Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din r A _ elavskO’ kmetski tist. Proletarci vseh dežela združite se! Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljani, Delavski dom, Marxov trg 2/II. Leto II LJUBLJANA, 15. oktobra 1925. Stev. 37. Volitve v obrtno sodišče. Zadnja številka našega lista je pomotoma poročala, da se vršijo volitve v obrtno sodišče za delavce 10. oktobra. Vrše se v nedeljo 18. oktobra od 8. do 13. ure. Vsakdo mora priti sam na volišče in voliti spodaj označeno listo združenih strokovnih organizacij. Ravnajte se po navodilih letaka, ki ga je izdaj volivni odbor združenih strokovnih organizacij. Volišča so sledeča: za Ljubljano v Mestnem domu vv veliki dvorani; za občine: Moste, Črnuče, Ježica — v Mostah, v šoli; za občine: Vič, Brezovica, Rudnik itd. na Viču v stari šoli; za občine: Dobrunje, D. M. v Polju, Do J Dolsko — v D. M. v Polju v šoli; za občine: Zg. Šiško, Šmartno in St. Vid — v Št. Vidu v šoli; za občino Medvode — v Preski. Pojdite vsi volit, da dobe delavci in nameščenci v obrtnem sodišču take ljudi, ki bodo znali braniti interese delavcev in nameščencev proti vedno hujšim krivicam delodajalcev I Gre za vse nas, ki delamo. Zato izvrši v nedeljo 18. oktobra vsakdo svojo dolžnost! Kandidatna lista za volitve v obrtno sodišče. Združene strokovne organizacije so postavile za volitve v obrtno sodišče sledečo listo: Za I. skupino: Veliki obrati. Prisedniki: Ivan Ropret, železostrugar, Ljubljana Makso Repše, strojni stavec, Ljubljana Martin Petrič, mizar, Ljubljana Franc Vrhove, zidar, Ljubljana Peter Kaiser, sedlar, Ljubljana Maks Klančar, natakar, Ljubljana Miha Klopčič, sodar Ljubljana Janko Cvajnar, papirniški delavec, Medvode-Verje. . Namestniki: Štefan Jančič, papirniški delavec, Vevče Janez Selan, livar, Ljubljana Anton Šušteršič, pivov, del., Ljubljana Josip Kralj, mazač, Ljubljana. Prisednika vzklicnega sodišča: Josip Karu, usnjar, Ljubljana Franc Krašovec, stroj, stavec, Ljubljana. Za II. skupino: Mali obrati. Prisedniki: Tomaž Kavčič, miz. pomoč., Ljubljana Ivan Gorjup, čevlj. pomoč., Ljubljana Rudolf Nič, krojaški pomoč., Ljubljana Mate Ivčevič, brivski pom., Ljubljana Josip Hibšer, strojni stavec, Ljubljana Alojz Blatnik, pekovski pom., Ljubljana Josip Kropar, kleparski pom., Ljubljana Josip Repar, ključavničar, Ljubljana Jakob Kohne, knjigovez, Ljubljana Ivan Marjek, miz. pomočnik, Ljubljana. Namestniki: Franc Pinter, črkostavec, Ljubljana Anton Pančur, kroj. pomoč., Ljubljana Prisednika vzklicnega sodišča: Vinko Strnad, strojni stavec, Ljubljanti Martin Erjavc, železostrugar, Ljubljana. Za III. skupino: Trgovinski obrati. Prisedniki: Vlado Pelan, knjigovodja, Ljubljana Franc Verhunc, skladiščnik, Ljubljana Franc Skobel, knjigovodja, Ljubljana Hugon Rojnik, knjigovodja, Ljubljana Karol Majce, čevlj. mojster, Ljubljana Alojzij Kepic, delavec, Ljubljana. Namestniki: Edvard Pirnat, trg. sotrudnik, Ljubljana Alojz Brus, sodar, Ljubljana Anton Kunstelj, čevlj. pom., Ljubljana Franjo Puncer, poslovodja, Ljubljana. Prisednika vzklicnega sodišča: Vinko Zalaznik, revizor, Ljubljana Srečko Berglez, potnik, Ljubljana. Za IV. skupino: Razni obrati. Prisednika: M. Debelak, inžiner, Ljubljana Albin Tomc, pisarn, uradnik, Ljubljana. Namestnika: Anton Blažek, uradnik, Ljubljana Ivan Matičič, korektor, Ljubljana. Prisednika vzklicnega sodišča: Hinko Pajer, uradnik, Ljubljana Ivan ^Iladnik, tehnik, Ljubljana. Akcijski odbor^ strok, organizacij V zadnji številki našega lista je izšla resolucija železničarjev o vprašanju zedinjenja. Ta resolucija pravi med drugim: „Železničarji obsojamo v Sloveniji postavljanje nekih akcijskih odborov s strani strokovne komisije in drugih političnih grupacij, katerih delokrog nam ni znan in katerih delovanje vsaka stran po svoje tolmači . . .“ 1 nDelavsko-kmečki list44 je obljubil, da bo o tem vprašanju izrekel svoje mišljenje. Zato bom pojasnil njegov delokrog in ■ tem menda tudi odstranjl vsako napačno mnenje, ki izvira bodisi iz nevednosti, bodisi iz gotovih tendenc. Ustanovitev akcijskega odbora. V Sloveniji so bile lansko leto v juliju razpuščene vae neodvisne strokovne organizacije, dočim so na jugu ohranile svojo legalnost. Zato je šlo tudi strokovno gibanje na drug način v zedinjenje kakor pa v ostalih pokrajinah Jugoslavije. Edino železničarska organizacija dela pri nas izjemo — ker se je posrečilo razredno-zavednim železničarjem, da ohranijo legalnost svoje strokovne zveze. Vsem je znano, pod kakimi pogoji so se združili člani strokovnem gibanju. To se je tudi v praksi izvajalo. Izvršilo se je torej zedinjenje po po-edinih zvezah, dočim splošnega strokovnega kongresa zedinjenja v Sloveniji še ni bilo. Strokovna komisija je ostala še nadalje v starem sestavu. Na poziv v „Dtlavsko-kmečkem listu44 so se že izvršili v celi vrsti podružnic občni zbori, ki so tudi izvolili nove odbore proporcionalno po številčni moči vsake skupine. Drugod se bo to še izvršilo. Kakor se je začelo zedinjenje od spodaj, tako je torej tudi nadaljevalo — iz tovarn, iz podružnic navzgor. Tu pa je bilo treba rešiti važen problem: vodstva glasila enotnih strokovnih zvez, Strokovne komisije, v katere okrilju niso več samo socialistični delavci. Tega vprašanja nismo hoteli reševati samo ljubljanski sodrugi okrog „Delavsko-kmetskega lista14, temveč smo sklicali sredi septembra konferenco levega krila v enotnem strokovnem gibanju. Na tej konferenci so bili zastopani revolucionarni: rudarji, železničarji, kovi- narji, kemični, tekstilni, živilski in usnjarski delavci iz najvažnejših krajev Slovenije, izmed katerih omenjam le nekatere: Ljubljana, Maribor, Trbovlje, Zagorje, Jesenice, Tržič, Litija, Kočevje, Borovnica, Rajnenburg, Velenje, Zabukovca, Krmelj itd., itd. Zaupniki iz zgoraj omenjenih strok in krajev so po res izčrpani diskusiji sklenili, da se imajo izvesti po vseh podružnicah občni zbori, da je treba iz tovarn in rudnikov privesti neorganizirano množico v enotne strokovne zveze, da je treba pripraviti v Sloveniji splošen strokovni kongres zedinjenja, do tedaj pa da vodi strokovno gibanje akcijski odbor, sestavljen iz treh članov Strokovne komisije in iz treh članov naše skupine. Z naše strani so bili enoglasno izvoljeni ss. Makuc, Sedej in jaz. (Pripominjam, da sem se jaz uklonil za svojo osebo tej izvolitvi le pod enoglasnim sklepom konference.) In ti delegati niso zastopali nikake ^politične grupacije, katere delokrog je neznan44, ampak vsi ti delegati so bili sami stari naši izkušeni sodrugi na strokovnem polju. Naloge akcijskega odbora. Kakršne naloge je zarisala konferenca temu akcijskemu odboru, so jih sprejeli tudi člani Strokovne komisije. Akcijski odbor se je formiral koncem septembra. Da smo se vsi strinjali v teh nalogah, je razvidno iz samega protokola akcijskega odbora, kjer med drugim beremo: pravočasno poučeni o notranjem postopanju poedinih podružnic.) Svobode načelne in pravilne praktične kritike pa ni hotel nikdar akcijski odbor kršiti, najmanj pa mi trije. Akcijski odbor je hotel izdati tudi javen manifest, pa smo mi med tem izstopili iz njega. In to baš radi takih nastopov, ki so dobili izraza v omenjeni železničarski resoluciji. Ker se je torej akcijski odbor formiral šele koncem septembra meseca, je razumljivo, da on v tem kratkem času treh tednov ni mogel izvršiti vseh nalog. Ali to bo gotovo storil v bodočnosti s podporo razredno zavednega delavstva. Naj se stvar razčisti, kakor se hoče, eno, mislim, da bo obveljalo: spoštovati je treba osnoven sklep konference naših strokovnih zaupnikov iz cele Slovenije. Biti proti akcijskemu odboru, se pravi: biti proti temu, da pristaši Amsterdama sami vodijo strokovno gibanje brez našega sodelovanja in kontrole, in s tem zavreti pot strokovnega zedinjenja. Biti proti akcijskemu odboru, se pravi: levo proletarsko krilo naj samo plačuje članarino in dela v strokovnih organizacijah, vodijo naj jih pa socialisti! Akcijski odbor je nujno potreben v današnjem Stadiju razvoja strokovnega gibanja v Sloveniji. Povzdigniti je treba enotnost strokovne organizacije! Napeti je treba vse Bile za uresničenje strokovne enotnosti! Brez močnih strokovnih organizacij proletariat ne bo zmagal. Strokovne organizacije morajo zbrati najširše množice proletariata. In mi moramo biti z množicami, pa ne izven njih! Zgodovina je na naši strani. Samo revolucionarno govorjenje brez revolucionarnih dejanj ni nič. Delajmo! Pojdimo v mase! Pojdimo v strokovne organizacije in osvojimo jih! S tem bomo izvršili v današnjem položaju veliko revolucionarno delo 1 Štukelj. Opomba uredništva: Ker obstoje med našimi bralci razna mnenja o strokovni politiki, ki jo baš list zastopa, kakor tudi o splošni politični smernici lista, je sklenilo uredništvo, da začne diskusijo o strokovni kot o splošni politiki „DKLU. To je prvi članek v tej diskusiji. Kus. Klerikalcem postaja neprijetno med delavci. Težko so se izgovarjali že doslej, ko se pa delavcem vedno bolj odpirajo oči in ko delavci na lastni koži občutijo, da SLS vodi protidelavsko politiko, so zbore podružnic, izdelati pravilno Btališče enotnih strokovnih organizacij Slovenije za puu — kongres v Beogradu, pripraviti v Sloveniji razpuščene Zveze rudarskih delavcev in splošni strokovni kongreB, ki naj uredi amsterdamske Slov. unije rudarjev v — razmere z ozirom na zedinjenje, v<\ t i u enotno Zvezo rudarjev Jugoslavije. Vsem pisanje strok, glasila (t. j.,, e avoa a o, našim sodrugom je znan način zedinjenja da bo koristilo enotnemu stro ovnemu kovinarjev, kemičnih, tekstilnih, usnjarskih gibanju44, itd. itd. . in živilskih delavcev. Zato o tem ne bom Ta zapisnik smo podpisali na eni s govoril. Poudarjam le to, da so nareko- Makuc, Sedej in jaz, na drugi strani pa vale to pot sledeče okolščine: razpust ne- ss.: Svetek, Golmajer in Uratnik. „Z obstoječim akcijskim odborom je pa proti svojim članom, ki so si predrz- treba pospeševati in v pravilni smeri voditi nili stavljati svojim voditeljem vprašanja, gibanje za strokovno enotnost, izvesti občne odvisnih strokovnih organizacij, brezizgled-nost za uspešen boj za njihovo legalizacijo in potrebo enotnega delavskega odpora proti vedno brezpravneišemu položaju »ainkunneira Droletariata. Naša skupina si Ker sem čul, da krožijo vesti, da smo hoteli mi ublažiti vsako kritično pisanje in s tem vezati si roke, izjavljam, da so take vesti neosnovano zavijanje. Akcijski odbor ima le to nalogo, da pravilno ure- ninui* » -j. fii.uuv., i-iuuiiaiia celokupnega proletariata --------------r------ — _ . ... losip Šuligoj, pek. pomočnik, Ljubljana je zagotovila v vseh združenih strokovnih juje „Delavoa“ in da po možnosti prepreči K Slosar. mU. pomoj., L ubl ana L.z,h zpoitoz.nje in Isvnjnnje ...Mih tudi v »...lih a»kj k Drago Ivanuševič, briv. pom., Ljubljana n.s.l: razredni boj, proletaroka demokr,- „ neinrormu-ano.tr pok er m■ •'»•dl** Josip Čebular, klep. pomoč., Ljubljana, cija in popolna svoboda kritike v enotnem akcijski odbor, n. pr. mi nismo bili obstojal vedno nastopili kot nastopi gospodar proti svojemu psu, kadar ga nadleguje. Smisel članka: „ Potrgajte stari kvas44 v Gosarjevi „Pravici“ je tale: Kuš, ne kužite naših mirnih članov s kritiziranjem. V članku se pritožujejo in grozijo krščansko socialistični voditelji na povelje svojih finančnikov: „Kdor hodi danes po deželi, zlasti med delavstvom, po shodih in razlaga tamkaj naš sedanji politični položaj, njegove vzroke in posledice, čuje od različnih strani najrazličnejše ugovore ii) pomisleke, najrazličnejšo kritiko političnega delovanja vseh strank, ne izvzemši naše SLS. Zgodi pa se n. pr., da se ta ali oni strankin pristaš, recimo delavec, ki je pri nas celo strokovno organiziran, oglasi in skuša kritikovati delovanje našega političnega zastopstva. Toda pri tem ne ve povedati drugega kot nekaj čisto obrabljenih fraz in očitkov, n. pr.: Vi ste vsega krivi, vi niste nič dosegli in tako dalje. Med našimi papirničarji n. pr. ni nobenega, ki bi takim bsdarijam verjel. Pač pa se dobijo taki ljudje med rudarji, kovinarji itd. Treba je zato, da enkrat čisto jasno in odkrito povemo svojim pristašem, prijateljem in somišljenikom odkrito besedo: Tega, da bi se naši organizirani člani dali begati z najbolj trapastimi lažmi, mora biti enkrat konec. Kdor je s svojim srcem v taboru socialistov ali komunistov, tisti naj tudi svobodno pojde tja. čim manj mlačnežev bo pri nas, tem močnejše bodo naše vrste, tudi če bi se številčno še tako skrčile. To smo hoteli povedati, da bomo enkrat pričeli resno trebiti iz svojih vrst tisto malomarno gnilobo, ki nam kuži še celo prave naše člane. —ar. Ti izvlečki niso zanimivi s stališča presojanja situacije v klerikalni stranki, temveč obeležujejo tudi metodo klerikalne demokracije v organizacijah in stranki. Stranka, kot je klerikalna, v kateri imajo največji vpliv kapitalisti, mora prej ali slej priti v zagato. Na vprašanje: Kako bodete glasovali g. poslanci SLS za zvišanje carine kakor zahtevajo kapitalisti, ali za znižanje kar zahtevajo delavci in kmetje? se ne da odgovoriti drugače, kot: kaj te briga. Delavci, ki so še v klerikalnih organizacijah, kmetje in intelektualni delavci, naj se groženj ne plašijo, temveč še naprej naj pazno zasledujejo — ne samo sladke besede in obljube v časopisju — temveč dejanja SLS in uvideti bodo morali, da stranka lahko zagovarja ali samo buržuazijo ali samo izkoriščane delavce, kmete in nameščence — proletariat. Voz, zaprežen na obeh straneh (kapitalistični in proletarski), ne bo prišel nikamor, mora obstati na mestu, ali pa če hoče priti do cilja, mora odpreči pri-prego na eni ali drugi strani. Kapitalisti, tudi v klerikalni stranki SLS so zadovoljni, če ostane vse pri starem, tako kot je dosedaj, ker jim je dobro tako; delavci, kmetje, uradniki, ki pa z današnjim Btanjem ne morejo biti zadovoljni, pa morajo zahtevati, da se voz na kapitalistični strani razpreže: kapitalistov in izkoriščanih ena stranka ne more zastopati. Delavci bodo s tako zahtevo pri vodstvu SLS, ki je kapitalistično, naleteli na odpor ali baš ta odpor bo delavcem, kmetom in uradnikom odprl oči, uvideti bodo morali, da so njihovi interesi nasprotni politiki SLS in da je čakanje na boljše čase v klerikalni stranki brezuspešno ter da je edina njihova rešitev v združenju v proletarskih razrednih strokovnih organizacijah in v razredni stranki izkoriščanih. Radič proti kmetom! Pucelj in Prepeluh za veleposestnike Hrvaška seljačka stranka (Radičeva, kateri sta se pridružila v Sloveniji Pucelj in Prepeluh s svojim „Kmetijskim listomu) ni pri svoji kapitulaciji odstranila iz svojega naslova samo R (republiko), temveč je pri kupčiji z reakcionarno radikalno stranko postala zaščitnica fevdalcev in veleposestnikov. Iz svojega naslova je HSS vrgla „R“, iž svojega programa pa vso gospodarsko in socialno vsebino, ki je Radičevo stranko obeleževala kot kmečko stranko. Veliki pomen Radičevega „spre-obrnjenjau in kapitulacije leži, osobito za kmete, ravno v odrekanju Radičeve familije od vseh zahtev siromašnih kmetov, ker s tem je 1ISS odvrgla s sebe obeležje zastopnika malih ljudi. Radič in z njimi Pucelj in Prepeluh so prešli v tabor fevdalcev in veleposestnikov. Prvi korak radičevakega ministra za agrarno reformo P. Radiča je bil: pre-klicanja še onih agraro-političnih odredb, ki so si jih kmetje že priborili. P. Radič je proglasil „svobodno“ pogodbo med veleposestniki in agrarnimi interesenti, to je osvobodil je veleposestnike od rekvizicije in jim dal pravico, da svobodno prodajajo zemljo, kakor morejo in znajo. Da veleposestniki to svobodo izkoriščajo za to, da z zemljo špekulirajo in da vsled te svobode siromašni kmetje ne bodo prišli nikdar do zemlje, je jasno. Odkar je P. RadiČ minister za agrarno reformo, se jemlje kmetom zemlja, pod vlado Radičeve stranke, „ki se bori proti velikim bogatašem11, se ravno tem bogatašem daje zemlja. Ta padec Radičeve družine (Pucelj, Prepeluh) je bil neizbežen po sporazumu z vladajočo reakcionarno stranko. Baš to je bil pogoj za sporazum, ki so ga postavili radikali in ki so ga radičevci sprejeli. Brez tega (da bi zapustili agrarne zahteve siromašnih kmetov) bi Pašič ne pristal na delitev oblasti z Radičem. Radičevci so se odrekli vseh pravic in svobode za hrvatski narod, niti Pašič-Pri-bičevičeve obznane niso ukinili; sprejeli so nov proračun z vsemi strahovitimi bremeni za kmete in delavce; kakor so od svoje prejšne „mirotvorneu politike stopili z obema nogama v krog imperialistov, tako so postali od kmečke stranke, stranka veleposestnikov in fevdalcev. Stranka, ki jemlje kmetom zemljo, nima več pravice imenovati se kmečko. Siromašni seljaki in kmetje bodo slej ko prej spoznali izdajo vodstva Radičeve stranke v celi njeni ogabnosti in šli bodo v boj preko vsega za zemljo. Zemljo kmetom, ki jo obdelujejo, brez odkupa in odškodnine — to naj bo zahteva, to naj bo parola siromašnih kmetov v bodočih bojih. Politično zatišje se končuje. Kdo bo pripuščen h koritom? ^Politično zatišje" imenujejo naši buržuazni časopisi dobo, ko gredo iz Beograda ministri in poslanci na odmor in zabavo, potem ko si je gotova stranka ali več strank v borbi s konkurenti pri ostalih strankah osigurala sigurno mesto pri vladnem koritu. Zmagovalci gredo v kopališča in zabavališča uživati dobrote vladne stranke, premaganci pa hrabriti svoje volilce za. nove napore v borbi (za korita), ki nastane po »političnem zatišju". Poletno zasedanje parlamenta je končalo z „velikim spo-razumom" z RR vlado. Pašič in Radič sta šla s svojimi zvestimi v inozemstvo, iz vlade vrženi Pribičevič pa v pusto Liko in skalovito Bosro jesti kruh opozicije. Klerikalci so prirejali konference in shode, poročali in prosili volilce, da jim puste svobodne roke v odločitvi: v vlado ali ne. To zatišje pa se bliža koncu. Kralj se je povrnil preje v Beograd kakor je bilo prvotno dol< čeno. „Kralj hrvatske seljačke republike" Radič je istotako že v Zagrebu, ministri se vračajo, poslanci se zbirajo, zopet se začne borba med buržuaznimi strankami. Za kaj se borijo meščanske stranke med seboj? Samo za to, kdo bo vladal, samo za to, kdo bo gospodaril z državnimi kasarni, z državnimi podjetji in službami. Borijo se za oblast, ne radi oblasti, ampak radi finančnih virov in gospodarskih koncesij, ki so v rokah tistega, ki vlada. V Sloveniji so dobo „zatišja" izkoristile meščanske stranke za svojo pre-orientacijo, ki je potrebna, da pridejo v poštev kot kandidati za vlado. Klerikalci so na usta svojega šefa Korošca jasno povedali, da bi radi šli v vlado tudi z radikali in da z avtonomijo ne mislijo tako resno, kakor to veruje slovensko ljudstvo. Korošec pa ni na nobenem shodu povedal »svojemu ljudstvu*, kakšne pristanke je dal ministru Radojeviču, ki je potoval v Francijo informirat Pašiča o Koroščevih skominah po ministerskem fotelju. Žerjav ima pripravljene dve uniformi, kateri si je sešil v času zatišja. Če bo nastopil v uniformi radikalskega eksponenta v Sloveniji z znakom demokratskega uskoka, ali pa v drugi, za katere barvo se še ni odločil, bodo pokazali naslednji tedni. GotovO je le, da on s Pribičevičem ne bo več reševal „nacije“. Prepeluh-Pu-celjevi radičevci so v neprijetnem položaju. Vladna stranka so v Sloveniji, niso dobili niti še svojih velikih županov in že se giblje in ruši „veliki“ sporazum RR, proti kateremu intrigirajo vse druge korita lačne stranke. 16. se začne ples v Beogradu. Oči vseh buržuaznih strank in strančič se ozirajo na belo brado Pašiča, katero ali katere izmed njih si bo izbral. Radič je neprijetna metresa, preveč intimnih tajnosti izbrblja iz zakonskega življenja RR, kar Pašiču seveda ni posebno prav. Zato pa vse opozicionalne stranke od Žerjava do Korošca tako molčijo in tajijo o svojih odnošajih z radikali, ki bodo ostali na vladi in si izbirali med opozicijo svoje pomagače po mili volji, ker principielne opozicije pri naših meščanskih strankah ni. Vse se strinjajo v enem glavnem načelu: Dosedanji sistem zatiranja delavcev in kmetov naj se nadaljuje, delavce in kmete treba še naprej izžemati in odirati, da bo buržuazija mogla živeti lepo in brezskrbno. To skupno kapitalistično načelo pa vS ika na svoj ne čin prikriva in maskira. Bomo videli, kttera maska se bo Pašiču najbolj dopadla. Desetletnica internacionalno organiziranega leninizma. Pred desetimi leti je bila prva zimervvaldska konferenca. Ta desetletnica je prva desetletnica organiziranega leninizma v internacionalnem obsegu. Zimerwaldska levica, katero je vodil Lenin, je predstavljala ono internacionalno organizacijo, katera je utrdila pot današnjemu leninizmu. Znrurvvaldska konferenca se je vršila v dobi, ko je bila stvar revolucionarnega proletariata težko kompromitirana z izdajami in prevarami socialdemokratskih voditeljev. Kaj je pravzaprav bila 11. internacionala, to se vidi najbolje po tem, ker je cen-trumaška večina v Zimervvaldu predstavljala (seveda razen levice) najbolje, kar je bilo v tej internacionali. Puleg Lenina so bili zbrani v Ztmerwaldu tudi Černov, Martov, Ledebour, Axelrod, Modigliani, Grimm in mnogi drugi. Pa če so. bili ti gospodje, ki so se nahajali v 11. internacionali, najboljši, potem si lahko mislimo, kakšni so bili ostali. Da vidimo, kakšen duh je vladal pri centrumaših na zimervvaldski konferenci, hočemo navesti par stavkov iz govora - njihovih predstavnikov. Brizon je dejal: „Jaz ne morem pozabiti, da sem poleg tega, da sem socialist tudi Francoz. Po mojem gledanju in pojmovanju je Francija napadena. Francija je učiteljica revolucije. Jaz nočem podpisati niti ene vrstice, ki bi mogla škodovati Franciji. Ali vseeno jaz kot socialist bom vedno soviažnik vojne. Zato je potreba, da narede Nemci prvi odločne korake za skrajšanje in prenehanje vojne. Jaz pripadam levi frakciji manjšine v Franciji. V mesecu juniju sem sklenil, da bom kot poslanec vedno glasoval proti vojni pod pogojem, vse to dopusti vojaški položaj Francije." Modigliani: „Mi smo glasovali za vojne kredite in nismo slabo naredili, ker so to tudi Nemci napravili, kljub temu, da je Nemčija povzročila vojno. Oni so slabo napravili in mi jim oprostimo, ali naj tudi oni nam tega ne predbacivajo." Ta teorija je jasna. Ona bazira na medsebojni amnestiji. V tem smislu so govorili Raffin-Dnjcans in mnogi drugi. In ti so bili, ponavljamo, boljši elementi II. internacionale. Danes nadaljuje Komunistična Internacionala delo Zimer-wa!dske levice. Prva desetletnioa je tem potom povzročila, da je proletarska revolucija zmagala samo na prostoru ene šestine zemeljske krogle. A katere plodove bo dala dvajsetletnica, bomo videli čez deset let. Dotedaj bo ena dežela, katera obstoji kot produkt prve desetletnice, napravila vse mogoče za zmago v ostalih deželah. Meščanska Evropa se mora pretvoriti v proletarsko Evropo. (Iz 33. št. Radničke Borbe.) Klerikalci razbijači ujedinjenja strok, organizacij. Delavci se še dobro spominjajo konference zaupnikov, ki jo je letos sklicala SLS v Mariboru. Konferenca se je bavila z vsemi političnimi vprašanji ter določila smernice za bodoče delo SLS. Posebno pažnjo je pa posvečala vprašanju krščanskega socializma in strokovnim organizacijam. Kdor je pazno zasledoval konferenco, je videl, da se SLS trudi z vso silo, da mase delavskega razreda odvede od prave razredne poti, ki bi delavski razred privedla do boljših gospodarskih in socialnih razmer. Konferenca klerikalnih zaupnikov je določila smernice krščanskega socializma strokovnih organizacij ter ugotovila, da je rt š tev delavskega razreda le mogoča v sodelovanju s kapitalizmom, in nastopila proti razrednemu boju. Potreba združitve delavstva v strokovnih organizacijah je dospela tudi v krščanske delavske vrste ter postaja nevarnost, da omaja stališče SLS med delavstvom na deželi. V-;ak zaveden delavec je že naprej uvideval, da bo SLS kot zastopnica kapitalistov in veleposestnikov zastavila vse sile, da prepreči zedinjenje delavstva v enotne strokovne organizacije. Samo po sebi je umevno, da je vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze po navodiliu SLS nastopilo proti vodstvu in članom Prometne zveze, ki se je na konferenci železničarskih strokovnih organizacij v Ljubljani izjavila za enotnost strokovnih organizacij in za razredni boj. Posledica te izjave je bila, da je JSZ poskušala na vse mogoče načine, da prepreči, da ne bi člani Prometne zveze dobivali Organiziranega železničarja namesto Pravice, ker se je zavedala, da jih bo ta list še bolj vzpodbudil in bodo še bolj uvideli potrebo enotne železničarske strokovne organizacije. Ko je pa JSZ uvidela, da ji ne bo uspelo preprečiti zedinjenje, je načelstvo JSZ pooblastilo svojega podpredsednika Žumerja, da skliče izredni občni zbor Prometne zveze v nedeljo dne 27. septembra t. I. Vodstvo P Z in člani so nastopili proti občnemu zboru in so izjavili, da bodo po železničarskem kongresu likvidirali, oziroma razpustili PZ ter pozvali svoje članstvo da kompaktno stopi v ujedinjeno železničarsko strokovno organizacijo in se oni tega izrednega občnega zbora, ki ga sklicuje vodstvo JSZ, ne udeleže. Vodstvo JSZ uvidevši to, dg bi po tem držanju bil na izrednem občnem zboru PZ najbrže sam podnačelnik Žumer, je enostavno dirigiralo iz vseh krajev člane politične organizacije SLS na ta občni zbor, da na zunaj zmanevrira in dokaže, da se članstvo ne strinja z vodstvom PZ in da je proti ujedinjenju. Ta manever SLS ni uspel — železničarji, včlanjeni v PZ, zavedajoč se, kaj pomeni enotna železničarska strokovna organizacija, se temu pozivu niso odzvali. Na občni zbor je prišlo iz Ljubljane, Maribora, Kočevja in Jesenic samo osem dirigiranih članov SLS in ti so sklenili (to bi morala Pravica kot glasilo krščansko-socialnega delavstva povedati, ako se hoče imenovati Pravica in ne Laž), da PZ kot strokovna organizacija krščansko-socialis ičnih železničarjev ostane, da se sedež PZ (ker v Ljubljani ni članov) premesti v Maribor, da članarina JSZ ostane ista kot doslej, da je obvezen list PZ Pravica. Po poteku občnega zbora sodeč, ugotavlja Pravica, — da je PZ krenila na pot svežega razmaha, procvita itd. Mi pa ne samo da ugotovimo, nego smo popolnoma prepričani, da so železničarji obrnili hrbet JSZ in njihovim nasprotnikom delavskega razreda, ki se z vsemi sredstvi trudijo, da bi še nadalje držali delavstvo razdvojeno. Pot razrednega boja je, ki vodi k poboljšanju položaja delavskega razreda. Pot v enotne strokovne organizacije, ki se bore proti izkoriščanju delavskega razreda, za boljšo socialno zakonodajo, za starostno zavarovanje, za svobodo zborovanja, združevanja in tiska ter za končno osvoboditev delavskega razreda izpod kapitalističnega jarma. Razkrinkani razbijači strokov, po-kreta. Zaključena Leskošekova zakulisna igra. Kakor je znano, je Leskošek sklical konferenco Splošnega Delavskega Saveza Jugoslavije v Celju dne 20. septembra t. 1. v svoje osebne namene, ker mu ni ugajalo, da ga )« naSa centrala prestavila iz Celja v Zagreb. Iz centrale se je vrnil in je vse podružnice obiskal ter širil, da ni nič našel v redu v centrali Občeg radničkega saveza, da računi niso v redu, da ves denar potrošijo. Ko smo mi to vse slišali, smo bili jako nezadovoljni z našo centralo, katera se nahaja v Zagrebu. Sklenili smo, akoravno smo prejeli od centrale prepoved, da se ni treba udeležiti te protistatutarne kon- Ference, katero je sklical Leskošek brez vednosti Saveza, da se konference udeležimo. Mi v zagorski podružnici smo sestavili tozadevno resolucijo, da ne pripo-znamo konference, pač pa da naj bo to zaupniški sestanek, na katerem se naj izvoli komisija, da gre na lice mesta in da se prepriča o faktičnem stan u zadeve. Na tej antistatutarni konferenci je bila naša resolucija tudi sprejeta. Nato so bili predlagani in izvoljeni v komisijo sledeči sodrugi: Franc Kosmus iz Zagorja, Valentin Vuk iz Tržiča in Ivan Vrbovšek iz Zidanegamosta. Sklenilo se je, da gre komisija v Zagreb in da pregleda vse knjige in račune. Bili smo v Zagrebu ter smo ugotovili in potrdili sledeče: Zapisnik spisan v uradu zvezne uprave Občeg Iiad-dničkog Saveza Jugoslavije (OIISJ) v Zagrebu dne 27. septembra 1925. Predmet: Kontrola knjigovodstva oblastnega sekretariata ORSJ za Slovenijo po sodrugih Francu Kosmusu, V. Vuku in Ivanu Vrhovšeku vsled sporazuma, sklenjenega 20. septembra 1925 v Celju. Omenjeni sodrugi so pregledali d-mes vse račune oblastnega sekretariata ORSJ za Slovenijo v prisotnosti sodrugov Gojšine, Krsnika, Bekerja in Holenčeka. Po končanem pregledu podpisujejo slovenski sodrugi izjavo za javnost, da so račune našli v redu in jih odobrili z edinim pristavkom, da se v bodoče vsi računi k teži ORSJ tičoči se Slovenije podrobno specilicirajo tako, da se zamorejo pregledati oziroma prekontrolirati. Ravnotako ima sodrug Haramina naknadno specificirati potni račun z dne 9. januarja 1925 v znesku Din 4000 za 22 dnevno potovanje. Isti sodrugi so ugotovili, da obstojajo v Zagrebu štiri sekcije ORSJ in da so plače nameščencev z ozirom na njih višino upravičene. Vzeli so tudi na znanje, da sta iz saveznih sredstev plačana le sodruga Haramina in Ljuba Kalan, dočim je s. blagajnik za izreden trud pri blagajniškem poslovanju saveza le honoriran s 400 Din mesečno. Kar se pa tiče saveznega inventarja, sodrugi pripomnijo, da Leskošek razširja vesti, da obstoja nevarnost, da bo sodrug Haramina proglasil na kongresu ves sa-vezni inventar za svojo osebno last. Savezni funkcionarji na to danes izjavljajo, da trditev Leskošeka ne obstoja in da je Savez lastnik inventarja, ki je na zadnjem kongres* popisan in je njegovo vrednost kongres vzel na znanje. Sodrug Haramina nima v inventarju Saveza nobene osebne lastnine, ravnotako imetje ne pripada nikomur, razen Savezu samemu. Ves inventar, ki se nahaja v prostorih saveznega sekretariata v Zagrebu je last Saveza. V najkrajšem času se bo poslalo vsem podružnicam Saveza v Sloveniji seznam inventarja z označbo vrednosti. Slovenski sodrugi obenem obsojajo zakulisno in nepravilno delo Leskošeka, ker se na ta način ne jačajo delavske organizacije, temveč se dela razdor, ki ruši moč pokreta. Podpisani, ki smo se dne 29. septembra t. 1. sporazumeli v Celju s predsednikom ORSJ s. V. Haramina, tajnikom istega Saveza s. Bekeriem in tajnikom Strokovne komisije v Ljubljani a. J. Golmajerjem, pregledali smo danes v Zagrebu v tajništvu ORSJ vse račune tega Saveza, tičoče se oblastnega sekretariata ORSJ za Slovenijo, od dneva ujedinjenja ozir. konference ujedinjenja v Zidanemmostu od 25. oktobra 1924, katerega dne je sklenjena likvidacija Osrednjeg društva kemičnih delavcev za Slovenijo in Splošne delavske Unije za Slovenijo in njuna spojitev z ORSJ, in izjavljamo, da smo na podlagi blagajniških kjig in originalnih blagajniških pobotnic pregledali vse .račune tičoče se omenjenega sekretariata in ugotovili, da je izvleček računa iz saveznega knjigovodstva, ki je bil priložen oni okrožnici Saveza, ki je izšla proti pozivu A. Leskošeka za oblastno konferenco ORSJ v Celju za 20. t. m. Prepričali smo se, daje ORSJ v omenjeni okrožnici naznačeni deficit v Sloveniji re-. snično imel in da se s požrtvovalnostjo ORSJ v najnovejšem času položaj v Sloveniji popravlja tako, da bo v doglednem času ta deficit popolnoma krit, če bo delo tako napredovalo, kot. zadnja dva meseca. Vsled tega so neresnične trditve A. Leskošeka, da računi savezne uprave ORSJ niso v redu. Nasprotno smo se z izvedeno kontrolo prepričali, da ORSJ dobro gospodari, da premišljeno in razumno razpolaga b saveznim imetjem in da premoženje, ki je nastalo iz prispevkov članov ORSJ — v redu čuva. Končno smo se prepričali, da je izvedeno ujedinjenje bivših slovenskih pokrajinskih organizacij z ORSJ zdrava podlaga za veliki napredek te delavske strokovne organizacije in da je dolžnost vseh zavednih tovarniških delavcev Slovenije, da vlože vse svoje moči za zgradbo in ja-čanje ORSJ v Sloveniji. V Zagrebu, dne 27. septembra 1925. Funkcionarji Saveza: Beker 1. r., Spiro Gojšina 1. r., Krsnik 1. r. Kontrola: Kosmus Franc 1. r., Vuk V. 1. r, Vrbovšek Ivan 1. r. Sodrugi, apeliram na vse člane Splošne delavske zveze v Sloveniji, da ne boste šli na lim raznim ljudem, kateri hočejo v svoje osebne ali politične namene naš strokovni pokret na ta ali oni način razbiti, odvrnite take elemente, ker ti nam škodujejo in slabijo naše vrste. Sodrugi, povemo pa tudi tem elementom, da so tisti časi že minuli, ko so lahko strokovne organizacije razdvojili. Mi tudi dobro vemo, da smo sami veliko krivi, da se dogajajo take nečedne stvari, to pa zaradi tega, ker smo preveč zaupljivi napram našim predstavnikom, ker mi gremo le preveč na njihove lepe besede, ne kontroliramo pa njihovih dejanj. Zatorej, sodrugi, zahtevajmo kontrolo in odpravili bomo vse take in enake nedo-statke. Kličem: naj živi ujedinjenje na strokovnem polju, proč s špekulanti in razbijači strokovnega pokreta. Franc Kosmus, steklar v Zagorju. Češki učenjak o sovjetski Rusiji Prof. Zd. Nejedly se je udeležil proslave 2001etnice ruske akademije znanosti in je napisal sledeči sestavek o današnji Rusiji po svojem povratku v Prago v »Prager Presse" dne 17. septembra 1925, št. 265. „Pravkar sem se vrnil s slavnosti ruske akademije znanosti v Leningradu in Moskvi. V Rusiji nisem bil prvič. Bil sem tam že prtd 25 leti pol leta iz znanstvenih ozirov. Zato pa sedanji moji vtisi niso nič manjši. Rusija je bila in je .^vet zase, da mora napraviti na pazljivega opazovalca globok vtis. Spominjam na besede Masaiykove, da ga nič na svetu ni bolj iznenadilo kakor Rusija. Zapad, tudi veliki zapad — Pariz, London, Ameriko — si lahko konkretno predstavljaš in če prideš tja, ga najdeš res takega kakor si ga bil predstavljal. Rusije pa si n