FERDO GODINA
A NOVO LETO E NE SMEŠ UMITI
FERDO GODINA
NA NOVO LETO SE NE SMEŠ UMITI
MLADINSKA KNJIGA 1964
f^ttfco KNJIŽNICA ČEBELICA 9Q
UREJA KRISTINA BRENKOVA
„. ssttlt,
Ferdo Godina:NA NOVO LETO SE NE SMEŠ UMITI — Ilustrirala in opremila Zdenka Golob-Bor£ič — Založila Mladinska knjiga — Za založbo Zorka Peršič — Natisnila tiskarna ZGP Mladinska knjiga — Ljubljana
Stric Polde je vsako leto prihajal k nam voščit srečno Novo leto. Ker se je bal, da bi pred njim ne prišla k naši hiši kakšna ženska, je prihajal zelo zgodaj. Stric Polde je dejal, da pomeni nesrečo, če pride ženska na Novo leto k hiši prva. Vsakikrat ko je prišel voščit srečno Novo leto, je dobi l^kozarček žganja. Stric Polde gaje na dušek popil. Potem je postal zgovoren. Nekoč je stopil k moji postelji, me uščipnil v lice in rekel:
»Vstani, far^tl Novo leto je. Če boš danes dolgo spal, boš dolgo spal celo leto.«
Kaj pa je zdaj spet to, kar pravi stric Polde. Saj vendar v tem, če dolgo spim, ni nič slabega. Zjutraj je najbolj prijetno spanje. Če bi lahko vsako jutro tako dolgo spal, kolikor bi hotel, bi ne bilo večje sreče. Stric Polde mi je rekel takole:
»Kar delaš na Novo leto, delaš potem tristo petinšestdeset dni.«
Stric je odšel, jaz sem pa začel premišljevati o tem, kako velik pomen bi lahko imelo zame Novo leto.
Če bi na Novo leto cepil drva, bi cepil drva potem celo leto.
Če bi bil na Novo leto lačen, bi bil lačen tristo petinšestdeset dni.
Če bi na Novo leto čistil hlev, bi ga moral čistiti celo leto.	4
Škoda, da tega prej nisem vedel, ker bi si gotovo vse drugače uredil. Tako pa ni bilo doslej nobeno leto vredno piškavega oreha.
Sicer pa, kaj bi žaloval za tistim, kar je minilo. Tako delajo samo bedaki. Pametni mislijo vedno samo na bodočnost. Zato sem hotel danes biti tudi jaz pametnejši.


Vsaj eno leto sem si hotel urediti tako, da bi lahko na koncu rekel: Šlo je kakor po maslu. Požvižgam se na vse.
Takoj sem sklenil, da ne bom vstal. Novo leto je. Če bi danes zgodaj vstal, bi moral zgodaj vstajati celo leto. To pa seveda ni prijetno. Če se hočeš dobro imeti, moraš dolgo spati.
Brž ko je stric Polde odšel, sem si potegnil blazino čez glavo.
Vstal sem šele ob devetih. Kakšna sreča me čaka. Najrajši bi od veselja zavriskal, saj bom poslej vstajal celo leto ob devetih.
Ko sem vstal, sem se na skrivaj zmuznil iz hiše. Mami sem stekel spred oči, ker bi se moral seveda umiti. Če bi se danes umival, bi se moral umivati celo leto. Večja nesreča me pač ne bi mogla doleteti, če bi se moral vsak dan umivati.

Mama je imela na Novo leto mnogo dela, zato je na moje umivanje pozabila. Obetali so se mi lepi časi. Umival se ne bom več in vsako jutro bom dolgo spal.
Kako sem bil hvaležen stricu Poldetu, da mi je povedal skrivnost o Novem letu. Ker sem zjutraj lepo začel, je bilo treba lepo preživeti še ostali del Novega leta.
Šel sem v hlev. Živino sem naglo nakrmil.
»Nisem neumen,« sem si dejal, »da bi izgubljal v hlevu preveč časa. Saj bi moral potem tičati pri živini celo leto. Ne vem, kje je še tak bedak, da bi hotel s tem izgubljati čas.«
Mama je tisti dan pripravljala mnogo dobrot. Prišla so na mizo nenavadna jedila. Najprej smo jedli mastno kislo juho. Ko smo pojedli juho, je vsak dobil kos svinjskega mesa. Razen mesa je bil na mizi še hren s smetano, pražen krompir in presno zelje v solati, zabeljeno z buč-


nim oljem. Za temi dobrotami smo dobili kar iz peči na mizo še vroč jabolčni zavitek.
Tako sem se najedel, da sem komaj dihal. Ko sem se najedel, sem šel pred hišo. Prav takrat je prihajal k nam Kozlarjev Izidor. Čeprav je bila močna odjuga, je bil sneg še vedno globok. Izidor ga je gazil do kolen.
Hotel sem ga z novico presenetiti. Prišel je k meni. Čisto resno sem ga vprašal:
»Izidor, veš, daje danes Novo leto?« »Kaj ne bi vedel.« »Nekaj pa ne veš, jaz pa vem.« »Kaj veš,« me je vprašal Izidor zviška. »Kar delaš danes, boš delal celo leto.« »Tega še nisem slišal,« je menil Izidor potuhnjeno. Potuhnjeno pravim zato, ker se je takoj začel muzati. Rekel sem mu:

»Od danes naprej bom spal vsak dan do devetih. Umival se sploh ne bom več. Za kosilo bom jedel vsak dan kislo juho, svinjsko meso, pražen krompir, presno zelje in jabolčni zavitek.«
Ko sem se nehal hvaliti, je Izidor poskočil. Začel se je na glas smejati. Od veselja je dvignil roke in se vrgel v znak na sneg. Nato je hitro vstal. V snegu je odtisnil pajaca z razprostrtimi rokami.
Izidorje potem napravil v snegu še kakih deset paja-cev. Mislil sem že, da se mu je zmešalo.
»Nehaj no,« sem mu dejal. »Od smeha me že trebuh boli. Če me bo bolel trebuh danes, me bo bolel celo leto. Nehaj no!«
»Se boš vsaj celo leto smejal,« je rekel Izidor.
»Tudi smejati se ni dobro preveč.«
Izidorje le nehal. Rekel mi je:

»Pojdi po sani. Greva se potepat. Če se bova danes potepala, se bova potepala celo leto.«
Potepal sem se zelo rad. Če si hočem vse stvari za eno leto res lepo urediti, se moram seveda tudi potepati. Na to sem čisto pozabil.
Prinesel sem sani. Šla sva v zamrznjeno strugo. Izidor mi je rekel, naj se prvi zapeljem po ledu.
Ko sem se zapeljal, je led pod menoj zapokal. Voda je brizgnila skozi razpoke po meni. Sani so se pogreznile v vodo in jaz z njimi vred.
Z veliko težavo sem lezel iz vode. Kakor sem se prijemal za led, tako se je ta lomil na kose. Izidor se je smejal. Malo je manjkalo, da ni od veselja spet delal v snegu pa-jacev. Od mene je kar curljalo, ko sem prišel iz vode. Izidor je dejal:
»Fant, celo leto boš moker.«
Molče sem šel domov. Najbolj me je skrbelo, ali bom poslej res vsak dan padel v vodo in se bom oblečen skopal.
Doma sem na skrivaj šel v hlev. Slekel sem si suknjič, srajco in hlače. Vse sem položil na živino, da bi se obleka hitreje posušila. Iz hvaležnosti, da mi je živina sušila obleko, sem ji pokladal v jasli obilo sena. Tudi hlev sem počistil in se nisem več bal, da se bom v njem predolgo zadržal. Še vesel sem bil, da mi je nudil zatočišče. Ko se je znočilo, sem bil spet suh.
Tako se je končalo tisto moje Novo leto. Kaj se je od vsega tistega pozneje uresničilo? Skoraj nič. Saj ne bi rad postavil na laž našega strica Poldeta. Ampak reči moram, da se ni od tistega skoraj nič uresničilo.
Vstajal sem spet zelo zgodaj.
Moral sem se umivati.

Tako dobro sem jedel samo na Novo leto, potem smo pa otepali vsak dan spet repo, zelje in krompir.
Pač pa je res, da sem se tisto leto dosti potepal. Ampak potepanja mi ni dalo Novo leto. Potepal sem se že od nekdaj rad.

KNJIŽNICA »ČEBELICA«
Izšle so slikanice:
1.	Rdeča kapica
2.	Polpetelinček
3.	Pravljica o šivilji in škarjicah
4.	Slavec
5.	Ujka
6.	Trnuljčica
7.	Pravljica o vetru
8.	Mojca Pokrajculja
9.	Kdo je napravil Vidku srajčico
10.	Zajčkov zvonček
11.	Mareličin sin
12.	Kako je nastala naša zemlja
13.	Ptice in grm
14.	Lonček, kuhaj
15.	Moj dežnik je lahko balon
16.	Povodni mož
17.	Eskimček
18.	Pazi na glavo — glava ni žoga!
19.	Partizanček
20.	Prelepa Vasiljica
21.	Laž ima kratke noge
22.	Belko
23.	Mali Smolček
24.	Sneguljčica
25.	Pošteni novčič
26.	Nebo nad nami
27.	Zlata hruška
28.	Konjički iz krompirja
29.	Pravljica o Marjetici
30.	Zakleti grad
31.	Deček iz narvske stražnice
32.	Miška si izbira ženina
33.	Lastovice
34.	Zlata vrtnica
35.	O fantu, ki je znal žvižgati
36.	Peter Klepec
37.	Pepelka
38.	Trije medvedi
39.	Hruška
40.	Kdo je najmočnejši?
41.	Novoletna zgodba
42.	Stavorenska gospa
43.	Kako žive vulkani
44.	Okameneli cigani
45.	Pravljica o Katarini
46.	Rdeča kapica
47.	V obroču
48.	Deček Jarbol
49.	Hankina igla
50.	Trije velikani
51.	Skavt Peter
52.	Luna
53.	Branko, morje in še kaj
54.	Mojca Pokrajculja
55.	Kje so stezice
56.	Topli potok
57.	Dečki, deklice in odrasli
58.	Rumeni žerjav
59.	Pod zemljo
60.	Kdo bo zatožil
61.	Kitajčkovo popotovanje okoli zemlje
62.	Tri hčere
63.	Podmornica na suhem
64.	Lakotni petelinček
65.	Hišnikov dan
66.	Levi devžej
67.	Teta Ljuba
68.	Budilka v gozdu
69.	Sneguljčica
70.	Povestice o živalih
71.	Pikapolonica
72.	Tonček / Balonček
73.	Lahko noč, ptička
74.	Labodi
75.	Šla kokoš je na semenj
76.	Čarobna ribja kost
77.	Peter iz telefona
78.	Hudobna in pridna deklica
79.	Taščica
80.	Mali samouk
81.	Trnuljčica
82.	Srnjaček
83.	Košček koruznega kruha
84.	Nahod v živalskem vrtu
85.	Dopoldanski in popoldanski otroci
86.	Otroške pesmice
87.	Trije medvedi
88.	Babica in trije vnučki
89.	Kukavica
90.	Na Novo leto se ne smeš umiti