnovne pridelovalne cene so v treh glavnih delih Italije različne, ker je njih namen, da se poveča proizvodnja posameznih pridelkov v krajih, kjer so za nje najbolj ugodni pogoji. Tako so se zvišale cene mehke pšenice v primeri z Oiril Majcen kot predstavnik Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine, dr. Milan Dular kot predstavnik Vzorčnega velesejma, dr. Josip Pretnar kot predstavnik Slovenskega planinskega društva. onimi v prejšnjem letu v severni in srednji Italiji za 35 odstotkov, v južni Italiji za 60, v otočni Italiji pa za 77 odstotkov. Nasprotno pa so se cene za sladkorno peso na severu bolj zvišale ko na jugu. Podoben namen ima tudi premija za predčasno oddajo pridelkov. Proizvajalec naj namesto pozno zoreče trde pšenice goji v večji meri zgodaj zoreče vrste pšenice. V južni Italiji, kjer so pogoji za takšne vrste pšenice najbolj ugodni, je zato tudi premija najvišja. Pokojni senator Strampelli, ki je bil eden najodličnejših borcev za pšenično bitko, je sodil, da bi se mogel na ta način povečati hektarski donos za 5 do 6 stotov. Isti namen ima tudi v prejšnjem poletju izdana naredba, ki določa za kmetovalce zelo ugodne količine, ki jih smejo zadržati za sebe, če so z žitom obdelano zemljo po žetvi še enkrat obdelali z drugimi pridelki, kakor s koruzo, krompirjem ali sočivjem. Načrtno razširjenje pridelkov za človeško prehrano ni ostalo brez posledic za proizvodnjo krmil in za živinorejo. Da se je povečalo pridelovanje žit, so se morali pašniki in travniki spremeniti v orno zemljo. V izravnavo je bilo potrebno bolj intenzivno izkoriščanje za krnila preostale površine. Kmetijski minister je zato v jeseni 1941 določil dodatke kmetovalcem za večjo proizvodnjo krmil. Ti dodatki so znašali do 500 lir (do ene tretjine večjih kmetovalčevih izdatkov), do 200 lir na ha pa za novo gojitev zelene krme v srednji in južni Italiji in 100 lir za uvedbo novih vrst zelene krme. Pomen te naredbe se vidi iz tega, da je bilo več ko polovica vse površine s ki mo posejane zemlje (leta 1939 9.4 milijona ha) trajnih travnikov. Nenamakani pašniki so dali v času uvedbe teh dodatkov 35 stotov sena, drugi pašniki pa celo le 16 do 5 stotov, dočim pa se je pridelalo na travnikih, kjer se je pridelek menjaval, 62 stotov sena, na stalno namakanih travnikih pa tudi 79 stotov sena. Morejo se doseči torej znatno zvišani pridelki, ki so tem bolj potrebni, ker zahteva vlada spremenitev travnikov in pašnikov v orno zemljo. V ta namen daje podporo v višini do 25 odstotkov vseh kmetovalčevih stroškov. Uspehi Na ta način je dosegla Italija v prizadevanju, da zagotovi deželi zadostno prehrano, velike uspehe. Kmetijski minister Pareschi jih je nedavno označil s številkami. Žitna proizvodnja je dosegla v letih 1926 do 1930 letno 60 milijonov stotov, v letih 1935 do 1938 pa je narasla na 75 milijonov stotov, torej za eno četrtino. Istočasno se je povečala proizvodnja koruze od 23 na 31 milijonov stotov, torej za 30 odstotkov, pridelek riža se je povečal od 6.5 na 8 milijonov, krompirja pa od 20 na 30 milijonov stotov. Krmil se je pridelalo prej 230, v zadnjih letih pa 300 milijonov stotov. Povečal se je tudi pridelek sladkorne repe, konoplje in tobaka. Vse to jasno kaže, kako uspešna so bila prizadevanja za povečanje kmetijske proizvodnje. »Scheda Aziendale« Splošni načrt za ureditev pridelovanja italijanske kmetijske proizvodnje temelji na naredbi z dne 24. marca 1942, ki pooblašča kmetijskega ministra za izdajanje določb o načinu obdelovanja zemlje v posameznih pokrajinah. More tudi pooblastiti prefekte, da izdajajo takšne določbe. Tej pravni ureditvi obdelovanja se je takoj priključila tudi praktična. Istočasno se je uvedla že mesece pri-pravljana »Scheda Azienda« (obratni list), ki je sorodna nemški »Hofkarte« in ki'daje podatke o pridelovalnih razmerah vsake posamezne kmetije. S tem je šele mogoče zahteve do pokrajinskih obdelovalnih načrtov prilagoditi storilni sposobnosti posameznih kmetij. Nacionalni obdelovalni načrt določa celotno kulturno površino Italije za 1. 1943 na 22.15 milijo- Srečne velikonočne praznike želi vsem naročnikom, bralcem in prijateljem »Trgovski list» na ha proti 21.46 milijona, ki so bili ugotovljeni 1. 1929. Žitna ploskev naj znaša 7.95 milijona proti 7.17 milijona ha v 1. 1929. Ploskev za gojitev pšenice se povečuje od 4.71 v 1. 1929 na 5.39 milijona ha, za koruzo od 1.44 na 1.52, za ječmen od 0.2 na 0.23, za krompir od 0.42 na 0.51 milijona ha. Za oves se površina nekoliko zmanjša, ravno tako za stročnice in oljnate rastline, dočim se za sladkorno repo povečuje. Površina travnikov in pašnikov se zmanjšuje, kakor zahteva splošni razvoj, vendar pa bo obsegala še vedno približno polovico vse kulturne ploskve. Po tem trdnem načrtu, ki dobro premišljeno urejuje obdelavo zemlje z upoštevanjem vseh prehranjevalnih in izvoznih potreb Italije, bo letos italijansko kmetijstvo zastavilo vse svoje sile, da že dosežene uspehe italijanske proizvajalne bitke še v znatni meri poveča. (Po »Siidost-Echo«) Bolgarski izvoz vina Bolgarska je sicer tudi že v prejšnjih letih izvažala vino, organiziran izvoz vina v večjih količinah pa se je začel šele v zadnjih petih letih. Leta 1935. se je skušalo izvažati v Nemčijo bolgarsko vino v kompenzacijo za nemška motorna vozila. Takrat bi se plačalo bolgarskim izvoznikom vino po 2.5 leva za liter, vrednost vina, ki bi se izvažalo v Nemčijo brez vseh pristojbin, pa bi znašala 4 leve za liter, približno' toliko, kolikor je dobila Italija za svoje izvozno vino. Do te kupčije pa ni moglo priti, ker ni bilo no-; bonih tipiziranih bolgarskih vin in zato ta vina niso mogla konkurirati z italijanskimi odličnimi vini. Ta pogajanja, čeprav brezuspešna, pa so imela to dobro posledico, da so bolgarski vinogradniki spoznali, da je treba kakovost bolgarskih vin zboljšati in da so začeli proizvajati izvozna vina. Za izvoz določena vina so morala po novih navodilih vlade imeti te lastnosti: 1. vina morajo biti popolnoma pristna, kakor predpisuje vinski zakon iz 1. 1940; 2. izvozno vino ne sme imeti manj ko 10 stopinj alkohola, 1.2 grama kisline bela vina in 1.6 grama rdeča vina; 3. ne smejo imeti več ko 2 grama v litru nevtralnega kalijevega sulfata; 4. tipizirana vina morajo vsebovati najmanj 28 gramov ekstrakta brez sladkorja; 5. izvozno vino se mora pošiljati v brezhibnih cisternah ali izvoznih sodih. Ne smejo se izvažati desertna vina in vina, katerim so dodani sladkor, rozine, vinske kisline, citronska kislina in sulfiti razen kalijevega metabisulfata. Bolgarski vinski izvoz se je raz- vijal takole: leto količina vrednost v 1000 kg v 1000 levih 1938 1.4 20 1939 19.256 125.513 1940 36.444 207.472 1941 13.937 232.607 Od izvoza v 1. 1941, ki je znatno nazadoval, je odšlo v Nemčijo 9.3 milijona kg v vrednosti 163.9 milijona levov, v Češko-Moravsko pa 4.1 milijona kg v vrednosti 68.6 milijona levov. Iz teh številk pa se ne more dognati povprečna vrednost vinskega izvoza, ker se cene spreminjajo kakor se spreminja tečaj leva. Izvoz je trpel zaradi pomanjkanja cisternskih vagonov in izvoznih sodov. Velik del vsega vina se je poslal v Nemčijo po Donavi. Italijanska udeležba pri bolgarskem melioracijskem zavodu V Sofiji je bila prva seja Itali-jansko-bolgarskega zavoda za zboljšanje zemlje. Inženir Romanov je bil imenovan za ravnatelja zavoda. Kmetijski minister Petrov je pozdravil italijanske goste, zlasti senatorja Prampolinija. Italijanski gostje so prišli na Bolgarsko, da pomagajo z nasveti pri bolgarskih melioracijskih delih. V svojem govoru je bolgarski kmetijski minister omenil, da zahteva sedanja vojna čim boljše izkoriščanje zemlje. Bogate izkušnje italijanskega kmetijstva bodo sedaj v korist tudi bolgarskemu kmetijstvu. Pri italijansko-bolgarskih posvetih se bo govorilo zlasti o izkoriščanju podtalne vode v dolini Pasardžika, o melioracijah ob Črnem morju, ob Donavi ter o najboljši uporabi kmetijskih strojev. Občni zbori Automontaža, d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor 6. maja ob 11. uri v prostorih Hrvatske deželne banke, podružnice v Ljubljani, Verdijeva ulica 3. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode v Ljubljani imajo 24. redni občni zbor 6. maja ob poli 10. v veliki posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke. Deset delnic daje pravico do enega glasu. Delnice se morajo založiti z nezapadlimi kuponi vsaj šest dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki. Iz italijanskega gospodarstva Predsednik koncerna Snia Vi-seosa nacionalni svetnik Marinotti je podal na zasedanju tekstilnih industrialcev zanimive podatke o produkcijskih uspehih v zadnjih 20 letih. Proizvodnja pšenice je narasla za 64%, koruze za 54%, krompirja za 55% in vina za 26%. V rudarstvu se je proizvodnja povprečno povečala za trikratno, železna industrija je povečala svojo proizvodnjo že štirikratno, kemična industrija pa jo je podvojila. Elektrarne so svojo proizvodnjo celo podeseterile. Posebno se je zvišala proizvodnja umetnih tkiv, katerih se danes proizvaja že 70 krat več ko pred 20 leti. Ti zadovoljivi uspeha 201etne proizvajalne aktivnosti pa še ne zadostujejo, ker so še mnoga produkcijska vprašanja nerešena in nekaterih proizvodov se primanjkuje, tako zlasti raznih rud. Zato jei potrebno, da se še poveča proizvodnja velikih kemičnih tovarn ter da se znanstveno proučavanje raznih vprašanj še poveča. 0 ugodnem stanju posevov v Italiji poročajo časopisi. Kakor je izjavil kmetijski minister Pareschi, so letos i>ogoji za letino, mnogo boljši ko lani. Jesen je bila topla in se je mogla posejati ozimina do decembra. Ker pa je bila zima kratka, se je moglo obdelovanje zemlje začeti mnogo prej ko druga leta. Korporacijsko ministrstvo je izdelalo nove predpise o razdeljevanju tipiziranih tekstilnih proizvodov. Po teh novih določilih se ustanovi več uradov, ki bodo razdeljevali tipizirane izdelke. Konfederacija trgovcev pa bo sestavila seznam trgovcev, ki bodo smeli prodajati te izdelke. Korporacijski odbor bo razdelil kontingente, ki odpadejo na posamezne pokrajine ter količine, ki jih dobe konfekcije. Pokrajinski korporacijski sveti bodo prejete količine razdelili med tvrdke, ki so pooblaščene za prodajo v pokrajini. Detajlisti bodo prejemali blago na podlagi posebnih bonov, ki jih bodo izdali pokrajinski uradi. Glavna skupščina delničarjev družbe Snia Viscosa je odobrila letni obračun, ki izkazuje 204.5 (predlani 245.9) milijona Ur kosmatega in 125.8 (127.3) čistega dobička. Sklenjeno je bilo, da izplača družba 11 odstotno dividendo od glavnice v višini 1000 milijonov lir. V bilanci se izkazuje pomembno zvišanje udeležb družbe od 151 na 549.6 milijona lir pri številnih italijanskih tekstilnih podjetjih. V poslovnem poročilu se naglaša, da je svetovna proizvodnja umetnih tkanin bila v 1. 1942 označena z nazadujočim razvojem. Obseg dobav med prijateljskimi osnimi državami pa se je bistveno povečal. Industrijska podjetja družbe Snia Viscosa, bi proizvajajo visoko-vredno celulozo iz trsja, so v veliki meri zagotovila deželo s potrebno celulozo. Tudi koncernu priključena družba Cisa je razvijala intenzivno delavnost. Zavod Banco di Napoli je dosegel v letu 1942. 86.5 (predlani 81.7) mil. lir čistega dobička. Zavod je lani znatno povečal svoje poslovanje in ustanovil svoje podružr nice v Spalatu, Cataru, Cetinju, Baru in Podgorici ter na Krfu. Zavod je lani sodeloval pri ustanovitvi 18 novih industrijskih podjetij ter pri razširjenju 72 starih podjetij. Plačevanje normalne mezde ob drž. praznikih Ker smo dobili več vprašanj, če se morajo izplačati nameščencem 21. aprila posebne odškodnine, navajamo v naslednjem najvažnejše določbe naredbe Vis. komisarja št. 231 z dne 21. decembra, objavljene v »Službenem listu« z dne 23. 12. in v »Trgovskem listu« z dne 29. 12. 1942. Naredha določa: Čl. 1. — Ob obletnicah ustanovitve Rima (21. aprila), ustanovitve Imperija (9. maja), pohoda na Rim (28. oktobra) in obletnici Zmage (4. novembra) so zasebni delodajalci dolžni plačati svojim delavcem, tudi če se ne dela, normalno dnevno mezdo. Čl. 2. — Delavcem, ki ob prazničnih dneh iz prednjega člena ne bi delali, se mora izplačati normalni zaslužek, s katerim se razume zaslužek, ki bi ga prejeli, ako bi bili delali po normalnem dnevnem urniku podjetja. Čl. 3. —- Delavcem, od katerih se zahteva ob prej navedenih prazničnih dneh, da delajo, se mora izplačati poleg normalnega zaslužka za opravljeno delo (izključivši morebitni povišek, določen v kolektivnih pogodbah za praznično delo) še ena normalna dnevnina v smislu prednjega člena. Čl. 5. — Za zasebne nameščence in druge delavce s stalno plačo (ki so ne spreminja zaradi morebitnih slovesnosti med plačilno dobo) se uporabljajo določbe te naredbe samo, če se od njih zahteva, da delajo ob kateri izmed navedenih obletnic. Prav tako se uporabljajo za zasebne nameščence, ki se navadno plačujejo po dnevih ali po urah ali kakor koli neposredno po dejansko opravljenem delu. Čl. 6. — Ta naredha stopi v mor na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, z veljavnostjo od 28. oktobra 1942-XX. Jugovzhodna Evropa go iiveč Lan se goji v celinski Evropi predvsem za proizvajanje tkiv in šele v drugi vrsti za pridobivanje semena. Najvažnejši predeli za gojitev lanu so v severno vzhodnih evropskih deželah in v Generalni guberniji. Oskrba Evrope z lanom se more kljub izpadku čezmorskih dobav pr,i varčni uporabi kriti z lastno proizvodnjo. Pogoj za to je, da se z lanom posejana površina, ki se je od leta 1935. dalje precej povečala, ohrani na dosedanji višini. Evropska žetev lanu je dosegla v letu 1942/43 že '2.5 milijona stotov proti povprečno 2.38 milijona stotom v prejšnjih petih letih. To je najvišji denos, ki je bil dosežen v zadnjih desetletjih. Da bi se proizvodnja lanu še bolj povečala, si zlasti prizadevajo baltiške države. Tudi v jugovzhodnih državah skušajo mnoge države povečati gojitev lanu. V ta namen razpisujejo premije za sadilce in dajejo semena kakor v Madžarski in Ru-muniji. Države dajejo tudi posojila in jamčijo za dober izkupiček. Švedska in Romunija sta ustanovile posebne urade za lan, ki skrbe za razvoj gojitve lanu. V Grčiji so začeli gojiti lan šele v 1. 1941. Gojitev lanu se je v Evropi posebno povečala po iznajdbi kotoniziranja lanenega tkiva. Da bj se kmetovalci raje odločili za gojitev lanu, so se tudi zvišale cene za lan. V Nemčiji so se zvišale cene za lan od 12 do 29% z ozirom na vrsto in kakovost lanu. Na Bolgarskem so se zvišale cene za lan za 34%. V drugih državah so se cene znatno bolj zvišale, tako na Madžarskem za 70, na Nizozemskem za 84%, v Belgiji pa so se cene več ko podvojile. V Protektoratu so se cene zvišale v isti meri ko v Nemčiji. Značilno je, da se cene v Generalni guberniji, na Bolgarskem in Slovaškem od avgusta 1940 dalje niso nič spremenile. Disponiamo di partite di vino, vermut, maršala, ffichi secchi ecc. Favorite interpellarci Razpolagamo s partijami vina, vermuta, maršale, suhih fig itd. Prosimo naročil LA MERCANTILE Casella postale 36 - CHIARI (Brescia) Denarništvo in zavarovalstvo Kopičenje bankovcev v Franciji Poročali smo že, da so prišli na Nizozemskem iz prometa bankovci po 1000 in 5000 goldinarjev ter se je s tem preprečilo, da bi nekateri še nadalje hranili bankovce v nogavicah. Ta ukrep je vzbudil v Franciji veliko zanimanje, ker je v Franciji kopičenje bankovcev tako razširjeno, da pomeni resno ogrožanje valute. Kakor je pred kratkim objavila Francoska banka, so skoraj popolnoma izginili iz prometa bankovci po 5000 frankov, čeprav je teh izdala banka za 40 milijard frankov. Tudi kopičenje bankovcev po 1000 frankov je zavzelo velikanski obseg. Pred kratkim se je pojavila v Franciji govorica, da bodo vsi veliki bankovci žigosani. Finančni minister je sicer tedaj to govorico označil kot neresnično. Kljub temu pa ni izključeno, da bodo tudi v Franciji po nizozemskem vzgledu vzeli velike bankovce iiz prometa, ker bi bilo to zelo učinkovito sredstvo proti črni borzi. * Zastopniki evropskih zavarovalnic se sestanejo v prvi polovici maja v Budapešti. Sestanka se udeleže zastopniki Italije, Nemčije, Madžarske, Francije, Belgije, Nizozemske in Finske. Vloge v 6 velikih francoskih depozitnih bankah so od 1. 1935 dalje narasle za 350 odstotkov, dočim so v hranilnicah narasle samo za 50 odstotkov. Na Finskem nameravajo razpisati obvezno notranje posojilo. Od vsakega premoženja nad 100.000 finskih mark bo treba 3 odstotke podpisati za posojilo. Posojilo se bo obrestovalo po 3.5 odstotka. Računajo, da bo dalo posojilo 3 milijarde finskih mark. Trgovinski register Vpisi: Žužek Jože, knjigarna, Ljubljana. Obratni predmet: založništvo, trgovina s knjigami, grafično-arti-stičnimi izdelki, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Spremembe in dodatki: Saturnus, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov. Izbriše se član upravnega sveta Reeser Willy, vpiše pa član upravnega sveta Stermecki Rudolf, veletrgovec, sedaj v Podpeči, p. Preserje. Tvornica drož in špirita Makso Zaloker, Ljubljana. Spremenila se je družbena pogodba. Izbrišeta se poslovodji Zaloker Rudolf iin Zaloker Marija, vpišeta pa nova poslovodji Ivan Jelačin in Škufca Anica. Manufaktura J. C. Ljubljana ayer Gospodarske vesti Objavljen je bil maksimalni cenik št. 7 za sadje in zelenjavo, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. Cenik velja od 22. aprila dalje. Zadružni zavod za Jugovzhod se je ustanovil na Dunaju. Naloga novega zavoda bo skrbeti za poglobitev odnašaj e v med nemškimi zadružnimi organizacijami in zadrugami Jugovzhoda. Zavod bo skrbel tudi za vzgojo zadružnega naraščaja. Donos ribarstva v Romuniji se je zadnjih letih zelo dvignil, v letu 1942/43 je dal ribolov v državni režiji 40.8 milijona kg rib, za katere so dobili - ribiči 1.8 milijarde lejev. Od tega izkupička so dali državi 0.69 milijarde lejev. Državni ribniki, ki so bili dani v zakup, pa so dali 6 milijonov kg rib, zasebni ribniki pa 7 milijonov kg. Madžarska je lani uvozila blaga za 922 (predlani za 730) milijonov pemgo, 'izvozila pa za 1.143 (predlani za 791) milijonov pengo. Aktivnost madžarske trgovinske bilance se je povečala od 61 na 221 milijonov pengo, še 1. 1940 pa je bila madžarska trgovinska bilanca pasivna za 86 milijonov pengo. Vrednost madžarske zunanje trgovine jel tako narasla predvsem zaradi dviga cen. Največ je Madžarska uvozila in izvozila blaga v Nemčijo. Švica bo s poletjem racionirala potrošnjo čokolade in slaščic zaradi pomanjkanja surovin in sladkorja. V Franciji je prodaja čisto usnjenih izdelkov s 1. avgustom prepovedana. Zlasti velja ta prepoved za damske torbice, listnice, denarnice in podobne predmete. Vsi ti predmeti se bodo smeli v bodoče izdelovati samo iz nadomestnih tvarin. Od 15. aprila dalje smejo v Belgiji tiskarne obratovati samo z dovoljenjem šefa vojaške uprave. Vse nad 100 kg velike zaloge papirja in lepenke se morajo prijaviti. Državni minister Speer je usta-novU centralni urad za načrtno povečanje energetične proizvodnje. Za časa vojne smejo v Nemčiji izvrševati rokodelci svoj obrt tudi če niso vpisani v uradni register, šušmarstvo se za čas vojne ne kaznuje. Nemški gospodarski minister je dobil pooblastilo, da za čas vojne določi cene za vrednostne papirje. Kupčije, ki bi se sklenile na borzi ali izven borze po višjih cenah, so nične. Konsumni davki so bili v Angliji zvišani. 10 cigaret se podraži za 2 penija, steklenica piva za 1 peni, steklenica whiskija za 2 šilinga in 4 penije. Tudi vstopnice za gledališča in kino se podraže. Davek na kozmetične predmete m pohištvo se poviša za 100 °/o. Vojni stroški Anglije so znašali v 1. 1940 dnevno še 5 milijonov funtov, sedaj pa so narasli že na 15 milijonov funtčjv. Tel. 40 P M e M O O GOMBAČ GI.KPAf.lŠKA 14 Velik uspeh letošnjega švedskega velesejma Iz dobro poučenega vira se do-znava, da so priglasitve za letošnji švedski velesejem v Gotebor-gu presegle vsa pričakovanja. Število razstavljalcev &e označuje kot rekordno. Dočim je bilo v normalnih časih določenih za razstavljal-ce 20.009 m2 razstavnega prostora, je sedaj že za 8000 m2 več oddanih, da se je moglo ustreči vsem p ri javi j enim razstavi jalcem. . znancem S." ■>»“*• P E N C A J OS I P Predilnica in tkalnica za volno in bombaž NOVO MESTO fknlon Krisper — C?cIoz2i