Zakaj v sercu je vera, ljubezen, upanje, ponižnost, gre- venga in kesanje, in vsi drugi občutleji, kteri morajo molitev spremljevati b). V sercu je prebivališe svetiga Duha, kteri za a) Psalm 118. Uo. — b) Ps. 10, 10. —=«>S>8>e§|k3*33’— 8 te svete duše iz serca k Bogu kliče c). Iz dobriga zaklada serca prinese dober člo¬ vek dobro d). Ustna molitev pa, kadar tvoje serce zraven nič ne občuti, ti zamore malo koristiti e). Kako zamorem jez tvojo molitev uslišati, ko sama ne veš, česar prosiš. Nikar se tedej ne domišljuj, de boš zavoljo dolgih molitev in veliko besedi uslišana f). Moli scer tudi z ustmi in žnabli; ker si tudi ta dar Bogu dolžna: tode moli veliko bolj s sercam in duham g> Nikakor ne smeš ustne molitve, h kteri te tvoja posebna po¬ božnost, ali navada moje cerkve, ali pokor- šina veže, zaničevati, ne iz lenobe opustiti; pa to molitev z dobrim namenam posveti, in kar usta izgovarjajo, naj tudi serce za to ve. Bodi torej vselej v Bogu zbraniga duha, in vnanje opravila (^kolikor ti je mogoče} iz misli zbijaj. Če si si pa sama veliko ustnih molitev naložila, in čutiš, de te v notranji pobožnosti malo pospešijo in morebiti tudi od dolžnost tvojiga poklica zaderžujejo, nič ne de, če jih opustiš. Zvoli tudi takšne bukve, ktere s pri- merjenimi poduki duha razsvetljujejo, s krepkimi resnicami in z močnimi nagibljeji c) Ps. 8, 36. — d) Luk. 6. 35. — e) Iz. 39, 13. f) Mat. 6, 7. — g) I. Kor. 14, 15. 9 serce nagibujejo, in strah Božji v te sade. Duhoven pastir ti zamore v tej reči sve¬ tovati. n. Molitev naj iz čistiga serca pride. Gospod. Moja hči! tvoja molitev naj ne pride le iz serca, ampak iz čistiga serca in dobre vesti h). Tvoja molitev ne more zaslužljiva in ne tebi sladka in ljubeznjiva biti, ako je tvoja vest z grehi obložena. Kako veselje zamoreš pri molitvi imeti, ko ti tvoja nepokojna vest žalosten stan tvoje duše vedno očita, in kaže, de si Božja sovražnica? Vender ne smeš v tem revnim stanu svete molitve opustiti, temuč toli¬ ko bolj k Bogu zdihovati in klicati; pa ne poželi ničesar druziga, kakor de ti jez na pomoč pridem, in ne jenjaj klicati, dokler zopet ne vstaneš i). In če ti tudi tvoja vest nobeniga veliciga greha ne bi očitala, ne smeš vender misliti, de si zavolj tega opravičena j); temuč obudi vsakibart pred in med molitevjo serčno grevengo in žalost čez svoje znane grehe k). Tudi radovoljni odpustljivi grehi zaderžujejo imenitne gnade h) I. Tim. 1, 15. — i) Psal. 50, — k) Psalm. 18, 15. 1. — j) I. Kor. 4, 4. 1 *■# 10 sv. Duha, ugase gorečnost pobožnosti, od¬ vzamejo otročje zaupanje, pripravijo dušo ob notranji mir, veselje in sladkost, ktero čiste duše o molitvi zadobivajo; zakaj mo¬ litev ti bo težavna in zoperna, če je serce mlačno in merzlo. III. Molitev naj bo ponižna. Gospod. Kadar moliš, moja hči, po¬ misli, kdo je ta, s kterim govoriš, in kdo si ti, de ti je pripušeno, s svojim Bogam govoriti l). Nikdar ne pozabi svoje nizko¬ sti, če se jez še tako prijazniga do tebe skazujem. Molitev ponižne duše predere ob¬ lake, in se ne poverne nazaj, de bi uslišana ne bila. To notranje spoznanje svojiga niča ali z drugo besedo — to notranjo ponižnost skazuj v vnanjim obnašanji; in kadar v moji pričujočnosti v cerkvi, ali doma o gotovih časih moliš, pripogni svoje kolena m), za¬ tisni svoje oči, zberi svoje misli in ne želi viditi, ne videna biti. Tudi se ne spodobi, de bi ljudi poslušala, ali z njimi govorila, ko s svojim Bogam in Gospodam govoriš. 1) Sir. 2, 4. — m) Efež. 3. 14. 11 IV. Molitev naj bo brez nehanja. Gospod. Moja hči! premišljuj vselej in brez nehanja n). V svoji postelji me iši s svojimi mislimi. Kadar se zbudiš, oberni k meni svojo pervo misel in serce o). Časti mojiga Očeta, ki je v nebesih, in daj mu hvalo vselej s svetimi zdihleji in du¬ hovnimi pesmimi p). Daruj meni vse svoje djanje in nehanje, svoje dela in opravila r). Hodi in ravnaj vselej v moji pričujočnosti, in trudi se, de vselej glas mojiga Duha po¬ slušaš, kteri te zmiraj znotraj opominja. V. Molitev naj bo djanska. Gospod. Kar ti, moja hči, v mo¬ litvi izgovarjaš, to skazuj tudi v djanji. Kaj ti pomaga, ko praviš, de v mene veruješ, de na-ine zaupaš, de me ljubiš; če pa ne storiš, kar vera v mene od tebe tirja; če si ne prizadevaš z bogoljubnim življenjem svoje upanje vterdovati in s spolnovanjem moje volje svojo ljubezen skazovati? Čemu n) Luk. 18, 1.— o) Psalm 87, 14. — pj Efež. 5, 15. — r) Kolos. 3, 17. 12 spoznavaš pred mano svojo slabost, in prosiš moje pomoči, ko pa nad svojimi počutki ne čuješ in se prederzno v nevarnost podajaš? Ne bodi tedej, kakor človek, kteri Boga skuša, ampak stori, kar moreš. Se ti pa eno in drugo težko in nemogoče zdi, moli in prosi, de boš z mojo gnado zamogla storiti, in nikar ne nehaj prositi, dokler ne dobiš, česar prosiš. Same želje in prošnje in prazno zdihovanje ti ne more k drugimu kakor k ojstrimu odgovoru služiti; zakaj ne tisti, kteri samo molijo, ampak kteri mojo voljo spolnujejo, pojdejo v nebeško kra¬ ljestvo. VI. Molitev mora z molitevjo Kristusovo sklenjena , in s priprošnjo svetnikov priporočena biti. Gospod. Moja hči, kadar mojiga nebeški Očeta moliš, ga hvališ, ga prosiš, česar ti je potreba: stori po meni in v mo¬ jim Imenu, ker jez sim njegov edinorojeni preljubi Sin, in on te bo gotovo uslišal s). Ce pa mene kake milosti ali gnade prosiš, je prosi po dobroti mojiga Serca, v kterim vse zaklade milosti najdeš. Posebno pa s} Jan. 16. 23. 13 imej veliko zaupanje na mojo preljubo Ma¬ ter; po njeni priprošnji jez velike gnade delim. Kliči tudi na moje svetnike, de za te prosijo, zakaj če molitev pravičniga, ki je na zemlji, veliko premore t), koliko po- pred bodo uslišani moji prijatli, ki pri meni v nebesih zate prosijo >0. Kam naj se molitev devic obrača? I. V Jezusovi ljubezni je vse zapopadeno, česat' zamoreš v molitvi Boga prositi. Gospod. Moja hči, kakor je mo¬ litev mojih vernih različna, tako so tudi reči, kterih Boga prosijo, različne, nam¬ reč kakor je duša in serce vsakteriga, in h čimur ga notranji duh priganja. Eni že¬ lijo strahu Božjiga, eni poterpežljivosti, nekteri spoznanja samiga sebe, še drugi srečne zadnje ure, i. t. d. Ti pa moja hči, ne poželi nič druziga v svoji molitvi, kakor de mene ljubiš, kteri O -tak- 5, 16. — u) 3. Moz. 33, X5. 14 sim tvoj Gospod in tvoj Dog. Tje imajo meriti vse tvoje duhovne vaje, vse tvoje pobožnosti in vse tvoje želje in zdihleji; zakaj v moji ljubezni najdeš vse tebi po¬ trebne čednosti, vse zaklade milosti in gnad, vse poveseljenje serca, vso obilnost duhov¬ nih dobrot, vse bogastvo božje, in vse, karkoli zamore tebe tii ali tam srečno storiti. Z mojo ljubeznijo boš poterpežljiva; boš pokorna, boš svoje meso križala, in se zo¬ per nevkroteno hudo poželenje vsaki dan vojskovala, in boš s potertim sercam svoje storjene grehe vedno objokovala. Kjer je ljubezen, tam je zastopnost in edinost sere in misel; in za tega voljo se boš vedno po tem perzadevala, kar je meni dopadljivo in mojo ljubezen v tebi povikšati zamore. To pa zamoreš v vsaki prigodbi, v revšini in obilnosti, v žalosti in veselji, v tolažbi in britkosti, v sreči in nesreči. In ker ne more ne peklenska moč, ne človeška hudobija mojo ljubezen tebi iz serca stergati, boš zmiram zadovoljna in vesela. V moji ljubezni najdeš vse zaklade gnad in nebeških dobrot. Če ti mene ljubiš, bo tebe tudi moj nebeški Oče ljubil; Jez in moj Oče bova k tebi prišla, in pri tebi prebivala, in bova svojiga Duha v tebi izlila: ta Duh bo tvojimu duhu pri- 15 čevanje in tolažljivo zagotovljenje dal, de si otrok Božji in erbina mojiga veselja, ktero je tebi v nebesih pripravljeno. Ta Duh lju¬ bezni bo v tebi sveto gorečnost vžgal; On ti bo dal veselje, mir, poterpežljivost, do¬ bro serce do tvojiga bližnjiga, dolgo priza- našljivost, usmiljenje in ljubezen do čistosti. Kjer je ljubezen, tam je le en duh in eno serce. Če tedej ti mene ljubiš, imaš mojiga Duha in moje Serce, in vse zaklade mojiga Duha in mojiga Serca; in česar ti še manjka, tega prosi moj Duh za-te, in česar On prosi, to ti da; kar z neprenehljivimi zdihleji, kteri so samo tistim znani, ki mene ljubijo, k Bogu kliče. S tem Duham napol¬ njena ne premišljuj dolgo, kaj bi v molitvi z Bogam govorila ; ta Duh ljubezni tebovsiga učil, kar je meni dopadljivo in tebi koristno. II. Kakšnih reči Boya prosi devica, ki Jezusa ljubi? Gospod. Moja hči, pusti tiste, ktere mene malo ali clo nič ne ljubijo, takih reči prositi, ktere telo in časno srečo zadevajo; ti pa, če si z mojo ljubeznijo, ki je v tebi, razsvetljena in užgana, boš druge misli in 16 želje imela. Ti boš vse pozemljske in min¬ ljive reči tega sveta enako blatu in sme¬ tani obrajtala, in po imenitniših dobrotah hrepenela. Želela boš in molila, de bi ti in drugi mene spoznali in ljubili. To lju¬ bezen boš v sebi z gorečo molitvijo in svetim premišljevanjem, v drugih pa s spodbud- Ijivim življenjem in pripomočki, kolikor je mogoče pomnožiti iskala. V pomnoženji in razširjenji te ljubezni bo tvoje edino veselje in v zamujenji in opušenji taiste pak tvoja edina žalost. Ti boš želela in iz serca zdihovala, de bi ta sveta ljubezen v vsih sercih kraljevala. Ti boš prosila, de bi se moja Božja volja na zemlji tako, kakor v nebesih, in vselej spolnovala. Ti ne boš za prihodnost preveč sker- bela, ker veš, de jez za ptiče pod nebam skerbim; ti boš meni vse izročila, kar tvojo telesno in časno potrebo zadene, in le za tisti dan, v kterim živiš, potrebniga živeža prosila, ter ga s hvaležnostjo sprejela. Ker boš mojo neskončno ljubezen pred očmi imela, in jo v sercu premišljevala, boš imela tudi vedno svoje dopernešene grehe, svoje nezvesto serce, svoje mlačno in ne- čimurno življenje pred očmi, in z nepreneh- Ijivimi zdihleji gnade in milosti prosila, 17 in boš pripravljena, vsim odpustiti, kteri so tebe razžalili. V spoznanji svoje tolike sla¬ bosti in hudiga nagnjenja me boš prosila in na me klicala, de ti ne pripustim v tako skušnjavo priti, v kteri bi me zamogla raz¬ žaliti. Samo greh boš za edino in nar veči hudo imela, ker ta samo te zamore moje ljubezni ločiti. To je, moja hči, molitev tistih, ktere mene ljubijo. Hči. Moj preljubeznjivi Jezus! kdo mi bo tvojo ljubezen dal, de moje po¬ svetno serce spreoberne, mojiga duha iz lenobe zdrami, in mojo mlačnost z gorečo ljubeznijo užge? III. Ljubezen do Jezusa se z molitevjo dobi. Gospod. Moja hči, ljubezen moja je ena nar večih gnad, ki ti jo dati morem. Gnade pa in take gnade moraš ti poželeti, in prositi zanjo, moraš terkati, po nji sta¬ novitno zdihovati, in prejela jo boš. Zače¬ tek moje ljubezni je serčna grevenga čez svoje grehe, je terdno naprejvzetje moje za¬ povedi spolnovati, in sama sebe zatajevati. To vse bo tebi po molitvi dano. Moja lju¬ bezen bo v tebi rastla, če stanovitna osla- 18 neš v svojim naprejvzetji in se pridno vadiš in posnemaš moje čednosti. K tem ti veliko pripomore, če pogostama svete zdihleje k meni pošiljaš, ali pogostama moje življenje, moje grenko terpljenje in smert, in vse to premišljuješ, kar te k moji ljubezni priga¬ njati zamore. Ljubila me boš, če si vedno v spomin kličeš, in premišljuješ, kdo de sim jez, kaj de sim tebi za ljubo storil in terpel, koliko gnade in milosti de ti jez vsako uro in vsaki čas skazujem, in kako lepo plačilo de jez tebi v nebesih pripravljam. Po mo¬ litvi se mi boš zahvalila, se pred mojimi očmi poniževala, boš v moji pričujočnosti hodila in pazila, de ničesar ne misliš ali ne počneš, kar bi meni ne dopadlo. Z moli- tevjo boš meni svoje djanje in nehanje da¬ rovala, s tem boš pokazala, de me ljubiš. Po tim takim je potrebno, de z moli- tevjo mojo ljubezen dosežeš. Poglej, kako si se doslej zaderžala. Koliko let, koliko dni in ur si, kaj ne, — v nečimurnosti, v praznim govorjenji, v nepotrebnih kratkoča¬ sili in veselji doprinesla, ktere bi bila mo¬ litvi in notranjimu življenju dati imela, in s tem to mojo ljubezen pomnožiti zamogla ? Hči. Oh moj Jezus, moje življenje 19 in moja sreča! jez spoznam svojo neumnost, in nevredno se štejem vse tvoje ljubezni in dobrote; pa polna zaupanja na tvojo ne¬ skončno poterpežljivost in usmiljenje se po- vernem k tebi, in padem k tvojim nogam kakor una spokornica, ki je tebe ljubila, in hočem v prihodnje sveto molitev z večim pridam opravljati, de tvojo ljubezen uživam. IV. Molitev, serce od nečimurnosti o dn er niti , in k Jezusovi ljubezni oberniti. O moj Jezus! čimu hrepenim jez revna stvar po pregrešnim veselji, po minljivi sreči, po kratki in slabi prijet¬ nosti , ki jo pri stvareh najdem, in za¬ pustim tebe, Sina Božjiga., tebe, ki me tako priserčno ljubiš, in ker samo ti zamoreš moje serce nasititi in zadovo- liti? Kdaj, o kdaj, bom že svoje vezi pretergala, in se kviško povzdignila k tebi, svojimu Božjimu ljubčku, kteri me dobrotljivo kličeš, k sebi vabiš in željno na me čakaš ? O moj Bog in moj Zveličar! Koliko časa sim že v nečimurnosti zgubila, in ne vem, če bom jutri še živela? Ko bi mogla po tem tako brez tvoje ljubezni, 20 o moj Jezus! umreti, kako bi se meni go¬ dilo ? Ali zavoljo eniga trenutka, kteriga morebiti na zemlji preživim, in kteriga v tvojo ljubezen ne obernem, bi vso večnost brez tebe živeti in v nar gro- zovitnišim terpljenji z vsimi brezbožnimi ljudmi in angeli tebe večno sovražiti hotla? Ali zavoljo kratkiga, naglo min- Ijiviga veselja, ali zavoljo kake prijet¬ nosti bi hotla jez tebe, svojiga Boga in svoje vse, in s tabo vse večne dobrote zgubiti, in si večno prekletstvo nakopati. O moj usmiljeni Jezus! glej, moje serce se k tebi oberne, po tebi zdihuje, in tebe samo ljubiti želi! Vzemi si ga v last, o neskončna Dobrota! napolni ga, o večno Veselje in Sreča! prevzemi ga, o neizrekljiva Lepota! de tebe vse trenutke tega kratkiga življenja, kar more naj bolj popolnama ljubi, in tebe v nebesih večno uživa. Amen. V. Splošna molitev, ki obseže vse čednosti , v kterih se de¬ vica po svojim stanu vaditi mora. Moj Bog! verujem v te, upam v te in ljubim te! Greva me, de sim te s 21 svojimi mnogimi grehi in nečimurnostmi razžalila. Prosim te, stori mojo vero močnejši, moje upanje terdnejši, mojo ljubezen še popolniši in mojo grevengo še veči. Molim te, o Bog, ko svojiga vsigamogočniga stvarnika! Po tebi hre¬ penim , ko po svojim zadnjim cilj in koncu. Zahvalim se ti, ko svojimu nar večimu dobrotniku, in v tebe stavim vse svoje zaupanje, ko v svojiga nar ljubez- njivšiga Očeta. Po svojim in v svojini Duhu me vladaj, o neskončno Bitje! s svojo gnado me posvečuj, s svojo mi¬ lostjo me tolaži, in s svojo vsigamogoč- nostjo me varovaj. Tebi, o moj Bog! darujem vse svoje misli, svoje besede in dela, vse djanje in nehanje, svoj križ in terpljenje. Daj, de vedno na-te mi¬ slim, od tebe in s tabo govorim, po tvoji sveti volji se ravnam, in tebi do- pasti želim. Moj Bog in Oče! jez hočem vse, kar ti hočeš. V tvojo sveto voljo se udam ves čas svojiga življenja. O večna Svetloba! razsvetli moj um, de tebe in tvojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa spoznam; vnemaj mojo voljo, de tebe in Jezusa ljubim; de sama sebe sovražim, prazin in goljufin svet pa vedno zaničujem. 22 Greni mi posvetno veselje, o ti Vir večniga in praviga veselja! Delaj me močno v mojim bojevanji; razsvetljuj me, kadar sim pobitiga in žalostniga serca. Daj mi, o neskončna Dobrota! umno serce, ponižniga duha, voljno pokoršino, nepremagljivo poterpežljivost in krotkost. Stori, o moj Bog, in moje vse! de sa¬ moto ljubim, svoje meso križam, svoje počutke tarem, radovid vžugam, jezik berzdam, svoje hudo nagnjenje strahujem, svojo živo domišljijo ustavljam, in angelj- sko čednost čistosti zvesto varujem. Daj meni, o večna Dobrota! v tvoji službi serčno pobožnost, pravo ljubezen do svojiga bližnjiga, ojstro čuječnost nad seboj in vselej pravi namen in pridnost v mojih opravilih. Daj, moj Gospod in moj Bog, de ne pozabim negotove smertne ure, ojstre rajtenge svojiga življenja, grozovitiga terpljenja zaver- ženih, in pred očmi imam večno plačilo tvojih izvoljenih. In zadnjič daj, de tvoje presveto obličje kdej uživam po Jezusu Kristusu, tvojim edinorojenim Sinu, svojim Zveličarji! Amen. 23 Drugi del. Od vsakdanjih duhovnih in tudi od posvetnih opravil in vaj deviških. Kako je treba dragi čas obračati? I. Devica naj vsaki nar manji čas v čast Božjo iti zveličanje svoje duše obrača. Gospod. Moja hči! ti si zato nasvetu, de meni služiš, in po svetim življenji večno zveličanje dosežeš a). Za tega voljo mo¬ raš čas dobro obračati, kteriga ti jez da¬ jem b). Cas je kratek c), in večnost, ki po tem pride, je nezmerna. In kadar pride smert in ti v deželo temote odideš, ne boš a) Rim. 6, 22. — b) Efež. 5, 16. — «) Kor. 7, 29. 24 mogla nič več delati, in si sama sebi nič več pomagati <0; temuč ti mi boš natanki odgovor od svojiga časa dati mogla, kteri bo takrat spred tvojih oči zginil e). Ne pusti tedej nobene minute brez koristi O, in pomisli, de kratek trud večno plačilo zasluži g), in de to plačilo vsako minuto povikšati zamoreš. Glej, kako se posvetni ljudje trudijo od zjutraj zgodaj do pozne noči, kak minljivi dobiček ujeti. Dekla služi noč in dan svoji gospodinji za kako majhno plačo: kaj — ti bi pa zavoljo več- niga venca lena bila, in bi dragi čas, kteri ti toliko plačilo obeta, brez prida teči pu¬ stila 10? Kako greva zdaj duše v vicah, de niso časa boljše obračale, in z majhnim trudarn svojih dolgov zbrisale, ktere morajo zdaj v nar hujših bolečinah do zadnjiga vinarja plačevati i)? Kako divjajo in tulijo zdaj zaverženi v peklu j ki vidijo, de so dneve svojiga zveličanja zapravili in v večno pogubljenje obernili, v kterih bi si bili lahko večno življenje zaslužili k). Spo¬ znaj tedej veliko gnado, ki ti jo jez ska- d) Jan. 12, 34. — e) Mat. 25, 19. — f) Sir. 24, 14. — g) II. Kor. 4, 17. — h) I. Kor. 9, 15. - i) Mat. 5, 26. — k) Modr. 5, 3. 25 zujcm, če ti le eno uro dalje živeti dam. In glej, kako nespametna si, ako to dobroto zaveržeš 0, in toliko dni in ur v neči- murnosti potratiš? Pusti neumne hčere v lenobi in nepotrebnih rečeh čas tratiti, in na sodni dan svoje norosti pokoriti m); ti pa, ko modra devica, posluži se draziga zaklada — časa, de si nebesa pridobiš. Jez sini tri in trideset let na zemlji živel, in vse hipe in minute v čast svojiga Očeta in v zveličanje tvoje duše obračal n) ? in tebi izgled dal, de bi se po meni rav¬ nala. Kako bi mogla ti ljuba hči moje de¬ viške Matere biti, ktera je tri in šestdeset let meni vedno služila, in vse dni in ure v molitvi, v delu, in druzih opravilih svo¬ jiga stanu po moji Božji volji z nar veči pridnostjo dopernašala? Ali nisi ti morebiti dolžna iz celiga serca in iz vsih dušnih moči svojiga Boga ljubiti? Kje bi potem tvoja ljubezen do mene bila, ko bi ti, mene pozabljivši v mlačnosti in lenobi nar bolji del svoje sta¬ novitnosti zgubiti hotla? H či. Moj Bog in moj Zveličar! kako velika je tvoja dobrota, in kako perzanaš- ljiva tvoja poterpežljivost, de že toliko let O Efež. 5, 15. — m) Sir. 11, 9. — n) Psal. 87, 16. 3 26 mojiga spreobernjenja čakaš? Kdaj bom vender že začela tebi z dušo in telesam služiti? Zakaj odlašam svoje naprejvzetje vedno na jutrajšnji dan, in zakaj ne začnem dans tebe ljubiti? — Tako tedej hočem z današnjim dnevam, in scer v leti uri in minuti začeti. Usmili se me, o ljubi moj, in uči me, kako naj dragi čas od tega tre¬ nutka do zadnjiga zdihleja svojiga življenja, bar nar bolje morem, obračam! II. Od različnih vaj čez dan, in kako naj se opravljajo? Gospod. Moja hči! jez ne tirjam od tebe, de bi v ojstrih spokornih delih, v vedni lakoti in žeji, v veliki vročini ali pa mrazu, v pušavah in samotnih krajih dan dopernašala; zamogla bi svoje slabosti, dolžnosti svojiga stanu in druge enake te¬ žavnosti nasprot postavljati in se izgovarjati. Izgled toliko svetih devic, ktere sim k takim rečem poklical, naj te nikakor malo- serčne ne dela; le tri reči spolnuj, in lete so: tvoje navadne pobožnosti ali andohti in duhovne vaje, tvoji hišni opravki in po¬ trebne dela, in kar strežbo in skerb tvojiga telesa zadene. In če te tri reči tako oprav- 27 Ijaš, kakor jez od tebe tirjam, si celi dan prav obernila; in kakor en dan, tako tudi teden, tako celo leto, in poslednjič celo življenje. Hči. Moj nebeški Učenik! kako se moram po tem takim zaderžati, de v tej reči tvojo voljo spolnujem? Gospod. Svoje molitve in duhovne vaje opravljaj z notranjim duham in pobož¬ nostjo, in odvračuj, kolikor ti je mogoče, posvetne misli in raztresenja. — Svoje dela in hišne opravila pridno, pazno in pošteno doprinašaj, in varuj se zainerze in ne- volje. — Kar pa potrebno telesno skerb zadene, kakor spanje, jed in pijačo ali scer kako prijetnost, bodi vselej zmerna in si le potrebno dovoli. V vsim pa imej vedno čisto serce in dober namen, tako boš gotovo celi dan koristno dopernesla, in vsako uro in minuto svoj venec v nebesih plela in zviševala. III. Vsakdanje duhovne in tudi posvetne opravila morajo z dobrim namenam posvečene biti, de so zasluzljive. Gospod. Moja hči, kako malo časa daš od štiri in dvajset ur dneva molitvi in 3 * 28 drugim svetim vajam, ktere so same na sebi dobre in zaslužljive o). Ves drugi čas preide v spanji, jedi in pijači, v delu in enacih drugih opravilih, kakoršne tudi neverniki in ajdje opravljajo p); ktere niso same na sebi ne dobre, ne slabe, in ti tudi nobeniga plačila v nebesih ne prineso, ako jih z dobrim namenam ne posvetiš in za- služljivih ne storiš, zakaj dober namen je — dušno oko <0. Celo noč so moji učenci na morji de¬ lali, in ničesar niso ujeli; ko so pa v mojim imenu mrežo v morje vergli, so v tem hipu silno voliko rib ujeli O. Koliko ubo- zih slepih ljudi se okoli vozi po noči tega pretekljiviga življenja, kteri v mnogih tru¬ dili in delih, v mnogih skerbeh in sitnostih svoje dni doprinašajo , in po slabim do¬ bičku, ali po hvali ljudi, ali po kratki sreči koperne; kteri počivajo in spijo, in so do¬ bre in Židane volje, ter uživajo svoje po- zemeljske dobrote. Tode vsi ti bodo prazne roke imeli, kadar bo dan večnosti napočil Oj ker njih namen ni bil name, ampak na njih časin dobiček in korist obernjen. Hči. Moj preljubi Zveličar! kako naj o) Tob. 12, 8. — p) Mat. 5, 47. — q) Mat. 6, 22. — r) Luk. 5, 5. — s) Pisal. 75, 6. 29 tedej svoje djanje in nehanje na te obračam, in kaj je dobri namen, po kterim zamorem tebi v svojih opravilih dopasti, in svoje večno plačilo množiti? Gospod. Vse, kar storiš, naj bo v besedah ali v delih, stori v mojim imenu O in ker jez od tebe tako hočem. Nikar ne iši v svojim trudu in delu samo ljudi zado- dovoliti, ali kako hvalo pri njih, ali kak časni dobiček zadobiti, temuč de meni do- padeš in veči plačilo v nebesih dosežeš n). In če si pod pokoršino svojih starišev ali gospodarjev, ali duhovske ali deželjske go¬ sposke, pomisli, de v njih osebi jez tebi zapovedujem, in kar se ti zapove, voljno in zvesto opravi, brez godernjanja in ne- volje, v tem namenu, meni s tem dopasti, in mojo voljo spolniti ' 0 . Tudi svoje te¬ lesne potrebne opravila, kakor: spanje, jed in pijačo, in tudi svoje nedolžne kratkočase meni daruj in v mojo čast obračaj z). In desiravno zamorejo tvoje molitve, tvoje dobre dela, tvoje pobožnosti in duhovne vaje same na sebi dobre in zaslužljive biti, se vender pregostokrat in lahko kak zgol človeški ozir in skrito dopadajenje, ali kak t) Kolos. 3, 17. — U ) Kolos. 3, 34. — v) Efez. 6, 9. — z) I. Kor, 10, 31. 30 drugi napčni namen pritakne, kteri vse po¬ kaži, in včasi še kazni vredno stori *). Za tega voljo obudi tudi v teh delih dober namen, in ne imej nič druziga pred očmi, kakor le mojo čast in svojo dolžnost. Skrij ga pa pred očmi ljudi, in če tega ne moreš, se vsaj vsi človeški dopadljivosti in svoji lastni hvali in časti odpovej y). Pomisli nazaj, kako si se dozdaj v tej tako važni (imenitni) reči zaderžala? Hči. Nič ti ne zamorem skriti, o Pre- gledovavec moje vesti in mojih nar skriv- nejših misel. Torej v svoje nar veči osra- motenje spoznam, de sim dragi čas slabo obračala, in s svojo lalikomišljeno nečuječ- nostjo in z nečimurnimi nameni nezapopad- ljive zaklade zasluženja zapravila! Oj kaj bi ti mogla skazati, če bi mogla to uro umreti! S toliko gnadami, ktere sim zaver- gla, si nisim ničesar, kakor le prazniga dima nabrala; in ti, moj Bog in moje Življenje! si tolikanj dobrotljiv, de mi daš še priložnost, svojo pomoto popraviti? Pa, moj dobrot¬ ljivi Bog! jez hočem za naprej vse svoje djanje in nehanje tebi darovati, in v vsim, le tvojiga Božjiga dopadajenja iskati; in I) Mat. 6, 1. i. d. — y) Mat. 6, 2. i. d. 31 upam, de se boš na moje dobro naprej- vzetje z milostljivimi očmi ozeri. IV. Kako in kdaj naj se dober namen obudi, in svoje djanje in nehanje Bo(/u daruje? Gospod. Moja hči, ti zamoreš svoje misli, svoje besede in dela, svoj križ in terpljenje meni ali mojimu nebeškimu Očetu darovati. Kadar mojimu nebeškimu Očetu daruješ, skleni vse s tem, kar sim jez v enaki priložnosti storil ali terpel, in reci: Moj Bog! k tvoji časti hočem jez to sto¬ riti ali terpeti, in te prosim, de s tem skleniti hočeš, kar je moj preljubi Odre¬ šenik, tvoj edinorojeni Sin na zemlji storil ali terpel. Tudi svojo molitev z mojo sklepaj. Kadar pa meni posebej svoje dela daruješ, reci: Moj Bog in Zveličar! de ti svojo ljubezen skažem, storim — ali ter- pim jez to; ker je to tvoja Božja volja, — ali v tvojim imenu doprinesem jez to delo i. t. d.; iz ljubezni do tebe dam to milošino i. t. d., začnem to opravilo i. t. d. Obudi dober namen nar pred sploh čez vse svoje djanje in nehanje, križe in terpljenja, ko zjutraj svojo molitev oprav- 32 Ijaš. Potem ga ponovi dvakrat aii trikrat čez dan ali še večkrat; obudi ga pa še po¬ sebej v začetku vsaciga dobriga dela in nar manjšiga opravila. Xar priprostiši delo z dobrim namenam doprinešeno je dražji, ko zlato in žlahtni kamni, ker ti da zaklad večniga veselja. De pa jez tvoj dar sprejmem, in te zavoljo njega v nebesih plačujem, tirjam od tebe to dvoje: pervič, de tista reč, ktero mi daruješ, ni moji volji nasproti; drugič, de si v stanu gnade Božje. V. Kar se Boyu po dobrim namenu da¬ ruje, more po njegovi Božji volji biti. Gospod. Moja hči, kdor voljo ino- jiga nebeškiga Očeta spolnuje, pojde v ne¬ beško kraljestvo. Po tim takim se od tebe tirja ne le dober namen, ampak tudi, de je ta reč, ki jo z dobrim namenam opravljaš, po volji Božji. Hči. Kako morem spoznati, moj Bog in Zveličar, de je kaka reč tebi dopadljiva, in po tvoji Božji volji? Gospod. Moja hči, vse, kar te vera uči, kar tvoj stan od tebe tirja, in kar pa¬ meti ni nasproti, zamore z dobrim namenam 33 posvečeno in zaslužljivo biti, kar urno in pridno, pametno in o pravim času opraviš. Vera te uči, moje svete zapovedi spolno- vati, se zatajevati in pokorna biti svojim deželjskim in duhovskim predpostavljenim i. t. d. Stori to iz namena, svojimu Bogu dopasti, in prav si storila. Ti imaš nektere opravila in dolžnosti v svoji hiši ali v službi, ktere tvoj stan in poklic od tebe tirjata, naj bodo časne ali duhovne; opravljaj jih vselej iz tega na¬ mena, de z njimi svojiga Boga počastiš, in njegovo voljo spolniš, in prav si storila. Pamet hoče, de svojimu telesu strežeš, svoje moči ohranuješ, in se k temu pripomoč¬ kov poslužuješ, ktere ti je moja previdnost odločila. Stori to iz namena, meni služiti, in prav si storila. Kadar pa take reči svo¬ jimu Bogu za ljubo opravljaš, jih opravljaj s toliko pridnostjo in zvestobo, kakoršno tako mogočen Gospod od tebe tirja. Bodi varna in modra, posebno v oprav- ljanji duhovnih reči, in ne stori več, kakor kar ti razsvetljen in moder spovednik storiti svetuje; prezgodna in nepremišljena goreč¬ nost meni ne dopade, tebi pa zamore na telesu in na duši veliko škodovati. Stori vse o svojim času, in ne bodi nestanovitna in lah- 2 ** 34 komišljena, in ne daj se zavoljo kake te¬ žavnosti ali zopernosti od tega odverniti, kar si k mojimu dopadajenju in časti začela. VI. De dober namen kako delo zaslužljivo stori, je treba, v stanu f/tiade Božje biti. Gospod. Moja liči! naj bodo tvoje dela kolikorkoli dobre in hvale vredne, in tvoj dober namen še tako resničin; vender ne moreš zato nobeniga plačila v nebesih upati, če jih ne doperneseš v moji gnadi, ampak v stanu smertniga greha a). Zakaj jez in moj oživljajoči Duh ne moreva z gre- ham vred v tvojim sercu prebivati *>). Jez sim luč, in greh je temota, ktera ne moreta skupaj biti c), in ako nisi v ljubezni z mano sklenjena, si podobna mladiki, ktera od vinske terte odrezana se posuši, ter bo v ogenj veržena Serce Jezusa, našiga dobriga pastirja, Serce Jezusa, našiga usmiljeniga brata, Serce Jezusa, našiga preljubiga uče¬ nika , \ Serce Jezusa, nar ljubeznjivšiga ženina naših duš, Serce Jezusovo, zgled krotkosti in ponižnosti, Serce Jezusovo, studenec miru in svetiga pokoja, Serce Jezusovo, nar popolniši po¬ doba našiga življenja, Serce Jezusovo , tolažba žalostnih , usmili se nas! 102 Serce Jezusovo, pribežališe v skuš- A njavah in nadlogah, Serce Jezusovo, veselo prebivanje čistih duš, Serce Jezusovo, veselje vsili zvo- Ijenih, Serce Jezusovo, studenec vsili svetih misel in želj, Serce Jezusovo, luč popotnikov, Serce Jezusovo , altar sprave , Serce Jezusovo, ognjeni studenec Božje ljubezni, Serce Jezusovo, hrepenenje in nar slajši ljubezen vsili svetih duš, Serce Jezusovo, zavoljo nas na oljski gori žalostno in otožno do smerti, Serce Jezusovo, oslabljeno od ker- vaviga potu, Serce Jezusovo, pečeno od žalosti zavoljo naših grehov, Serce Jezusovo, na križi s sulico prebodeno, Serce Jezusovo, upanje umirajočih, Serce Jezusovo, večno veselje vsili svetnikov v nebesih, Sei •ce Jezusovo, krona vsih stvari Božjih, / Bodi nam milostljivo 5 zanesi nam, o Se rce Jezusovo! usmili se nas \ 103 Bodi nam milostljivo; usliši nas, o Ser¬ ce Jezusovo! Vsiga greha, \ Zanemarjenja presvetiga navdaja¬ la, Vse nepobožnosti in mlačnosti, Vse merzlote do svoje Božje ljubezni, Vsili nečistih misel in želj, Vse slepote in terdovratnosti serca, Po svoji čudni krotkosti in ponižnosti, Po svoji nar veči čistosti, Po svojim usmiljenji, in prizanesljivi milosti, Po svojim skrivnim življenji, Po svoji revšini in sveti pokoršini do smerti na križi, Po svojim preljubeznjivim zaderžanji med ljudmi, Po svojim notranjim miru, Po svoji usmiljeni ljubezni do nas grešnikov, S kervjo in vodo, ki si jo v naše očišenje in posvečenje prelilo, JJi grešniki, \ p Z Ue svojo sveto in čisto ljubezen! st-e v naše serca vliješ, / f" i e naše serca k posnemanju svojih l 5 §* čednost vlečeš, ) — •t co VI* «1 s »-s o ro s- CD M S= GB O < O 104 De nam pravo ponižnost, krotkost in notranji mir dodeliš, De vse misli in želje našiga serca očistiš in posvetiš, De nas in vse ljudi razsvetliš in k spoznanju svoje Božje ljubezni pripelješ, De nas v britkosti tega življenja mi¬ lostljivo poživiš in poterdiš, De svojo sveto ljubezen v nas vedno i množiš, De ob naši smertni uri naše duše v svoji sveti rani skriješ, De nas v veličastvo svojih zvoljenih vzameš, O presladko Serce Jezusovo, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Serce Jezusovo! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Serce Jezusovo! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Serce Jezusovo! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod , usmili se nas! K riste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš ... Češena si Marija . • • te prosimo, usliši nas 105 f. Pomagaj svojim služabnikam, o Go¬ spod! R. Ki si jili s svojo drago kervjo odrešil. f. Gospod, usliši mojo molitev! R. In moje vpitje naj do tebe pride. Molimo. Ozri se, prosimo, vsigamogočni večni Bog! na preljubeznjivo Serce svojiga Sinu, nad kterim imaš dopadajenje, in odpusti nam zavoljo tega preljubeznjiviga Serca naše grehe, odverni od nas zaslu¬ ženo šibo, vlij v naše serca svojo lju¬ bezen, ohrani, vižaj in pripelji nas v večno življenje. Amen. XIV. V s a b o t o. Premišljevanje od deviške Matere Božje. Božja Mati in Devica! vse je v tebi veliko in občudljivo, in človeško zapo- padljivost preseže. Nihče ne more za- P°pasti tvoje vrednosti; nihče premeriti ''oje velike moči, ki jo pri Bogu imaš; n >hče izgovoriti tvoje premile dobrote; 106 nihče ni v stanu visokosti tvojih čednost doseči. Če na-te mislim, o Devica! vidim vselej nov čudež; vidim devico, ktera je porodila, — in Boga porodila, — in ktera je po rojstvu vedno čista devica ostala. — Kako posebno in občudljivo je zares tvoje devištvo, ki je Besedo Božjo v deviškim naročji Očeta najdlo, s svojo čezangeljsko lepoto navzelo, in po svoji čistosti z nebes potegnilo. Bog ni mogel nobene druge matere na zemlji imeti, kot devico, in scer zmed vsimi devicami nar čistejši, in taka devica ni mogla druziga, kot Boga samiga roditi. Ti, o Marija! si tista devica, tista preserčna Božja Mati. Ti si zares med vsimi devicami nar posebniši, nar lepši in čistejši Devica, ktera blišeče nebeško luči in zveličane duhove v čistosti presežes, in ktera si od Boga sv. Duha spočela. Nobeno devištvo se ne more s tvojim devištvam primerjati; zakaj ti si perv r a vsim drugim devicam z zgledam naprej šla, in perva iz teh hčer Bogu, svojim 11 i Gospodu, devištvo obljubila in darovala, in za tega voljo si ti pred vsimi družim 1 1 hčerami zaslužila, de je Bog sam hotel • v tvojim telesu po telesno prebivati. P°' glej, o prečudna Mati in Devica! ne- 107 popisljivo število devic, ktere vse so mesene sladnosti in posvetno čast zani¬ čevale, in se Jezusu, tvojimu Božjimu Sinu, v vedno službo darovale; glej, kako so clo angeli na zemlji tvojimu Sinu služili. Te vse v tebi svojo kraljico spo¬ znajo : one so duhovni sad tvojiga rodo- vitiga devištva. Tvoje devištvo jim je pot pokazalo, in jih h Kristusu pripeljalo. O Devica vsih devic, kako ljubo in drago ti je bilo tvoje sveto devištvo? s kolikšno skerbjo si ga varovala? s ka¬ ko lepimi čednostmi si ga ti ozaljšala? Tvoja drušina so bili nebeški angeljci, tvoje razveseljevanje je bilo premišljevanje Božje postave; tvoj kratki čas je bilo delo in samota. Svetu in vsim posvetnim sladnostim si odmerla, in z vednirn kro¬ tenjem svojih počutkov si si dragi zaklad svojiga devištva ohranila. Kako te hočem vredno častiti in hvaliti, in kako tebe nasledovati, kakor ^ rada? Vender, o sveta Devica! z guado Božjo in tvojo priprošnjo si vse upam. Torej se tvoji materni ljubezni poporočim, in prosim, de pri Kristusu J ezusu svojim ljubim Sinu za me pro- s >s. Amen. 108 XV. Lamtanske Litanije. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sin, vsiga sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, Sveta Marija Sveta Mati Božja, Sveta devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, za nas Boga prosi! 109 Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice (bogaboječiga živ¬ ljenja) , Sedež modrosti Božje (Mati Jezusa, večne modrosti), Začetek naši ga veselja (Mati Jezusa, našiga ediniga praviga veselja), Posoda duhovna (prebivališe svetiga j Duha), Posoda časti vredna (zveličana Mati Božjiga Sinu), Posoda vse svetosti (zgled pobož¬ nosti) , Skrivnostna roža (zavoljo nedolžnosti in vse vnemajoče ljubezni Božje), Turn kralja Davida (ker nas močno brani pred sovražnikam našiga zveličanja), Turn slonokosteni (nar imenitniši žen- skiga spola), | **isa zlata (nar čistejši prebivališe Jezusa, kraljev kralja), Skrinja miru in sprave (Mati Jezusa, ki nas je z Bogam spravil, in nam niir dodelil), * ra ja nebeške (Mati Jezusa, po kte- 'ini samim zamoremo v nebesa Priti), j za nas Boga prosi! 110 Zgodnja danica (ker je njeno rojstvo čas bližnjiga odrešenja oznanovalo), Zdravje bolnikov (zavoljo zdravja, ki j ga jih toliko na duši in telesu po J njeni prošnji zadobi), I Pribežališe grešnikov (zavoljo njene, prevelike ljubezni do skesanih greš¬ nikov) , Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, | Kraljica marternikov, j Kraljica spoznovavcov, ' Kraljica devic, Kraljica vsili svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, / Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ j usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas ! Oče naš ... Češena si Marija. • • za nas Boga prosi 1 111 Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne zaverzi naših pro¬ šenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vsih nevarnost. O častitljiva in žegnana Devica, naša gospa, naša sred¬ inca, naša besednica, naša pomočnica! s svojim Sinam nas spravi, svojimu Sinu nas perporoči, svojimu Sinu nas izi-oči. f- Prosi za nas, sveta Božja porodnica! R- De bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Pridi, o usmiljeni Bog! naši slabosti na pomoč; de po priprošnji svete Božje porodnice, na ktero kličemo, iz svojih grehov vstanemo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. 112 Svete misli, notranji zdihleji, in pobož¬ nosti, kterih se devica o mnozih okolišinab zamore čez dan poslnžiti. I. Kadar se devica po noči ali zjutrej zbudi. Moj Jezus! glej, jez ležim v tamotij ti si luč ljudi, razsvetli me, de tebe in sebe spoznam! Odp ri mi oči, o večna Luč! de nik¬ dar v smerti ne zaspim. Daj de bo sovražnik osramoten, ki me hoče od ljubezni tvoje odvračevati. Moj ljubi Jezus, obudi mene, svojo služabnico, k večnimu življenju, kadar , prideš sodit. Koliko zmed tvojih služabnic, o Go- j spod! te zdaj v tej uri hvali in časti) f ko jez svojimu telesu in svojimu duhu ] počitek dajem. Združi moje serčne željo ( z njih gorečnostjo. Ti veš, o Bog! de s j tem počitkam druziga ne išem, kot svojo moči poživiti, de ti bom ložeje služit' j mogla. Po noči sim te iskala, ker si 11 113 moj cilj in konec, in moje zveličanje; in zjutrej zgodej hočem na-te misliti in tebe hvaliti, de se milostljivo v me ozreš. Moje serce te ljubi, in moja duša po tebi koperni. Kdaj bom k tebi prišla, in pred tvojim obličjem stala! (Tudi še druge svete misli in ljubeznjive zdih¬ uje utegneš obuditi.) II. Kadar se devica oblači , ali k počitku spravlja. Daj, o Bog! de stariga človeka s svojimi deli slečem, in noviga oblečem po podobi Jezusa Kristusa. Obleci me, o moj Zveličar! s sva¬ tovskim oblačilam svoje posvečujoče gnade 111 s čednostmi, ktere od mene tirjaš. Kako dolgo, o Gospod! bom jez temu umer- jjiviniu telesu stregla, ktero bo červam v jod? Daj, de velikoveč za svojo dušo sherbim, de kdej oba v časti vstaneta. j a j 5 o moj Bog! de vselej v vsi spo¬ dobnosti , sramožljivosti in častitljivosti P'ed teboj hodim. Tudi se zamore med oblačenjem in slečenjem ustna molitev opraviti 114 III. Pred in med delam. Iz ljubezni do tebe, o moj Bog in nar veči Dobrota! delam to delo. Cilj in konec, ki ga v tem delu pred očmi imam, ni moja lastna korist, ni moj časen dobi¬ ček, ne želja ljudem dopasti, temuč tvoja sveta volja, ktera to delo od mene tirja, i Moje delo je scer malo vredno in i zaničljivo v človeških očeh; pa jez ne ) išem ljudem dopasti, temuč tebi, o Bog, ] ki si moje življenje in moje zveličanje' 1 Kako blažen in kako radodaren si f ti, o Bog! de nar manji reči, ki se h j ljubezni do tebe počno in doperneso, * 1 nebesi plačaš. Bi mar jez hotla tolike srečo zanemariti ? ' Oh! koliko dni in ur sim v neči- J murnosti, v strežbi svojih telesnih počut- tl kov, v praznih pogovorih, in v postopanj 1 doprinesla; kako ojster odgovor bo® }j mogla za tega voljo tebi dati, če se m« 11 ne usmiliš ? 0 Kaj je časna sreča in majhno pl®' čilo, ki ga svet daje ? In pri vsim b® ij, se dirja in peha po dnevi in po notni s e zgodej in pozno, de se kaj vjame. Kaj »a ali si ti tako nizek, o Gospod velie*' p « 115 stva! — ali; so tvoje obljube tako majhne, de bi se nič ne storilo iz ljubezni do tebe ? In kaj toliciga tirjaš, o Bog! od mene in vsili ljudi? O veliko manj, ka¬ kor nezvesti in malopridni svet hoče od mene imeti. Jezus, tvoj ljubeznjivi Sin, ki je nebo in zemljo vstvaril, je skoz trideset let svoje roke na nizke dela polagal 5 ali se morem jez po takim zgledu dela sra¬ movati, ki sim revna grešnica, in po pravični sodbi k delu obsojena? S tru- - dam in delam Jezusa Kristusa sklenem 1 svoj trud in delo. Jezus je delal, ker 1 je bila tvoja Božja volja, tedej hočem s tudi jez zavoljo tega delati. 1 V pokorsini in podložnosti bo moje veselje; ker dobro vem, de si, moj ljubi ■ Jezus, v pokorsini celo svojo življenje ■ doprinesel. 1 O častitljiva Kraljica nebes in zem- 1 Jje! ti si una serčna žena, ki je predivo e ln volno v roke jemala, in nizke hišne opravila v tihi samoti opravljala. Devica zamore med delam druge svete občutleje 'Mezni, upanja, hvaležnosti, ali drugih bogoljubnih Ce dnost obuditi, in se po prijateljsko z Bogam pogo- |^ r jati, j n z duhovnimi pesmimi svoje delo polahkati. °sebno pa naj pogostokrat dober namen ponavlja. 116 IV. Kadar ura bije. O moj Bog in moje zveličanje, de bi te pač ljubila to uro in vse trenutke svojiga življenja! Tebi, moj Jezus! naj živim, tebi naj umerjeni, tvoja naj bom zdaj in vekomaj ! Kdaj neki bom tebe ljubila in ne več žalila? Kdaj vender se bom po tvoji sveti volji ravnala ? Daj, o moj Jezus! de vedno olja dobrih del v svojo svetil- nico nosim, in sim vselej pripravljena ti odgovoriti, kadar me boš poklical. V. Kadar devica z doma gre. Moj Gospod in moj Bog! ne zapusti me, in ne odstopi od mene. Ti veš za mojo slabost, in moj lalikomišljeni duh ti je dobro znan. Obvaruj, o Bog! moje stopinje na poti pravičnosti. Ne daj, de bi v tako priložnost zašla, kjer bi moje telo i* moja duša zamogla ognjusena biti. O Bog! prosim te, de me tvoj an¬ gel vedno spremlja z doma, in zopet na dom pripelje. 117 O večna in prava Lepota! odvračuj moje oči od minljive in goljfive lepote sveta. Zamaši moje ušesa pred hudob¬ nim pogovoram posvetnih otrok, in ob- varovaj moj jezik, de pred ljudmi ničesar ne govori, kar bi bilo tvoji časti nasproti in kar bi utegnilo bližnjimu škodovati. Bodi, o preljubeznjivi Jezus! vselej pred menoj, kjer hodim in stojim, in go¬ vori k mojimu sercu; ker le ti samo za- morešmojo dušo razveseliti. Sveta Devica! varovaj svojo služabnico na duši in telesu! VI. Molitev pred jedjo. Nebeški Oče, blagoslovi in požeg- naj nam jed in pijačo, ki jo bomo po h r oji veliki dobroti zavžili, in daj nam k tem gnado in tek, de bo vse k tvoji časti ln k našimu dobrimu, in de nas od tvoje ljubezni nikdar nič ne loči, po Kristusu Gospodu našim. Amen. Oče naš ... Cešena si Marija... Po jedi. Nebeški Oče, zahvalimo te, de si nas nevredne nasitil, in svojih dobrot po 118 očetovsko deležne storil, in de ne jenjaš nam svojih dobrot milostljivo deliti. Čast in hvala bodi tebi, o Bog! v nebesih, mir ljudem na zemlji, milost našim do- brotnikam, večni pokoj vsim vernim du¬ šam v vicah, in nam po tem življenji večno zveličanje, po Kristusu Gospod« našim. Amen. v Oče naš... Cešena si Marija... VIL Svete misli med jedjo in pijačo. Kako dobrotljiv si ti, o Bog! de mi jed in pijačo daješ, desiravno velikrat nič druziga kot nehvaležnost od mene ne prejemaš. — Koliko ljudi, ki so boljši, kakor jez, terpi zdaj lakoto in žejo, in se hrani s kruham solz. Ko bi bil ti, o predobrotljivi Oče. z mano, kakor z veliko drugimi revnim 1 grešniki ravnal, bi morebiti mogla večni lakoti in žeji, v peklenskim plamenu sedeti. Kako se ti zamorem za to za¬ hvaliti, o velika Dobrota! Ti si, o lju- beznjiva Previdnost, jedi prijeten slad dala, ne k nezmernosti, temuč de se teh darov brez gnjusa poslužiti zamorem. Oj, 119 ,š kolikrat sim neporednim željam trebuha st stregla, in te s tvojimi dobrotami razža- i, lila! Mi daš veliko, je to tvoja dobrota; i- mi daš malo, je to vender vselej več, t- kot zaslužim; in kako morem godernjati ji ali nevoljna biti, če mi jed in pijača ni lu po volji, ko vender vem, de ti, moj Zveličar! si bil z žolčem napajan, in si lakoto in žejo terpel. Ne daj, o moj Bog! de bi poželji- vost trebuha v meni kraljevala. Moja jed naj bo, de tvojo sveto voljo vselej spol- nujem, in živim od besede, ktera iz tvojih ust pride, in ktera edino mojo dušo na- ii sititi zamore. it e VIII. j 0 sprehajanji , ali o druzih dopušenih veselicah. j Moj Bog in moje vse! de bi se moje ii uioči spočile, in ti po tem toliko boljši v s hižim, se kratkočasujem. V posvetno u ^oselje pa jez nikakor svojiga zveličanja - lle postavljam; temuč v to, de si ti moj - f? 1 ’ ljubši Oče, in jez tvoja hči. Upanja, d 1 ga imam, tebe kdej vživati, me li ' es eli, tvoja dobrota me tolaži, in tvoja j, JUbezen moje serce prevzame. 120 Kadar se s človekam pogovarjam, daj mi tvojo notranjo pričujočnost občutiti, ter reci moji duši, de samo ti si moje zveličanje. Kjer ti k meni ne govoriš, o večna Resnica! tam je vse veselje in prijetnost prazna in revna5 in kjer siti pričujoč, o Sladkost moje duše! tam sta križ in terpljenje ljuba in prijetna. Kdaj te bom, o nezapopadljiva Le¬ pota! popolnama v lasti imela? Kdaj te bom uživala, in vse veselje sveta zani¬ čevala? Moj nar slajši Jezus! ti si vse moje veselje in prijetnost, vse moje upanje in radost. IX. O lepim vremenu. O Bog, ki razveseljuješ mojo po čudežih vidne natore, pokaži ji duš« tudi svojo skrito neskončno lepoto, de te se bolj ljubim in po tebi hrepenim. Ti, j' Jezus, si solnce pravičnosti, pusti svoj' milostljive žarke v moje serce sijati, raž' svetli mojo slepoto, in preženi noč moj' 11 pozemeljskih želj! Če lep obraz neba 111 lep red tvojih del naše oči razveseljuj^ koliko bolj imajo tvoje nar popolniši naše serca prevzeti in z ljubeznijo užg 121 Vse gore in doline, vsi potoki in vode, vse polja in gojzdi, vse živali na zemlji in ptice pod nebam, vse svetlo goreče luči na nebu mi pripovedujejo od tvoje večne moči in modrosti, ter mi pravijo, de si jih ti k moji službi in k spoznanju tebe vstvaril. Ali samo jez bi zamogla tebe pozabiti, in svoje misli od tebe odverniti, ki si ti, o Bog! lepši, kot vse, kar z očmi vidim! O kako ve¬ ličastno mora še le tvoje prebivališe in tvoj sedež biti, ko je že podnožje tvoje tolikanj lepo! X. 0 hudim vremenu, nalivu , bliskanji in gromenji. Zakaj si žalostna, moja duša, kadar černi oblaki po nebu vlačijo? ko se po neumnosti le smejaš, kadar se hude m >sli in nerodne želje po tebi sprehajajo, trojo pamet zatemne, in svetle žarke Božjiga Duha pred teboj zakrivajo? Ti, o Bog! se na zemeljskim okrožji le igraš, 111 — naše plašno serce se že vstraši. Oj! kako bomo še le takrat trepetali in stermeli, ko bota na dan strahu nebo in zemlja v ognji stala, zvezde z neba pa- 6 122 dale, solnce in mesec otemnela, in vsa natora se razkrušila ! Cimu se hočem skrivati, ko ogenj iz černiga oblaka šviga; ker na dan tvoje jeze se nikakor ne bom mogla skriti? O Bog veličastva! presuni s svojini straham moje meso in mojiga duha, de te nikdar ne žalim. C'e se le samo tebe bojim, mi nebo in zemlja ne moreta ško¬ dovati, ker me ti varuješ. Stori z mojim telesain, kar hočeš, o Gospod, le moje duše se usmili! (O taki priliki zamoreš Evangeli sv. Janeza brati 3 — ali litanije Matere Božje moliti.) XI. V velikih bolečinah , nadlogah in pre¬ ganjanji. Gospod! naj se zgodi tvoja volja! Ti si že to za dobro spoznal in čez-ine poslal; le poterpežljivosti te prosim i-’ 1 tvoje ljubezni. Scer stori, kar hočeš, kakor, in kakor dolgo hočeš. — Moj Bog! ne štej jim v greh, ki so me razžalili; in kakor jez hočem, de mi ti zaneseš, tako prosim, de jim njih hudobijo odpustiš. — O preljubi Oče! koliko več zlega 123 sim zaslužila, ako bi me ti po vrednosti kaznoval? In kako se smem čez časno zlo pritožiti, ko bi mogla večno pogub¬ ljenje terpeti, ako bi me ne bila tvoja milost te kazni rešila? Ali ni bolji za-me, de tukaj bolečine, uboštvo, za¬ ničevanje, žalost in nadloge enake revni- mu Lacarju terpim, kakor pa de bi se mi z evangeljskim bogatincam dobro go¬ dilo, in bi tamkej v pekel pokopana bila? Kaj je kratko terpljenje na svetu, če si z njim večno veselje zaslužiti zamo- rem? Kolikrat sim te prosila, ti, o moj Bog in Zveličar! de moje serce očistiš, moje posvetne želje vstaviš, de mi neči¬ mrnost sveta odkriješ, in mojiga duha od pozemeljskih reči na nebeško oberneš; to storiš, o večna Dobrota, ko mi križ in trpljenje pošleš; tedej z voljno poterpež- Ijivostjo in hvaležnostjo oboje sprejmem. Kaj li niso device, ki so okoli tebe, lla zemlji poterpele! ker ene so svet in J se veselje zaničevale, in v vednim za- ta j vanji m zatiranji svojiga života, v 1 ovsini, v trudu in delu, v postu, čuva- "J 1 j 11 v ojstrih pokorilih svoje dni doper- oesle; ene pa so v revšini in po ječah a oto iu žejo, vročino in mraz, bo- e( mie in bolezni terpele, in po mnogoterih 6 * 124 martrah zate svoje življenje dale; — in jez bi ne mogla kaj manjšiga terpeti, ko vender hočem nebesa doseči? In ti, o moj Jezus! ki si moja pot in moje življenje, kaj li nisi ti v tein umerljivim življenji mogel terpeti? Živel si v nar večini uboštvu, si bil zaničevan, zapušen, preganjan, k smerti obsojen, na križ perbit, in na križi umorjen. Ali bi hotla zdaj jez še kaj druziga ljubiti, ka¬ kor križ in nadloge ? Bi li mogla potem tebe nasledovati in s teboj kraljevati, ko bi s teboj nič terpeti ne hotla? Terpeti in vojskovati se hočem iz ljubezni do tebe, svojiga križaniga Zve¬ ličarja; s tabo na križi viseti, s tabo od ljudi zaničevana in preganjana biti, s tabo v brhkosti, in oropana biti vse to¬ lažbe, to naj bo moje veselje in življenje' XII. Kadar se prazne in nečimurne želji v sercu vzdigujejo. O ti večna in nezapopadljiva Lepo* 8 Božja, česar zamorem poželeti na zeniljb in česar v nebesih razun tebe, ker saino ti zamoreš mojimu sercu zadostiti in nioj e želje spolniti ? 125 Kako se morem veseliti, če ti, o Bog! moje življenje in zveličanje nisi? Kako zamorem vesela biti, ako se tvoj sveti Duh žali, in moje serce zapeljuje ? Kaj sim si na dobički, če me ljudje ljubijo, ki so umerljivi; če me pa ti, ki si večen, zaničuješ, in svoje prijaznosti za nevredno spoznaš? In kaj sim si na zgubi, če me malopriden svet zaničuje, in me ti, moj Bog in moje vse, ljubiš? O ti vselej nova in zmirej večna Lepota! po tebi zdihuje moja duša po dnevi in po noči. Tebe hoče premišlje¬ vati in vselej ljubiti; s tabo hoče govoriti, ker v pogovoru s teboj ni grenkosti! Kje pa si, moj Bog, de ti svoje serce odkrijem? Ne najdeni te pri go- ljufni nečimurnosti, zakaj ti si večna Res¬ ica. Ne najdem te pri plesu in igri, kjer tvoj sovražnik gospoduje, tudi ne P r i hrupu in šumu, temuč v samoti go- voriš ti k sercu, pa ne z nečimurnimi in Prevzetnimi, temuč s ponižnimi devicami. Moj Jezus! kaj bi jez mislila od te prazne veselice, od te sladnosti, ktera 111 e zdaj vabi, takrat, ko bo merzel smertni pot moj obraz pokrival? In kako bi mi “do pri sercu takrat, ko boš na dan svoje 126 časti vse prijatle tega sveta spred svo- jiga obličja pahnil? Ti, moj Jezus! si živel brez po- svetniga veselja in kratkočasa, in si v tihoti moje grehe objokoval: bi li jez svoje revšine pozabiti in se smejati za - mogla, ko imam toliko vzrokov se jokati? O Marija, Mati Jezusova, samotna in ponižna Devica! sprosi mi, de bom tudi jez s teboj svet zaničevala, in zaniče¬ vanje sveta veselo prenašala ! XIII. Zoper nečiste misli in želje. Gospod! ti si moja luč in pribeža- lise; pridi mi na pomoč, in reši me. T’i veš, o moj Bog! de te ljubim; raji tav- žentkrat umerjem, kakor de bi te raz¬ žalila. Ti si moj Oče, in jez sim tvoja hči, ktero ljubiš; spomni se moje sla¬ bosti in svoje milosti. Kako? ali bi hotlo moje serce, j 3 si ga vstvaril, ki si si ga odkupil i® posvetil, tebi nezvesto biti ? Jez sim ti) moj Jezus! tolikrat obljubila, de te ho¬ čem večno ljubiti. Sovražila bi te le i® z judi križala, če bi v te hudobne mish dovolila! 127 Nar svetejši Devica! jez sim ti svoje telo in svojo dušo izročila, de oboje obvaruješ: nikar me ne zapusti! XIV. v Ce pogled kaciga človeka napčne misli in želje zbudi. O Bog! kako goljfiva in minljiva je vsih ljudi lepota, ktera se s smertjo v gerdo ostudnost spremeni in nesterpljiv smrad od sebe daje, ter bo od červov snedena. Če bi tebe, med vsimi nar lepši Jezus! viditi mogla, kako hitro bi se mi pristudilo, kar se mi nad ljudmi lepiga in ljubiga zdi; in če je tu na zemlji tvoj obraz tako lep bil, kako je se le v nebesih lep? Koliko milijonov svetih devic je tebe, prelepi Jezus! ljubilo, in zavoljo tebe vso minljivo človeško lepoto zaniče- Va lo 5 kako smem tedej jez zavoljo rev- n *ga, malovredniga človeka tebe pozabiti? tvojim svetim devištvu, in neomade- zanim spočetji, nar čistejši Devica! naj boste moje meso in moje serce očišene. 128 XV. O večkratnih in hudih skušnjavah. Moj Jezus! zavoljo ene gerde in ostudne sladnosti bi te hotla zapustiti in razžaliti? Kam hočem iti, moj preljubi Jezus! če tebe zgubim, ki si moje edino upanje in veselje? Hočem li s tako ostudnim greham svoje telo ponečastiti, ki je tvoje prebi- vališe? ali tvojo sveto kri z nogami po¬ hoditi , svetiga Duha žaliti in iz svojiga serca pregnati, ter hudičeva sužnja po¬ stati? Oh moj Jezus! tega ne pusti! Oh ne pusti, de bi kak trenlej ostudno sladnost uživala, potlej pa večno spred obličja tvojiga pahnjena bila! večno, večno s smradljivimi kozli in terpečimi hudiči v brezni stokala in jokala; zakaj kdo mi je porok, de bom pokoro storila? Ali tvoje nar slajši Serce, o moj Jezus! bi jez ranila in svojimu nar bolj' Šimu prijatlu nezvesta bila? Smert, in vse mogočne martre hočem raji prestati! Kako junaško so se tvoje device, 0 ljubček devištva! vojskovale zoper vabila nesramnežev, zoper vedno in strupeno navdajanje nečistiga duha, in zoper na¬ pade svojiga lastniga mesa? Bi li j eZ 129 hotla serčnost zgubiti, ko vem, moj Je¬ zus ! de ti to skušnjavo dopustiš, de me poskusiš in mojo stanovitnost poplačaš? 0 nočem ne obupati, naj bodo ti napadi kolikorkoli veliki; vojskovati se hočem do zadnje kaple kervi; sej ti, o Bogi le privoljenje v nje kaznuješ! Moj Jezus! darujem ti svoje serce in svoje telo, ter hočem tvoja biti, ravno kakor si ti moj. XVI. Sp o dim do k a n j e k upanju in stanovit¬ nosti v maloserčnih mislih, v zapuše- nosti in žalosti. Maloserčna duša! čemu se daš od prevelike žalosti in tuge navdati? Ali 11 e veruješ v nar milšiga Odrešenika ljudi, kteri te kot oče ljubi? Česa se pri takim očetu bojiš? Ti le misliš, ali se ti le dozdeva, de te je zapustil in spred svojiga obličja pahnil; pa se motiš. On je v tvojim sercu, in te uči, kako mu imaš brez tolažbe služiti, in zavoljo čiste ljubezni ' svojim naprejvzetji ostati. Tako terpi te dej, in stanovitna ostani, dokler te zo pet ne obiše. 130 Spomni se, de je čas poskušnje prišel, kjer moraš kakor zlato' v ognji očišena biti! de boš pripravna, veči gnade prejeti, ktere ti je tvoj preljubi namenil. Spomni se dni, v kterili te je tako milo tolažil, tako čudno razsvetlil, in s toliko darovi obdaroval. Če si od njegovih sladkost pokušala, zakaj ga hočeš zapustiti in nad njegovo ljubeznijo precej obupati, ko ti šibo po¬ kaže? Vse duše, ki jih ljubi, navadno včasi tepe in se na videz od njih loči, de se čez druge ne povzdigujejo, in ne na svoje lastne moči, temuč na njegovo pomoč zanašajo. Jezus, tvoj preljubi, je bil na križi od svojiga Očeta zapušen, od svojih pozabljen, od svojih sovražni¬ kov nar huje preganjan, od vsiga ljudstva zaveržen, na telesu in duši z neznanimi bolečinami in brhkostmi obiskan. In le martre je on vedno celo svoje življenje v sercu nosil. In ti bi ne mogla h ljubezni do Jezusa kaj terpeti, ker je o« za-te toliko terpel? Ti moraš terpeti, ali pa se Jezusovi prijaznosti odreči- Jezusa ljubiti, kadar te tolaži in z ne¬ beškimi sladkostmi napolnuje ni ravno tolika reč j ali v terpljenji in žalosti, v 131 stiski in sili njemu zvesta ostati, to je velika v čednost. Če te Bog tepe, kadar mu po svo¬ jih močeh služiš, zahvali se mu, de te svojiga križa povredni. če pa s tabo tako ravna, ker si mu nezvesta bila, in zoper notranjo razsvetljenje ta ali ta pregrešek storila, ponižaj se, spoznaj svoje zadolženje, s potertim sercam mu hiti v naročje, in vidila boš, de bo od svoje jeze odnehal, in te kakor popred ljubeznjivo objel in tolažil. XVII. Kako naj se duša v takih britkostih in težavah zaderži. 1. Pomisli, ali se niso morebiti dušne težave pričele, od kar si radovoljni pregre- sek doprinesla. Nad dušami, ktere je Bog !zvolil, dostikrat nar manji nezvestobo kaz- nu je s tem, de jim vso tolažbo odvzame, fakrat je nar boljši pomoček, zopet potola¬ ži se, ta, de svoj pregrešek spoznaš in f en hn ali drugim spokornim delam zbrišeš, ln bodi toliko ojstreji s sabo, če je ta pre- § r esek zoper ljubezen do bližnjiga. 2. Zamore tudi ta otožnost in britkost °d goste in težke kervi, od vrančne bolezni 132 in od černiga žolča priti, kar se da iz unanjih znaminj te bolezni spoznati. V taki okolišini se posluži natornih pomočkov, otožne misli prepoditi, kakor: kakiga pri- jetniga dela z rokami, ali nedolžniga krat- kočasa, ali kake spodobne družbe; od čez- natornih pomočkov pa se tistih posluži, kteri v tebi upanje in ljubezen do Boga innože. Posebno pa potrebuješ v tej reči razumniga duhovniga spovednika. 3. Če pa si dolgo časa že v mlačnosti in merzloti živela, in navdajanje sv. Buha, kteri te je k popolnišimu življenju znotraj nagiboval, zaničevala, misli, de je tvoja notranja težava in žalost kazen tvoje ne¬ zvestobe, in de ti Duli Božji notranji mir odrekuje, ker ga v unanjih rečeh išeš. Ponovi v novič svoje dobro naprejvzetje, in užgi ugasnjeno gorečnost, de te Duh Božji po - polnama ne zapusti, in de ne prideš v neob¬ čutljivost in oterpnost serca in v slepoto duha' 4. Če pa z vso mogočo pridnostjo Bogu služiš, in te vender le žalost in strah, zamerza in maloserčnost napada; če te ljud¬ je preganjajo, nerodno poželenje nepokoji, in peklenski duhovi z nar hujimi napadi martrajo, dobro zapomni in spolnuj to k' 133 1. Razodeni svojo nadlogo razumnimu spovedniku, de te poduči in zbrihta, in te iz tako nevarnih krivih potov po pravi poti k Bogu pelje. v 2. Oe pa tudi potem, ko si svojo težavo in nepokoj razumnimu spovedniku raz¬ odela, težavo še zmiraj čutiš, je ne iši s prazno posvetno kratkočasnostjo pregnati: temuč ostani v poterpežlji- vosti, in terpi, kakor dolgo Bog hoče. 3. Ne opusti nič od svojih pobožnost in navadnih vaj zavoljo zamerze in te¬ žavnosti, ki jo v njih čutiš. 4- Ne želi občutljive pobožnosti, ker bi scer zamogla od lažnjiviga duha zape¬ ljana biti. Prava pobožnost obstoji v tem, de po svoji moči tisto storiš, kar od tebe tirjata Bog in tvoj stan. 3* V kaki britkosti se ne sili preveč, z Rogam pogovarjati, pošiljaj pa toliko bolj pridno kratke zdihljeje po svoji notranji potrebi k njemu, tako le: Moj Bog, usmili se mene ! Moj Jezus, nikar me ne zapusti! Moj Bog, jez v tebe verujem! Moj Go¬ spod ! razveseli mojo dušo, ki tebe samiga ljubi! i. t. d. 134 6. Spomni se na Jezusovo presveto Serce, koliko britkost in žalost je ono obču¬ tilo, in ne bodi žalostna, če ti iz ve¬ like ljubezni da kak del svoje žalosti in britkosti občutiti. 7. Spomni se, koliko so svete device in prijalli Božji na tem svetu terpeli. 8. Nikar si ne domišljuj, de si grešila, če se ti zdi, de si nad resnicami sv. vere dvomila (cviblala), ali znotraj priga- njana bila strašne besede zoper Boga in svojiga Zveličarja izreči, ali kadar nar ostudniši misli in napade zoper deviško čistost čutiš, ko pa takib reči nimaš rada, in ti še veliko težavo delajo. To so dela peklenskiga duha, ktere ti ne morejo škodovati, dokler vanje ne pri¬ voliš. Nikoli pa veliko ne preiskuj, ali si vanje privolila, ker bi ti to za- moglo več škodovati kot koristiti. XVIII. Od sumov (škrupe/novj , ali od brit - kosti zmotene vesti. Velik razloček je med občutljivo > n tanko, in med sumljivo (škrupelnasto) vestjo- Tanka vest ima notranji strah pred nar 135 manjšim greliam in nar manjši nepopolnostjo, naj bo kakoršna koli hoče. Duša, ki Boga ljubi, navadno kmalo čuti storjen desiravno majhen pregrešek, ter ga za veliko hudo derži. Taka občutljiva tanka vest je vsim tim potrebna, kteri po popolnama življenji hrepene. Sumljiva (skrupelnasta) vest pa derži za greh, kar ni greh; ali rajta] za velik greh, kar je le mali greh, ali samo kaka nepopolnost, in večidel ta sumljivost ob¬ stoji le v nekterih rečeh, ker se v drugih rečeh nar veči grehi za majhne derže, iz česar se vidi, de je to goljfija peklenskiga duha. Za mlačne in merzle kristjane sumlji- v «st ni brez vsiga prida, ker jih od veliko grehov odvračuje. Tim pa, ki po popol¬ nosti hrepene, so sumi (skrupelni) močno škodljivi, ker jim veliko nepokoja in raz- tresenja napravljajo, notranje dela sv. Duha ^nderžujejo, ali nekoristne delajo, in po velikim nepokoji duhovno prostost in urnost odvzemo. Za tega voljo naj se devica pred toko boleznijo skerbno varuje; in ko bi bila ze v njej zapopadena, naj vse potrebne pri¬ pomočke rabi, se iz nje skopati. 136 XIX. Kako se sumov (škrupehiovj oprostiti Nar pred dobro spoznaj, če imaš sum¬ ljivo vest; kar zamoreš iz naslednjih zna¬ menj spoznati: 1. Če brez velavniga vzroka in zoper misel bogaboječih in v vestnih rečeh učenih in znajdenih mož kako reč za greh imaš. 2. Če v dvomu (cviblu) zdaj tega, zdaj tega spovednika za svet vprašaš, in no- benimu ne upaš in ne verjameš. 3. Če nad kako rečjo stotere misli imaš, in jo zdaj za dobro, zdaj za slabo deržiš. 4. Če sama spoznaš, de si sumljive (skrupelnaste) vesti. Potem ko si svojo bolezen spoznala, se naslednjih zdravil posluži: 1. Pomisli, de je to napuh in duhovna prevzetnost, če več deržiš na svoje dozdevanje, kakor na nauk in misel toliko razsvetljenih in učenih mož; i® deje hudobna in kaznljiva prederznost, če za greh deržiš in pogubljuješ, kar sploh pobožni in razumni ljudje v ena¬ čili okolišinah v navadi imajo. 2. Pomisli, de ta tvoj strah je Velikovec termasta svojoglavnost, kakor pr®' 1 strah Božji; zakaj, kdor se Boga boji, 137 je ponižen in se da rad vižati tem, kteri so mu od Boga učeniki in vi- žarji dani. 3. Ogibaj se takih spovednikov, in dru¬ žili takih svetovavcov, kteri tvojo duhovno tesnobo in tvoj strah množe, tudi takih bukev ne beri, ki te v sum¬ ljive dvome pripravljajo. 4. Izvoli si takšiniga spovednika, kteriga za učeniga in modriga moža spoznajo. Skazi i tistimu popolnama pokoršino, ravno kakor Kristusu samimu. 5* Zaverzi prazno vestno tesnobo, in. če se je ne moreš popolnama znebiti, nosi s poterpežljivostjo težak križ. 6* Pomisli, de taka boječnost dela nar boljšimu Bogu in Zveličarju nečast in sramoto. Modri v I, pravi: „Misli dobro od svojiga Boga, in iši mu do- pasti v priprostoti serca.“ 7 Posluži se naslednjih ali enacih svetih misel in iskrenih molitvic, kadar te sumljiva vest terpinči. Moj Bog! daj mi namiga duha in ponižno serce, de se rada tistim voditi o^ni, ki si mi jih vodnike na mojim Popotovanji dal. 381 Moj Jezus! koliko pregreškov in napčnost imam nad seboj zboljševati, ko si med tem po neumnosti glavo s takimi rečmi ubijam, kterih nimajo ne tvoja po¬ stava, ne tvoja sveta cerkev, ne moji duhovni vodniki za greh. Jez sim sama nevednost, kaj dru- ziga$ in sim vender le toliko svojoglavna in terdovratna, de hočem več vediti, kot toliko svetih duš, toliko razsvetljenih du¬ hovnih mož, kteri moj prazen strah za¬ metujejo. Ali nisim v številu unih farizejev in svetohlincov, kteri bolhe plujejo, cele kamele pa brez strahu požirajo? vidim, de moja tesnoba in boječnost je zgolj domišlija in satanova zvijača, kteri me želi zmešati in tvoj sladak jarem, 0 moj Zveličar! otežiti. Zakaj sim vender tako neumna, de mu verjamem, in sama sebe nezmožno delam, tvoje sveto nav¬ daj enj e poslušati? Kje bi bila potem, o Bog! moja ljubezen in moje otročje zaupanje v tvoja neskončno usmiljenje, če bi te tolik ' 0 ojstriga preiskovavca moje vesti mislila; ko vender vem, de me kakor milostljiv Gospod in Oče ljubiš! Razsvetli me s svojo nebeško gnado, 139 in razodeni mi mojo resnično revšino in napake, kterih sim polna, kterih pa še ne spoznam. Ne daj, o Bog, moj Gospod! de bi po drugim potu hodila, kakor po tistim, kteriga mi služabniki tvoje svete cerkve kažejo in po njem vodijo. Od večerne molitve devic. I. Devica naj večernic molitve nikdar ne opusti. Gospod. 1. Moja hči! jez sim te celi dan na duši in na telesu ohranil, sim ti jed ' n pijačo dal, in veliko gnad dodelil; ali se ne spodobi tedej, de se mi zahvališ, preden spat greš? 2. Tudi je potrebno, de na mojo po- kličeš zoper skrivno zalezovanje pe¬ klenskih duhov, kteri o ponočnim času okoli hodijo in išejo, nečujcče duše po nečistih nnslih in domišljijah v greh zapeljati. 3. Ti si mene čez dan v več rečeh 140 razžalila, vedama in nevcdama. In ako bi te, kakor se veliko družini zgodi, v tej noči poklical, kakšna bi pred me stopila? Ali bi ne imela — naj manj — dolgo štra- fengo v vicah terpeti? Te pa zamoreš z otročjo popolnama grevengo in kesanjem zbrisati. 4. Toliko ur, kolikor jih spanju daš, je zate zgubljenih, če poprej svojiga po¬ čitka meni ne daruješ. 5. Koliko ljudi mora to noč, v kteri ti sladko počivaš, v velieih telesnih boleči¬ nah in v dušnih britkostih doprinesti? Kak- šino terpljenje morajo duše v vicah terpeti in ti pa se dobro počutiš ? In koliko oterp- njenih grešnikov doprinaša v tej noči nar ostudniši pregrehe, s kterimi se v večno brezno pogrezujejo. Keršanska ljubezen tirja od tebe, de za žive in mertve moJiS; in za-nje gnade in milosti prosiš. 6. Poklekni, in spodobno nar viksi Veličastvo Božje moli. Premaguj svojo le' nobo, iz ktere mlačni kristjani le poveri« dremljivo molitev opravljajo, ali clo opuste, ter se enako neumni živini vležejo. 141 II. Spraševanje vesti, preden spat greš. 1. Zahvala. Moj Gospod in moj Bog! z nar veči hvaležnostjo, ki jo imeti zamorem, se ti zahvalim za vse milosti in dobrote, ki sim jih ves čas svojiga žfvljenja in posebno ta dan od tebe prejela. Bodi zahvaljen in česen na vekomej! 2. Klicanje v sv. Duha. Razsvetli me, o večna Luč! de razsvetljena grehe spoznam, ki sim jih zoper tvojo neskončno dobroto storila j taiste serčno obžalujem, in svoje živ¬ ljenje poboljšam. 3. Spraševanje vesti. Tu premisli, v čim si se od zjutrej do te ure pregrešila. Preiskuj svoje misli, sv °je želje, svoje besede in djanja, in dolžnosti svojiga stanu in poklica, in glej, a,i se nisi v tem ali tem pregrešila. Nar kžeje boš svojo vest sprašala, če pre¬ misliš, kako si se proti Bogu, proti svojimu ^tžnjimu in proti sama sebi zaderžala, 142 Proti Bogu: Premisli, kako si svoje navadne pobožnosti in duhovne vaje oprav¬ ljala. Proti svoj im u bližnjimu: Ali nisi kaj mislila, govorila, ali storila, ali tudi opustila, kar je keršanski ljubezni na¬ sproti. Proti sama sebi: Ali nisi s svo¬ jim telesam premehko ravnala, ali se kaj pregrešila s postopanjem, ali nezmerno jedjo ali pijačo, ali z nepotrebnim govorjenjem, ali radovednim gledanjem ali poslušanjem, posebno če je bila deviška čistost s tim ' oskrunjena. Sprašaj se čez jezo in drugo notranjo nagnjenje, in že clo čez svojo ; poglavitno strast. S t 4. Grevenga ali kesanje zavoljo j storjenih, grehov. , Moj nar ljubeznjivši Jezus! zakaj ^ sim te zopet razžalila, in tvoje nar boljši Serce žalostila? Je li to tvoja nezmerna meni skazana ljubezen zaslužila! je li to, kar sim ti tolikokrat obljubila! Oh moj ( nar milostljivši Gospod, usmili se me! " Iz celiga serca mi je žal, de sim tebe, ^ neskončno dobroto kdaj razžalila! raji hočem umreti, kakor tebe še kdej rado- voljno razžaliti. j 143 5. Terden sklep. To je moje resnično naprejvzetje , operto ne na mojo nezvesto in revno ob¬ ljubo, temuč na tvojo neskončno dobroto iu pomoč, s ktero mi je vse mogoče. III. Kratka molitev po spraševanji vesti. Moj Bog v te verujem, na-te upam, tebe molim; tebe, o moja nar veči do¬ brota! ljubim, in raji hočem umreti, kakor še kterikrat tvojo neskončno dobroto raz¬ žaliti. Ohrani in obvaruj me to noč pred zalezvanjem peklenskiga sovražnika. K tv oji veči časti se podam k počitku. To- la žt, o Bog ljubezni! vse tiste, kteri v bolečinah in težavah to noč žive. Razsvetli slepe in oterp njene grešnike, bi te ne žalili. Usmili se revnih, v v ' ca h terpečih duš, po Jezusu Kristusu Sv °jim edinorojenim Sinu! Sveta Devica, brez izvirniga greha jočeta! v tvoje materno naročje se po- l In _5 in ti svojo dušo in telo izročim; , 0( *i varhinja mojiga devištva, moja pre- •l"' )a mati in priporočnica! Sveti angel varil, moj zvesti vodnik 111 s premljevavec na potu mojiga seda- 144 njiga življenja! tebi naj bom priporočena; varovaj, brani in ohrani me to noč vsili dušnih in telesnih nevarnost. Sveta I., moja patrona in pomočnica prosi za-me z vsimi Božjimi prijatli, de bom v miru počivala in spala. Jezus! Marija! Jožef! Amen. Oče naš . . . Češena si Marija . . • Verujem . . . Kadar se slačiš, pomisli, de sta Bog in angel varh pri tebi, in zaspi v dobrih mislih. Poslušaj, kaj sv. Ambrož v tretjih bukvah od devic piše, namreč: „Jez hočeffl, de te spanje v premišljevanji Božjih red dobi.“ ln sv. Bernard (ad fr. de m. D) : „Ako spanja pričakuješ z zveličavnimi šlimi, bo noč tvoji duši svetla kakor dan. 1 Ce si sklenila, se zoper kako posebn® hudobijo ali strast vojskovati, ali si eBI1 čednost pridobiti, zamoreš po ali pred ve' černo molitevjo pregledati, kako si se 18 dan v tem delu obnašala, koliko si v hude' bii (strasti) in v čednosti rastla. na popir, ali zaznamvaj si kako drugače Odloči si čas svojiga počivanja, kterig® s , potem natanko derži. Svojo posteljo s , misli kakor grob, iz ktere morebiti ne b° več zdrava vstala. I 145 Od daritve sv. mase. I. Prava devica naj vsak dan sv. maša sliši. Gospod. Glej moja hči, kako jez ljudi ljubim, ker se, desiravno nevidno, vender resnično vsiga po Božji in človeški '•utori pod podobama kruha in vina priču¬ jočega po mašnikovih rokah Božjimu Veli¬ častvu za-te na zemlji darujem, ki sedim v uebesih na desnici svojiga Očeta, in mu &a-te svoje rane kažem. Kar se je ob času mojiga terpljenja "a gori Kalvarii zgodilo, to se ti v vsak- 'luuji daritvi sv. maše pred oči postavlja in ponavlja. Jez sam sim mašnik in dar nove naveze. Jez sam se svojimu Očetu v nebe- s ‘h v klavno in spravno daritev za tvoje I S r ohe darujem; sam se mu za toliko tebi 146 dodeljenih milost in dobrot zahvaljujem;' sam za-te prizanašanja in usmiljenja tirjam; sam stanovitno za-te novih gnad prosim. Pridi tedej, in skleni svojo molitev z mojo, svoje zgrevane zdihleje z mojimi, svoje prošnje in želje z mojimi. Kako bi mogel, moj Oče, svoje obličje od tebe od- verniti, ko z menoj in po meni z njim go¬ voriš? Ali kako [bi zamogel jez sam tvoje prošnje zavreči, ko ob času zveličanja in blagoslova pred sedež moje ljubezni prideš? Nebeški duhovi so pričujoči in me z nar globokejši ponižnostjo molijo; tvoji bratje in tvoje sestre mi služijo; mašnik je za-te sker- ben in se trese; in jez te kličem in vabim, de k meni prideš, ter tolažbe in pomoči pri meni išeš. Kako li zamoreš, moja hči! še len* in nemarna biti, in ob času milosti in mo¬ litve v lenobi, v nekoristnim pogovoru in praznih rečeh kako veselje imeti? Duša je od telesa imenitniši, tedej ne pomišljuj veliko, časne opravila za malo časa na stran djati, de meni služiš v zveličanje svoje duše. Ako ti pa pokoršina, okolišine, ali kaka bolehnost, ali tudi dalja tega ne dopusti, bodi v duhu pričujoča. Kadar pa v cerkev greš k daritvi sv. 147 maše, pusti pred vratmi vse časne opravila, in kar koli bi utegnilo tvojiga duha raztresti; misli, de si v pričuj očnosti svojiga Stvarnika in Odrešenika, kteri od tebe čisto in druzih stvari prazno serce in zbraniga duha tirja. Ako te pa vender unanje reči zoper tvojo voljo nadlegovajo, ne bodi zato obupna in maloserčna, temuč oberni svojiga duha zopet k molitvi in notranji pazljivosti. Ti si iz zemlje vstvarjena in torej ne m oreš svojih misel popolnama od pozemelj- s kih reči odtegniti, brez posebne gnade, ktera te čez časno povzdigniti zamore. Hči. Nar ljubeznjivši Zveličar! jez sklenem, vsak dan, če bo le mogoče, sveto ™ašo slišati, in tebi takrat z vso mogočo Pridnostjo streči, ter te z vsimi nebeškimi duhovi kot svojiga Boga moliti. Molitve pri sv. maši. Napeljevanje s pridam biti pri sv. maši. Hočeš pri nar svetejši daritvi svete n 'aše s pridam biti, je po mislih učenih mož nar boljši in cerkvenimu duhu nar bližej, de 148 Mašnik pa daruje to Božjo daritev pred ( vsim družim, de šteri poglavitne dolgov« * poplačuje, ki jih do Boga imamo, kteri s« 1 po nauku sv. Tomaža Akvina ti le: Pervi je, de neskončno Veličastvo J Božje častimo in molimo; drugi, de mu za 1 svoje grehe zadostimo; tretji , de mu za vse prejete dobrote vredno zahvalo dajemo; četerti, de si po tej nar svetejši daritvi Božje pomoči in njegove gnade prosimo. Nikdar ne pozabimo, de kadar smo pri ' sv. maši, z mašnikam Bogu darujemo, in j mašnik z nami in v našim imenu tudi imam« , z njim Boga prositi, de bi njegovo in našo i daritev milostljivo hotel sprejeti; tedej j e 1 gotovo nar bolje, de se z mašnikam zedi- ' nimo in združeno sv. mašo darujemo. To ti zlajšati, se zamoreš naslednje sv. maše z veliko koristjo poslužiti. Kadar se mašnik v začetku svete maše pred altarjem globoko poniža in očitno sp« 1 ' ved moli v spoznanje grehov, stori tudi I' tako, sprašaj svojo vest, de spoznaš grehe; ki so morebiti v tvojim sercu skriti, skerbi resnično grevengo v sebi obuditi, ter 1 zgrevanim in ponižnim sercam Boga odpU' šenja svojih grehov prosi, potem kliči k sv. Duhu in k nar svetejši Devici za pomo«; 149 de bi se pri sv. maši z vso mogočno po¬ božnostjo in gorečnostjo zamogla znajti. Na to premišljuj šteri dele sv. maše, de ravno toliko dolžnostim zadostuješ, zavoljo kterih je Jezus Kristus to nar svetejši daritev postavil. Od začetka sv. maše do evangelja. V pervim delu, od začetka sv. maše do evangelja, glej, de svoji pervi dolžnosti zadostuješ, ktera je: de Boga, kterimu si neskončno čast in hvalo dolžna, častiš in ™oliš, in se pred njim v spoznanji sama sebe globoko ponižaš. Spomni se vender, de pred očmi neskončniga Boga v resnici nic nisi, spoznaj svojo veliko revšino, svojo nezmožnost in ne bodi že zadovoljna s tem, de to v sercu občutiš, temuč ponižaj se tudi P° unanjim, to je, de se po duhu in telesu Pdpognjena znajdeš pri sveti maši (zakaj to se vselej pri tako imenitni daritvi spodobi). ~~ Moli tedej z zbranim duham naslednjo molitev: O moj Bog, Stvarnik nebes in ^mlje! jez revna in uboga stvar te mo- na kolenih, in te spoznam za svojiga flar vikšiga Gospoda in ediniga vlastnika Sv °jiga serca. Jez spoznam pred celim Sy etam, de za vse, kar sim in imam, 150 se imam le tvoji dobroti zahvaliti. Tvojim« neskončnimu Veličastvu, o Bog! gre ne¬ skončna čast in hvala; ker ti pa jez sama nisim nikoli v stanu tolike časti skazati, in tudi vsi angeli, svetniki in ljudje skup ne, ampak samo Jezus Kri¬ stus: ti torej v ta namen vse poniževanje in častenje zdaj darujem, s kterim te tvoj Božji Sin, naš Gospod Jezus Kri¬ stus na tem altarji neskončno časti in poveličuje. Kar Jezus stori, ravno to hočem tudi jez z njim vred storiti, * njim se ponižujem in pripogibujem pred tvojim visokim Veličastvam. Z njegovo ponižnostjo in podveržnostjo sklenjena tvojo nar svetejši pričujočnost molim. b n d d d g r d Tukaj zapri bukve, in obudi še več takih notranjih pobožnih djanj, in srečno J se čuti, de Jezus Kristus Boga neskončno s časti in hvali, in ponavljaj potlej večkrat v te ali enake besede: ' r O moj Bog! nepopisljivo je moje J notranje veselje, de se tvojimu Božjimi 1 Veličastvu po tej sveti daritvi neskončna čast skazuje. O de bi te vsi ljudje na zemlji spoznali in neprenehama častili m hvalili z mano vred! To je moja želja ^ do smerti. 151 Vender ako ne moreš te molitve od besede do besede ponavljati, ni nič za to; ti zamoreš, de si le v duhu zbrana in z Bogam zedinjena, s svojimi lastnimi bese¬ dami mu reči, kar ti notranja pobožnost navdaja. O kako dobro boš tako svoj pervi dolg pred Bogam poravnala! Od Evangelja do povzdigovanja. V drugim delu sv. maše, od evangelja do povzdigovanja, glej, de svoj drugi velik dolg poravnaš, kteri iz mnogih in velikih grehov izhaja, s kterimi si Božjo pravico razdražila; —- de bi Bogu po dolžnosti za¬ dosti storila, moli z zgrevanim sercam: Tukaj, o moj Bog! je nehvaležna duša, ktera se je bila zoper tebe, svo- jiga Stvarnika, Gospoda in Dobrotnika s puutala. Oh! od žalosti presunjena so- Vl 'azim in iz celiga serca studim svoje Premnoge majhne in velike grehe; v za- 'lostenje za-nje kaj ti hočem darovati? sim tebe, svojiga neskončniga Boga razžalila, ti gre za vsako razžaljenje ne- skončno zadostenje; pa oh, jez revna in uboga! kje hočem iz sebe neskončno za- “ostenje za toliko svojih grehov vzeti? jj a potolažena bodi moja dnša, glej Sin “ožji, Jezus Kristus stopi iz ljubezni do 152 mene z visocih nebes na altar, in se hoče sam sebe za-me na altarji razža- Ijenimu Boga v spravno daritev tje dati, kakor nekdaj na Kalvarii. Ko se Je¬ zus na tem altarji daruje, vzame On dolžnost na-se, tebi, moj Bog! namesto mene zadosti storiti. Jez ti tedej darujem vse zasluženje Jezusovo, kri Jezusovo, ravno tega Jezusa, kteri je Bog in člo¬ vek skupej, kteri se v novic na altarji v spravni dar za-me tje da. In ker moj Jezus mene toliko ljubi, de hoče On na tem altarji moj srednik in besednik biti, ker njegova draga kri pred tvojim ojstrim sodnim štolam usmiljenja in odpušanja za-me prosi: sklenem svoj glas z ve¬ likim glasam Božje kervi, in zdihujem k tebi polna zaupanja na tvoje usmiljenje: O usmiljeni, o nar svetejši Bog' kri Jezusova kliče za me milost in odpu- šanje, po tem kliče tudi moje zgrevano in ponižano serce. O moj Bog, Bog mojiga serca, desiravno te niso v stanu moje solze omečiti, ali se pa zamoveš zdihovanju in solzam Jezusa zoperstaviti? Bi milost Jezusova, ktero je na križi in s prelivanjem svoje kervi v odrešenje vsiga človeškiga rodu skazal, ne bd a 153 zadosti, na tem altarji meni odpušanje mojih grehov zadobiti? O terdno upam, de zavoljo te presvete Jezusove kem mi boš vse moje grehe, clo nar ostudniši odpustil, in jez ti obljubim, de do zad¬ njega zdihleja svojiga življenja ne bom jenjala, jih objokovati. Tu zopet zapri bukve in obudi več djanj serčne grevenge, de se ljubezen do Boga v tebi vname; prepusti se vsim ob- •mtlejem svojiga serca in če tudi besed ne izgovarjaš, zamoreš v dnu svojiga serca moliti: O moj preljubeznjivi Jezus! daj mi jokati s Petram, in serčno grevengo ob¬ čutiti z Magdaleno, daj mi žalost vsih svetnikov, kteri so iz poprejšnjih grešni¬ kov resnični spokorniki postali, de, ko se ? r i tej sv. maši znajdem, po zasluženji Posvete daritve popolnama odpušanje vsih svojih grehov dosežem. Nikar ne bodi že zadovoljna te ali ena- p besede le poverhi ponavljati, ampak čuti ® tudi v sercu, in kolikor je le moč v Bogu ''brana; potem si bodi svesta, de boš po J ezusu svojimu sredniku obilno ali še po- Polnama svoj grešen dolg pred Bogam Poravnala. T 154 Od povzdigovanja do obhajila. Od povzdigovanja do obhajila ali za- vživanja svojimu tretjimu zadolženju proti Bogu zadostuj, ktero v tem obstoji, de se Bogu zavoljo tako velicih in neštevilnih dobrot vredno zahvališ, ki ti jih je skazal. V vredno zahvalo za toliko dobrot Božjih nm daruj neprecenljivi dar, telo in kri .Je¬ zusa Kristusa; tudi povabi vse angele in svetnike, de ti pomagajo Bogu dolžno za¬ hvalo skazovati, ter moli: O moj Bog! ki si me tako prisercno ljubil, in kteriga ne bom jez nikoli, ka¬ kor On zasluži, ljubila, ti me vidiš * neštevilnimi splošnimi in posebnimi dobro¬ tami in gnadami obdarovano, z dobro¬ tami, ki si mi jih tu na zemlji skazal, j in so majhne v primeri proti tistim, ki si mi jih v večnosti pripravil. Vidim oj spoznam, de tvoje milosti proti meni l ' 1 konca ne kraja, in de se ne vtrudis, meni gnade deliti; pa jez sim tudi tako srečna, tvojimu pravičnima tirjanju popol' nama zadostiti; — to presveto telo J®' zusovo pod podobo kruha, — ta Božja kri pod podobo vina, ktero jez na kole¬ nih molim, — ta čisti, sveti in neonia' dežani dar, ki ti ga po mašnikovi rok' 155 v znamnje in spričevanje svoje hvalež¬ nosti darujem, je zadostno plačilo za tolike gnade, — več kot zadostno pla¬ čilo za vse dari, s kterimi si me obda¬ roval. Ta dar, ki ima neskončno vre¬ dnost v sebi, je več kot vse, kar sim do današnjiga dne prejela, kot vse, kar zamorem še v prihodnosti zadobiti. O vi angeli Gospodovi in vi vsi, izvoljeni prebivavci nebeški, pridite mi na pomoč mojiga Boga častit, in darujte mu v zalivalo za toliko dobrot ne le samo to sveto mašo, ampak vse, ki se zdaj po celim svetu opravljajo, de njegovo veliko in ljubeznjivo željo, mene z dobrotami obdarovati, popolnama poplačam , in de mu s tem za vse gnade, ki mi jih je že skazal, ki mi jih vsaki trenlej skazuje i' 1 ki mi jih bo še v prihodnje in vse v ečne čase skazal, popolnama zadostiti zamorem. Os kolikim dopadajenjem bo nar do- nrotljivši Bog tako spoznanje in spričevanje serčne zalivale sprejel! O kako močno ga ,° ta neprecenljivi dragi dar zadovolil! Ho- ® e ® tem pobožnim in otročjim občutlejem še daljni posluh dajati; povabi vse nebesa, ^mesto sebe Gospod Bogu zahvalo da- 156 jati; z vsiin sercam se oberni na Marijo Devico in na svetnike, do kterih posebno pobožnost imaš, ter reci: O Marija, ti izvoljena Devica in Mati Božja, kakor tudi vi vsi moji sveti pomočniki in pomočnice in cele nebesa, častite, hvalite in zahvalite mojiga Go¬ spod Boga za vse meni podeljene gnade in dobrote, ker se mu jez zadosti za¬ hvaliti ne moreni; prosite ga, de mojo dobro voljo sprejme, in z dopadajenjem pogleda na gorečo hvaležnost, ki mu jo Jezus Kristus namesto mene v tej sveti daritvi opravlja in daruje. Pomudi se v teh pobožnih občutlejih, in ne vtrudi se jih večkrat ponavljati, če ti čas dopusti; bodi potem prepričana, de s* svoji tretji veliki dolžnosti do Boga za¬ dostila. Od mašnikoviga obhajila do konca sv. maše. V četertim delu od mašnikoviga obha¬ jila do konca sv. maše, četerto dolžnost d° Boga spolni, ktera je: njega zaupljivo p(>' moči in vsili potrebnih gnad prositi. S e pred tem pa, kolikorkrat se v resnici i* e obhajaš, zamoreš to na duhovno vižo sto¬ riti, in zavoljo tega prav serčno obudi grf' 157 vengo čez vse svoje grehe, terkaj na svoje persi, v spoznanje, de si tolike gnade ne¬ vredna, oživi vnovič v sebi vero v resnično pričujočnost Jezusa Kristusa v sveti liostii, obudi djanje ljubezni do Boga in Jezusa in notranjo željo, se z Jezusani zdaj zediniti na duhovno vižo. Tedej zamoreš tako le moliti: O moj Bog! ti cilj in konec vsih mojih želj, kako mi je iz serca žal, de sim te tolikrat razžalila, tebe, mojo edino, mojo nar veči dobroto, ki bi te bila imela čez vse ljubiti! Vošila bi si, de bi bila življenje zgubila, le de bi tebe ne bila zalila. Terdno sim zdaj sklenila raj tokrat umreti, kot te še kterikrat rado- v oljno razžaliti. — Moj nar ljubeznjivši Jezus! živo verujem, de si resnično na ,ft oi altarji pričujoč, verujem, de je pri- cl »joč*e tvoje sveto telo in pričujoča tvoja predraga sveta kri, de si ves in resnično pričujoč, kakor Bog in človek skupej, 'tdi v nar manjim delu svete hostije, in ' oar manji kapli svete kem, ter se daješ vernim v dušno jed in pijačo. — Iz Se|, ca te ljubim, ker si moj Gospod in priserčni Ženin moje duše. O ko bi bila ? a č tudi jez tako srečna, kakor mašnik 111 verni, kteri te v resnici prejmejo, pa 158 ker te zdaj v resnici prejeti ne morem, pridi, o moj Jezus! pridi vsaj na du¬ hovno vižo in posveti me s svojo gnado, pridi, moj Jezus, hiti moje tebi vdano serce v last vzet! Tii postoj malo časa, in de svojo po¬ božnost povikšaš, si misli, de ti pre¬ častita Devica Marija ali kak angel Božji sveto hostijo podelit pride. Potem ko si Jezusa v duhu, polna ljubezni, v svoje serce prejela, ponavljaj večkrat v sercu naslednje besede: O moj dragi Jezus, jez te ljubim■ de, jez te ljubim, ti si moje edino upa¬ nje, ti me hočeš zveličati, o tako n« pusti, de bi se kdaj od tebe ločila! Tebi naj vsa živim! Po tem duhovnim obhajilu ne pozab 1 , de Bog sam je v tvojim sercu pričujoč. Spodbudi se tedej in prosi ga polna za¬ upanja ne majhnih reči, temuč prosi ga liar večih gnad, saj če večnimu Očetu njegovig 3 preljubiga Simi darujemo, mu prinesemo nar veči dar, ki ga On prejeti more. Zavoji® tega serčno Boga prosi vsiga, česar koli » je treba, ter k njemu z nar globokejši p°' nižnostjo tako le moli: Moj Gospod in moj Bog! jez se nevredno spoznam tvoje milosti in do¬ brote; vem, de nisim nikakor zaslužila; 159 de bi me uslišal: ali zamoreš pa molitev Jezusovo neuslišano pustiti, ki jo on za¬ me na tem altarji opravlja, kjer ti vse svoje zasluženje, svoje telo in svojo sveto kri daruje? O Bog mojiga serca! usliši molitev tega, kteri se pri tebi za-me tako močno poteguje, in dodeli mi zavo¬ ljo Jezusa, zavoljo njegoviga zasluženja vse gnade, kterekoli so mi potrebne, de se zveličam. Zdaj si upam več, kakor kdaj, zakaj Jezus mi upanje daje, te od- pušanja vsih mojih grehov, tvoje svete ljubezni, neprecenljive gnade stanovitnosti v dobrim do konca prositi. Ker zdaj vse Sv oje zaupanje na Jezusovo pomoč sta¬ vim, te prosim, o moj Bog! lepili ^dnost, kakor: ponižnosti, pokoršine, poterpežljivosti, molčečnosti, krotkosti, 'danosti v tvojo sveto voljo, usmiljenja, dobrotljivosti, zmernosti, zatajevanja same sebe in vsili družili, in to v visoki stopnji Popolnosti: prosim te tako močne po— »«či in gnade, de v resnici svetnica Postanem. Zmiraj v zaupanji na moli- tev , ki jo moj Jezus k tebi pošilja, te z v,So ponižnostjo iti gorečnostjo prosim s P>eobernjenja grešnikov in nevernikov, Posebno še spreobernjenja tistih, s kte- llni > sim bolj in morebiti v bližnji zvezi. 160 Razun tega te tudi pri tvoji neskončni dobrotljivosti in Jezusovim zasiuženji pro¬ sim, de ne le eno ampak vse terpeče duše iz vic rešiti ali saj čas njih očiše- vanja prikrajšati blagovoliš. O moj Bog! naj bi pač tvoje presveto Ime od vsili ljudi na zemlji spoznano, ljubljeno in po¬ veličano bilo, de bi te kdej v nebesih vsi gledali, vekomaj častili in vživali. — Tako upam, tako naj se zgodi po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Prositi zamoreš nadalje z nar večim zaupanjem za-se, za kakšno posebno čed¬ nost, ali de bi se zamogia kakiga pregreška posebno varovati; — prosi tudi za svoje stariše, za sorodnike, za prijatlice in za vse, ki so ti dragi, vsih časnih in večnih dobrot, ki so k večnimu zveličanju potre¬ bne. Priporočuj Bogu tudi sveto katol. cerkev, de se milostljivo na nje stiske ozre, de ji zmago čez vse nje sovražnike, 'I polnost vsih dobrot dodeli. Dalječ pa n ?J bo od tvoje molitve vsa mlačnost serca i 11 vsa omahljivost v zaupanji; bodi terdno prepričana', de tvoja molitev z Jezusovo molitvijo združena, bo gotovo uslišana. Z* to ti je Jezusova beseda porok: „Karko» boste Očeta v mojim Imenu prosili, to van> bo dal.“ (Jan. 16, 23 .) Je sveta maša dokončana, obudi djanj® hvaležnosti s temi ali z drugimi besedam 11 161 ii Vsigamogočni Bog! zahvaljen bodi - vekomej za to milost, de si mi dal se e znajti pri nar svetejši daritvi nove za- - veze, pri kteri nebeški duhovi Jezusa ! molijo in verni kristjani nar obilniši mi¬ li losti zadobe. Daj mi, o dobrotljivi Go- - s pod, od te svete daritve nar obilniši i sad vedno okušati, de te bom vekomej ustila in hvalila, kteri živiš in kraljuješ ■ od vekomej do vekomej. Amen. Zapusti po tem cerkev z ravno tako ginjenim sercam, kakor ko bi se bila na gori Kalvarii znajdla. Sv. maša, pri kteri s e na tako vižo znajdeš, mora gotovo nar “olji sad prinesti. Ne zamudi tedej toliko dobriga pripomočka, s kterim zamoreš Bogu 'so njemu dolžno čast in hvaležnost skazati, nhžnjinm v vsaki potrebi tako tečno pristo¬ pi; in sama za-se nar dražji dobrote in gnade iz zaklada Božje milosti zajemati. 162 Druga sv. maša. Pripravljanje. CD neskončno sveti Bog! jez ubog« 1 grešnica pridem pred tvoj altar, de * e j pri neskončni daritvi sv. maše znajdeni’ Ta daritev je edina, ki je tvojiga Ve- . ličastva vredna, ker se ti tvoj edinorO' jeni večni Sin sam daruje. V zedinjenj' 2 unim nar popolnišim namenam, s kterun i se je tvoj preljubi Sin v daritev za nas j tje dal, ti to sv. maše darujem v na' 1 veči češenje in poveličevanje tvojiga p' e ' svetiga Imena, v zahvalo za vse me" 1 1 doslej skazane gnade in dobrote, v 2"' I dostenje za vse svoje storjene grehe, ' 1 dosego vsih meni potrebnih gnad, v P°' I 163 moč in tolažbo tistih, za ktere sim moliti posebno dolžna, posebno teh živih . . . in teh mertvih . . . Sprejmi to nar sve¬ tejši daritev tudi v čast Marije, Matere Božje, in v zahvalo za vse nji podeljene gnade in spredke, kakor tudi v čast teh svetnikov in svetnic, kterih častitljiv spo¬ min in god se dans obhaja. Pripravi, o Bog! moje serce, očisti mojiga duha, zbriši moje grehe in daj gorečnost, de se pri tej nar svetejši daritvi vredno najdem, in obilni sad od nje zadobim. K začetku. >n i V britkosti svojiga serca se spomni mno- ie grehov, ki si jih v svojini življenji storila, 1. i in posebno tistih, kteri te nar bolj ponižajo. - ^kii Bogu vso svojo revšino in prosi ga, de „ milost in odpušanje dodeli. O moj Bog, tvoje sveto oko vidi 11 ,,a( l menoj le nepokoršino, nehvaležnost, s gfeh in revšino! Oj, kolikrat sim pre- 11 '^vzrio in nepremišljeno zoper tvoje zapo- ' Ve di ravnala, govorila in mislila! Pred 11 ,a K v pričo tebe, o Bog! sim grešila in Pj ed vesoljnimi nebesi, zato se tu d i po- ' n, žno in zgrevano obtožim kakor grešnica 1"'^ tabo, o vsigamogočni Bog, pred Marijo, nar čistejši vsili devic, pred sv. Mihaelam arhangelam, sv. Janezam Kerstnikam, sv. apostelnama Petram in Pavlam in vsimi svetniki, ter spoznam svoj velik dolg, in de nisim vredna, de me zemlja nosi. Pa, o moj Bog in Gospod! ne hodi z mano še v sodbo, temuč daj meni in vsim grešnikam in grešnicam milost, odvezo in odpušenje naših grehov. Za to prosite zame in za vse sv. Marija vselej devica, sveti Mihael veliki angel, sv. Janez Kerstnik, sveta aposteljna Peter in Pavel in vsi moji ljubi svetniki in pomočniki per Go¬ spodu, našim Bogu! Kirie elejson , ali: Gospod usmili se nas; Klici s sereno grevengo k milostljivi 11111 Bogu za usmiljenje, in obudi tudi veliko za¬ upanje na milost Božjo. (Rauchenbichler.) Ti, o Bog tolažbe, se me usmij 1. Poglej, grevenga in žalost ste pobj' f moje serce. Usmili, usmili se te, ki j e i iz nič stvarjena in o v grehu spočeta, ko* slab človek zopet v grehe padla! -p Poveličaj nad menoj svoje usmiljenje, k> vse zveliča, ki na tebe zaupajo; le za ' 165 voljo tvoje dobrote, ne pa zavoljo mojiga zasluženja se boš nad mano poveličal. Zasluženja ti nimam nobeniga pokazati, raz uri zasluženja tvojiga preljubiga Sina, ki je za nas na križi umeri, de bi grehe vsih s svojim terpljenjem zbrisal. Gloria, ali: Čast Bogu. Zbudi v svojim sercu veliko željo, Bogu vso mogočo čast in bližnjimu vse mogoče do- "®te skazati. Veseli se z angeli, de je tudi ,e W dano spoznati skrivnosti sv. vere; in na- Polnuj svoje serce z visocimi mislimi od veli- castva Boga Očeta in njegoviga Sinu, Jezusa Kristusa. Čast Bogu po višavah in mir ljudem na zemlji, kteri so svete volje. Hvalimo te r častimo te, molimo te, povišujemo te, nahvalimo se ti zavoljo tvoje prevelike Ca $ti, Gospod Bog, kralj nebeški, vsi- gamogočni Oče! — Gospod Jezus Kri- st "s, edinorojeni Sin Očeta, pravi Bog! ^gnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, "smili se nas; ki odjemlješ grehe sveta, Jliši našo prošnjo; ki sediš na desnici " te ' si po njih govoril in obljubil! Raz¬ ili me, o Gospod! in milostljivo me ^5 dokler v ječi umirajočiga življenja j! 1 ' 1 ®j zakaj zlo potrebujem luči in hrane! , v °ja sveta beseda naj bo svetilnica, de !l ’ P r ed mojimi stopinjami svetila: in tvoje ( ' e, ° telo naj bo moja hrana, de ne '^ esa, n na potu svojiga popotovanja, "'pak srečno k tebi pridem. Amen. Namesto tega zainoreš trati: 168 Beri/o iz 2. Usta sv. Pavla aposteljnu do Korinčanov 10, 17. in 11, 1—2, Bratje! ([sestre!} kdor se hvali j " a j| , se v Gospodu hvali. Zakaj, ne kdor se sam hvali, je skušen, ampak tisti, kte- j riga Bog hvali. O de bi vi prenesli male moje nespameti! Pa poterpite z menoj. , Zakaj vnet sim za vas z Božjim ognjem, ker zaročil in dal sim vas enimu možu, čisto devieo, Kristusu. ' S E v a n g e I i. (Hauber.) j | Jezus Kristus! o vse hvale, časti uj v ljubezni vredni Dobrotnik človeštva,' edi« 1 s dobri Učenik, kteriga poslušati, in naj J svetejši zgled, kteriga posnemati imam Evange/i sv. Matevža 25, 1 — 13. jj Tisti čas je Jezus svojim učencam , e to priliko govoril: Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devicam, ktere so vzele 10 svoje svetila in so šle ženinu in nevesti j naproti. Pa pet jih je bilo nespametnih r in pet pametnih. Petere nespametne so ( vzele svetila , olja pa niso vzele seboj. Pametne pa so vzele olja v svojih po¬ sodah s svetili vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. O polnoči pa je šum vstal: Glejte! ženin gre, pojdite mu naproti. Takrat so vstale Vse tiste device, in so napravljale svoje 111 svetila. Nespametne pa so modrim rekle: 1 1 nam svojiga olja, ker naše svetila !’ u gasujejo. Pametne pa so odgovorile, J rekoč: De ga kje ne zmanjka nam in Vam , pojdite raji k prodajavcam, in si p S a kupite. Kadar so pa šle kupovat, .j J e prišel ženin , in pripravljene so šle z ino, in duri so se zaperle. pridejo tudi une device, , gospod! odpri nam. On 0 _j, in rekel : v Resnično vam l 10 v mn, vas ne poznam. Čujte tedej, ker lle veste ne dneva ne ure. 8 170 Vera. (Kadar jo mašnik moli.) (Peter Silbert.) Ti, o Gospod, imaš besede večniga življenja, in resnica je tvoja beseda, za¬ kaj ti si sam večna Resnica. Zatorej verujem, o Bog! kar je tvoji Božji sve¬ tosti dopadlo, nam razodeti; vse nauke, ktere si svoji sveti cerkvi sporočil, ktero si na skalo sozidal, in ktere ne bodo duri pekla nikdar premagale, naj se še toliko sovražnikov čez njo vzdigne, zakaj ti si pri nas do konca vsih časov. Delec naj bo od mene, de bi kdej sladko i» strupeno čenčanje zvijačnih hinavcov, ne¬ vernih besedačev in krivovercov poslu¬ šala , pred kterimi si kakor pred zgiab' Ijivimi volkovi v ovčjih oblačilih svoj® verne svaril. Deleč naj bo od mene, d® bi jih ubogala, ako mi poreko: „ Tukaj je Kristus, ali tam je!“ zakaj jez vefflj de si ti, o Jezus Kristus le v svoji sv- katoliški cerkvi, ktero si v svoji sveti kervi postavil,- in tudi sim pripravljena, to svojo sveto vero s svojo kervjo za¬ pečatiti. Oh, obderži jo, o Gospod! i" pomnoži v meni to vero, ktero si mi P° svoji milosti podelil. Amen. sl bi st s< tu bi ta a< be us Z in ne s f «a 171 Pred pridigo. (M. Hauber.) Preljubi Jezus! očisti usta svojiga I služabnika, ki nam v tvojim imenu tvojo ; besedo hoče razlagati, kakor si jih oči— j stil preroku Izaiju! položi mu svoje be- ' sede na jezik, in razsvetli mu serce t s svetim Duham, de bo govoril tvojo 8 j besedo k našiinu boljšanju. Odpri pa 0 tudi naše ušesa in naše serca, de e bomo dobro sprejeli glas tvoji ga evan- l j gelja. Pomagaj, ljubi nebeški Oče! de bi II ** Oznanovavec, ki si ga ti poslal, z ri ami vsimi kdej sveti raj dosegel. Amen. Po pridigi. (M. Hauber.) Sin Božji, Jezus Kristus! ti imaš ese de večniga veselja, in tvoj služabnik ’’ ain jih je zdaj s tvojo pomočjo razlagal, .hvalim se ti za nje iz celiga serca; 111 hvalim tvoje sveto Ime. Pomagaj, vsigamogočni Bog! de hom le kar poslušavka, ampak tudi s P°lnovavka tvoje besede, de ne bom * ai)| a sebe goljfala. 8 * 172 Daj, de mi bo to podučenje v prid k poduku, boljšanju in pokorjenju v vsi pravici, de postanem popolnama in dobra za vsako dobro delo. Daj, de hodim zvesto po tvoji besedi, in de ne oskru¬ nim tvojiga svetiga Imena. Ako še vsiga prav ne urnem, razo¬ deni mi, kar mi je še potrebno, de pri¬ dem k popolnima spoznanju tvoje svete volje, de bom rodovitna v dobrih delit, in okrepčana s tvojo pomočjo v poterpez- ljivosti; tako de kdej ob uri svoje smerti zvem, de sim zares od tebe prejela be¬ sede večniga življenja, po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. K darovanju. (M. Leonard.) Sveti Oče, vsigamogočni, večni Bog' dopadljivo sprejmi leto neomadežano da¬ ritev kruha in vina iz mašnikovih rok* Z njo se ponavlja taista predraga da¬ ritev, ktero je Jezus Kristus na altarj' križa k spravi in zadostenju za naše g ie,]f doprinesel. Prinesem ti jo za svoje brez¬ številne grehe, prelomljenja in nezvestoba za vse žive in m eri ve kristjane, de 1,1 meni in njim v prid za večno življ eI1 J e ' 173 id Darujem ti tudi, o nebeški Oče! svojo ■si zastopnost in svoj spomin; prosim te, de ra oboje blagosloviš, de ne bota posihmal im kaj drujiga spoznala in mislila, kakor ii- tebe, o moj Bog! in kar si nam ti razo¬ del. Darujem ti tudi svojo voljo, in jo j- želim tako terdno s tvojo voljo skleniti, i- de bi več ne iskala drujiga kot tebe, ni- te cesar ne ljubila kot tebe, nič več ne želela, b kakor kar, kakor in kadar ti hočeš. Da- ru jem ti tudi svojo dušo in svoje telo, in 11 VSf! kar sim, kar imam, in kar zamorem. 0 Bog! tvoja hočem biti odslej na ve- i- koniej. Tebi hočem živeti, tebi umreti; ne daj se mi vekomej pogubiti! Amen. Prcdglasje. ! , Povzdigni se v duhu do nebes pred sedež, i' , ®j‘ga Veličastva; tam mu polna svetiga strahu - Ct-Beil je in hvalo dajaj z angeli in kerubi, ki , se( lež Božji obdajo. Res je spodobno in dolžnost, prav 'j 1 dobro, de ti vedno in povsod hvalo la J e nio, sveti Gospod, vsigamogočni Oče, 'eeni Bog! po Kristusu, Gospodu našim. 0 kterim tvoje Veličastvo hvalijo angeli, j n °lijo gospostva, pred njim trepetajo ob- m ga nar viši nebeške moči m 174 blažena Serafinstva z združeno radostjo poveličujejo. S kterimi, prosimo, de smemo svoje glase skleniti, te prositi, spoznati in klicati: Svet, svet, svet, Gospod — Bog Sabaot. Polne so nebesa in zemlja tvoje slave. Hosana po viša¬ vah. Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovim. Hosana po višavah! Do povzdigovanja. (Tomaž Kemp.) Predobrotljivi Oče! spomni se ne¬ skončne ljubezni svojiga Sina, kako J e svoje življenje v smert dal, de bi svojini ' 1 ljudstvu življenje pripravil. Nič si ni p' 1 ' zanesel, de bi grešnikam večno priza¬ nesti zamogel. —- Spomni se njegovig 3 prebritkiga terpljenja. O kakošno je bil° terpljenje, kakošno zasramovanje, kte- rimu se je podvergel! kakšne luge, s kterimi se je pokoril za nas od jaslic d° smerti na križi! njegova prelita kri J e vpila po spravi grešnih otrok s presvetim Očetani. Storil je iz sovražnikov prijatk) in je razžalnike za otroke sprejel. Presveti Oče! darujem ti torej dan« znamnja terpljenja tvojiga Edinorojenig 3 in sklenem z njimi naše prošnje ino p rl ' 175 tjo prošnje vsih svetih marternikov, ki so za de Jezusam v njegovim terpljenji hodili, in ti, veselo zavoljo njegoviga Imena kri pre¬ it, lili- — Poglej njegov smertni strah in sa njegov kervavi pot, žlafernice in biče, a- ternjevo krono in škerlatni plajš, zeble nu in križ, in sulico, ki je preljubo Serce prebodla. Te znamnja terpljenja so bile prežlahtni lišp in kraljevo bandero, s kterim je tvoj Edinorojeni naprej stopil, Je bi sovražne moči pekla premagal. Te je bilo orodje, s kterim je bila smert premagana, in s kterim je človeški rod je zopet rešen bil. Zavoljo tih častitljivih m znamenj zmage, mi odpusti Oče! moje i- § r ehe, in se me usmili. — Bodo naj mi i- s kit zoper vsaki greh, in bramba zoper ;a Vs e skušnjave. Tvoje britko terpljenje in lo SQ iert naj bo, o Jezus! nar svetejši reč - nioje ljubezni, in nar slajši tolažba moje s suše. :o e Molitev svetiga Martina. u Spomni se, o Gospod! vsih svojih i j 'jS'nih, in usmili se keršanskiga ljudstva; °l>varovaj duhovski stan in duhovne družbe s | svoji sveti službi; krepčaj vse, ki de- 1 a J°> tolaži žalostne, podeli bolnim zdravje tr upla in duše; daj ubogim in revnim, 176 česar jim je v tim življenji potreba, pri¬ pelji popotnike vesele k svojim nazaj, in poverili po svoji milosti, kakor dobrotljiv Oče vsim, ktere smo kje žalili, pohujšali ali poškodovali. Poboljšaj te, ki so gre¬ šili , spreoberni nevernike k sveti veri, pripelji krivoverce k edinosti svete cerkve, in pokaži jim luč resnice. Pomagaj greš- nikam k resnični pokori, in ohrani pra¬ vične stanovitne v dobrih sklepih. l)aj našim starišem, žlaliti, prijatlam in so- vražnikam, kakor tudi vsim, za ktere molimo, in so se naši molitvi priporočili, vse dobro; varuj jih vsiga hudiga, in ji™ moč podeli, de bodo v tvoji službi sta¬ novitni do konca, dokler po izteku tega revniga življenja k tebi v svojo pravo domovino k večnimu plačilu in brezkončni časti vsih svetnikov ne pridejo. Amen- K povzdigovanju. Misli si Jezusa na križ povzdignjeni# 8 ’ terkaj z vso pobožnostjo na persi in reci: O križani Jezus, jez te ponižno molim! Oh bodi mi milostljiv, usmili se me, in odpusti mi vse moje grehe! O Jezus! ti si moj Bog in moje vse, kteri si se na lesu sv. križa svojimu « e ' 177 beškimi! Očetu daroval; stori me deležno svojiga svetiga terpljenja, in svojiga res- ničniga telesa in kervi v tem sv. Za¬ kramentu, zdaj in ob uri moje smerti. Amen. Pri povzdigovanji kelha. O križani Jezus! jez molim v vsi ponižnosti pravo živo kri, ki je iz tvojih svetih ran tekla, in je v tem sv. Zakra¬ mentu s tvojim prečastitim telesam skle¬ njena. O Božja kri, operi in očisti me popolnama vsih mojih grehov, izbriši Vs e zaslužene štrafinge, in pokrepčaj mo za večno življenje. Amen. Obudi zdaj živo vero v resnično pričujoe- nost Jezusovo in misli si, kakor de bi ga vidita na križi viseti, zavoljo tega mu skaži vso mo¬ gočo čast, in pozdravi njegove svete ude bolj 8 seream kot z ustmi: Pozdravlj en je Kristusovih udov. O nar slajši Gospod Jezus, z živo v ero te spoznam, častim in molim pod POcujočimi podobami kruha in vina! Češe- 110 bodi nar častitljivši telo mojiga Od- ’' e senika Jezusa Kristusa, ti prava živa britev, ki si bila na lesu svetiga Križa 178 darovana! Počešena bodi ti presveta glava, ktera si med vsimi glavami lepa, žlahtna in častitljiva, vender zavoljo nas z bodečim ternjem kronana in s terstam tolčena! Počešen bodi ti nar ljubeznjivši obraz, na kterim imajo vsi angeli in svetniki veselje, vender zavoljo nas za- pluvan, bit, razpraskan in vse lepote obropan! Počešene bodite ve, nar bolj mile oči, ve svetli demanti in nar svetlejši kristali, pa zavolj nas s potoki solz ob¬ lite, tudi zavoljo toliko vdarkov kervave in otemnjene! Počešene bodite ve, usta Božje, iz kterih je beseda večniga živ¬ ljenja tekla, zavoljo nas pa tolčene in b grenkim žolčem in jesiham napajane! Počešene bodite ve, nar žlahtniši ušesa, s tolikim zasramovanjem in preklinjvav- skimi besedami grozno razžaljene! Po¬ češene bodite prečastite persi mojig a preljubeznjiviga Gospoda Jezusa, ki ste bile zavoljo nas tolikrat strašno suvane' Počešene bodite ve, nar dobrotljivši vok® in prežlahtne rame, ki ste na sv. Križi sila razpete, razstegnjene, prebodene h 1 perbite bile! Bodi počešena ti, presveta stran in Serce Božje, ktero si se zavoljo nas z grenkostjo napolnjeno, od prepob| e ljubezni na sv. Križi razpočilo, nazaduj® 179 i še s sulico prebodeno, kri in vodo obilno , v naše zveličanje prelivalo! Počešene s bodite ve, častite kolena, ki ste se na i vertu in scer večkrat zavolj našiga zve- i ličanja v molitvi pripogibovale! Bodite ! počešene ve, presvete noge, ki ste bile zavolj nas tolikrat vtrudene in na sv. Križi grozovitim z žeblji prederte. Poče- šena bodi ti nar lepši in nar žlahtniš! duša rnojiga preljubeznjiviga Gospoda Jezusa zavolj nas do smerti žalostna! Bodi počešena nar dražji kri za nas uboge grešnike iz njegove svete strani, iz njegovih rok, nog in celiga telesa obilo prelita! Bodite počešeni vi udje, sile, kosti in celo prežlahtno človeštvo Jezusa Kristusa, ktero se je tri in tri¬ deset let veliko trudilo in delalo za naše z ' r eličanje na zemlji! O naj dobrotljivši in usmiljenši Go¬ spod Jezus Kristus! zavolj teli tvojih sv. udov in tvojiga britkiga terpljenja 111 smerti, te pohlevno prosim, de mi dodeliš pomoč v vsih zopernostih in nad¬ logah, terdnost v vsih napadih in skuš¬ njavah, odpušenje mojih grehov, pobolj- sanje življenja, varstvo pred vsimi zlegi, srečno končanje in večno veselje. Amen. 180 K Oče-našu. (Tomaž Kemp.) S tvojim Božjim zgledam vserčena, in od tvojiga duha ganjena in pokrepčana, se ti vnovič vdam, in slovo vzamem od vsiga, kar svet liudiga in nečimurniga na sebi ima. Vse nesramne sladi studim iz celiga serca, hudičeve djanja in vda¬ janja zaničujem 5 posvetim in darujem se pa z vsim, kar sim in imam, v tvojo sveto službo. Dneve svojiga življenja z zvestim spolnovanjem svojih dolžnost po¬ svečevati, eno s tabo biti, je moja edina želja in moja perva skerb, kten se zdaj vdam. Tvojo voljo popolnama spolniti, sim pripravljena, svojo lastno voljo popolnama zatajiti z resnično pokoršino, ktero si® svojim predpostavljenim skazati dolžna j zakaj nje ubogati, je toliko, kot tebe ubogati. Vklonem se pod njihovo roko, in jim hočem rada iz ljubezni do tebe pokorna biti, ako se mi bo tudi težavno zdelo. To hočem storiti, kakor prerojen* v Kristusu, ki se je, desiravno Bog 1,1 človek, ponižno pod roke svojiga rednik* in deviške matere, svojiga kerstnika, 1,1 še clo' pod roke svojih sovražnikov vklo- 181 nil. Tudi svetovanju in volji taistih, ki niso moji vikši, se hočem (kolikorkrat ne bo čez tvojo voljo), s serčno ponižnostjo in sveto ljubeznijo podvreči; in zakaj bi tega ne storila, ker jih za modrejši in boljši imam, kakor sim sama ? Jagnje Božje. (Sv. Mehtilda.) O Jagnje Božje, usmili se nas, in daruj se za nas svojimu nebeškimu Očetu 1 vso ponižnostjo in poterpežljivostjo, v domestenje vsih čednost, kterih nam Manjka! O Jagnje Božje, usmili se nas, in daruj se za nas svojimu nebeškimu Očetu 1 vso brhkostjo svojiga terpljenja v po¬ polno spravo za naše grehe! O Jagnje Božje, usmili se nas, in daruj se za nas Bogu nebeškimu Očetu, 1 vso ljubeznijo svojiga Božjiga Serca v domestenje vsih dobrih del, kterih le Malo, in še te pomankljive imamo. 0 h li a j i 1 o. (Alfons Liguori.) O moj preljubeznjivi Zveličar, kako *ada bi vender jez v številu unih srečnih 182 kristjanov bila, kterim je dopušeno, vsak dan k tvoji sveti mizi priti! O koliki dobiček bi bil za-me, o moj Jezus! ko bi te zdaj v svoje serce prejeti mogla, de bi tebi svojo čast ska- zala, de bi ti svoje potrebe potožila, in de bi se vdeležila gnad, ktere tistim deliš, ki te resnično prejmejo! Ali ker jez zdaj te gnade nisim vredna, o moj Bog! pridi ti moji revšini na pomoč. Od¬ pusti mi vse moje grehe, iz celiga serca jih sovražim, ker se tebi pred njimi gnjusi. In ne zaverzi mojiga resničniga požele¬ nja, se s tabo skleniti. Očisti me z enim pogledam svoje milosti, in stori, de te, kakor hitro bo mogoče, v svoje serce prejeti zamorem. Do tistiga časa pa, ° moj Bog! te v ponižnosti prosim, de m e tistih gnad vdeležiš, ktere po svetim mas- nikovim obhajilu vsim vernim dojdejo, ki se pri nar svetejši daritvi znajdejo. Pomnoži, o moj Jezus, moj Gospod in Zveličar! po tem Božjim zakramentu mojo vero, poterdi moje upanje, očisti ' meni ljubezen do tebe, stori, de bom vse, kar je tega sveta, zaničevala, t e b e samo premišljevala in ničesar poželela, kot tebe, de bom za-te samo še živela, svetu pa odmerla. Amen. 183 K zadnjim molitvam. (Alfons Liguori.) Ker se je Jezus za me vsiga daroval, daruj se mu tudi ti popolnama, — in tudi vse svoje želje in nagnjenje. Prišel si, o moj Jezus! iz neskonč¬ ne ljubesni, se v naše zveličanje daro- v at, lej, tudi jez se v tvojo čast darujem. Tvoj dar sim, ne prizanašaj mi. Z ve¬ seljem sprejmem vse terpljenje, ktero mi *> pošlješ , iz tvojih rok, in ga sklepam s tvojim terpljenjem. In zdaj zapustim to Sv eto skrivnost z nar terdnejšim skle¬ pam, se vsaciga greha in tudi nar ma- ®jiga madeža greha varovati, posebno $®tih, h kterim me moje hudo nagnjenje tlai ' bolj vabi. Tvoje zapovedi, ki so vse jnodre in svete in v naše zveličanje dane, ®°čem natanko vselej spolnovati, in pri¬ pravljena sim, poprej vse zgubiti in vse Preterpeti, kakor le eno tistih prelomiti. K blagoslovu (zegnu}. Požegnaj, o moj Bog! te svete Oklepe; požegnaj in blagoslovi nas vse j? zasluženji našiga Gospoda Jezusa Kristusa in po daritvi svete maše, vsi- 184 gamogoeni Bog Oče, Sin in sveti Duh. lil duše vernih naj v miru počivajo po milosti Božji. Amen. K zadnjimi! Evaiigclju. Jezus, večna Beseda Očeta, ti si se včlovečil iz ljubezni do nas! Molim te (poklekni in vstani), na te zaupam, tebe ljubim! Ti si na svet prišel, pot večniga življenja kazat. Vodi me, ti prava luč sveta! de v tamotah tega življenja ne zajdem, temuč pri tvoji luči sveto živim in srečno umerjeni. Molitev po sv. maši. Predobrotljivi Bog! iz dna svojig a serca se ti zahvalim za to veliko milost; de si me te nar svetejši in tebi nar do- padljivši daritve vdeležil. Odpusti mi vse zraven storjene pregreške razstresenostn Terdno sklenem, nobeniga greha večne storiti, in v mislih, besedah in delih tako čuječa biti, de sadu daritve svete ma® e ne zgubim. Blagoslovi me, vsigamogoč« 1 ; večni Bog! k mojimu delu. O Jezus n 1 Marija, moja ljubezen na vekomej! An< e "' 185 Tretja sv. maša. Dober namen in darovanje sv. mase. d večni Bog, moj nebeški Oče! pri tej sveti maši hočem jez zdaj biti, de bi z Jezusam Kristusam molila in pove¬ čevala, se ti z njim in po njem vredno ^hvalila, te za se in za vse verne, žive ® mertve, — gnade in milosti prosila, ^ de bi štrafinge, ki sim jih s svojimi § ! 'ehi zaslužila, po Jezusovim zasluženji lz bri,sala. Glej, o Bog! kdo je ta, ki se po mašnikovih rokah daruje, zavoljo fi e ga mi dodeli, de s pravo pobožnostjo z zbranim duham pred te pridem, k veta Marija, sv. angeli in svetniki in Sv ’etnice Božje, prosite zdaj za me! 186 Od začetka sv. maše do povzdigovanja. Premišljevanje britkiya terpljenja in smerti Jezusa Kristusa, de bi čistost serca zadobila. Sin Božji, o Jezus! kako si ti v toliko žalost in britkost prišel? Vidim te v kervavim potu na svojim obrazu ležati, in slišim te z milim glasam k svojim« nebeškimu Očetu klicati, de bi kelh brit* kosti hotel od tebe vzeti! Kamor koli se ozreš, o moj Jezus, vidiš le strašno terpljenje, nečloveške neusmiljenosti in nezmerne bolečine, ki ti jih tvoji sovražniki pripravljajo. Oh, nas nesrečne odrešiti, je tebe, 0 nedolžno Jagnje Božje, pravica Božja peklenskim močem in grozovitnosti slepih judov izdala! Vsili ljudi pregrehe, o Zveliča*’ moj, ki si jih iz golj ljubezni do i* aS na se vzel, te kot težka butara tlačijo? in smertne britkosti, ki sim jih jez * svojimi grehi zaslužila, te od vsih stran* stiskajo; in tvoje presveto Serce ni® a nar manjši tolažbe; — oh, tvoja duša je žalostna do smerti!! 187 Pri toliki brhkosti misliš le na nas uboge grešnike, in hočeš rad vse terpeti in elo umreti, de bi le nam milost in usmi¬ ljenje zadobil. O ljubezen nezmerna! — »kaj sim te vender kdaj žalila? s čem si zaslužil, de ti jez toliko bolečino na¬ pravljam ? Poglej moja duša, kako neusmiljeni sodni hlapci in nar nehvaležniši judje tvojiga nar boljšiga očeta in nar zve- stejšiga prijatla grabijo in neusmiljeno 'klenjeniga in zvezaniga naprej vlečejo! — Kam te peljejo vender, o moj Zveličar? Ce v ječo ali v smert, tako daj mi s ta bo iti, ker oboje sim prevelikokrat za¬ služila! Pa ti, o moj ljubeznjivi Odre- Se uik! hočeš po svoji neskončni milosti ra ji sam oboje prestati, de bi le mene Peklenske ječe in večne smerti rešil. O Usmiljeni, o dobrotljivi Gospod!... , In kaj vidim zdaj? — Tebe, veli- ca stvo Božje postavijo pred sodnike kot l,ai ' večiga hudodelnika, sodni hlapci te »stopijo, trinoški ljudje te po vsi krivici ■j pestmi bijejo, te pljujejo, sujejo in hu- trobno in krivično tožijo; oni te prekli- '!J a jo in vpijejo, de si smerti kriv! — ^u! ti sama svetost in nedolžnost, pa l i bil smerti kriv? Oj vem, de vso 188 nečast in vse hudo le zavoljo mene ter- piš! Nebeški duhovi! zavzemite se nad Jezusovo nezmerno ljubeznijo in dobroto, pa tudi nad mojo nehvaležnostjo ! De bi moje vezi razvezal, si sam sebe zvezati dal, in v duhu te pred sabo gledam zvezaniga kot rop kervo- locnih zverin. In zamore kdo dopovedati, koliko zasramovanja in nečasti si ti to noč od teh zaničevavcov preterpel ? Zmed vsili človeških prijatlov si bil ti nar veei, si bolne ozdravljal, iz obsedenih hudobne duhove izganjal, rnertve oživljal, in pov¬ sod si dobrote delil, učil in kraljestvo Božje oznanoval! — ali zdaj pa ti dobro hudo povračujejo, te kot satano- viga prijatla, kot preklinjevavca Božjiga in kot zapeljivca ljudstva od sodnika do sodnika vlačijo! — Kaj pa pomenijo biči in šibe v ro¬ kah sodnih hlapcov? In ali ne more drugači biti, kot de nesramni in malt)' pridni hlapci s tvojiga nar čistejšiga [ n žlahtnišiga telesa oblačila nesramno * n silovito potegujejo, in te neusniilj eI1 ° pretepajo, de se potoki kervi iz bre«' številnih ran vdirajo! — Ti pa, o Jag"J e Božje, kar besedice ne zineš, ampak voljno in tiho vse bolečine terpiš! " 189 poterpežljivost nezmerna, o molčečnost občudljiva ! . . . Cio pri nar hujšim hudodelniku se vender kako usmiljenje ima, pri tebi, o Sin Božji, pa čisto nobeniga; — pri čudodelnikih palice štejejo, pri tebi pa ne; desiravno si že ves v ranah, in ni že nič celiga na tebi, se vender hudobne roke bričev ne utrudijo; in ko eni od¬ stopijo, drugi pristopijo. Zato tvoja duša že sahnuje, tvoje moči zginjujejo, ti omaguješ in si že na pol mertev, in ni je več poprejšnje lepote na tebi, ker ves si raztepen in razmesarjen. Pa za divje z veri ni še to zadosti. Ogernejo ti po¬ lsen rudeč plajš, in ti iz bodečiga ter- n ja spleteno krono na glavo vtolčejo, de Se globoko vsadi, in namesto kraljeve P a lice ti terst v tvoje svete roke po¬ dajo, pred tabo polilekujejo in se spa¬ hujejo: Bodi pozdravljen kralj judovski! ' n zopet ti vzamejo terst, in te neusmi- i litoio po glavi bijejo, de ti bodeči terni ,v ojo sveto glavo vso raztergajo. Tako ''aztepen in s ternjem kronan si zopet pred jude postavljen, naj bi se te vsaj 1 *daj usmilili. Oh, kdo bi mogel biti tako kanmitniga serca, de bi te v tako žalostni P°dobi vidil, in gorkih solz iz človeškiga 190 sočutja in usmiljenja ne prelival? Ali kje je kaj sočutja in usmiljenja s teboj, o moj Jezus? Oh ni ga, ni ga nikjer! temuč sliši se le satansko kričanje: „Križaj ga, križaj ga!“ In sodba je sklenjena: ti, nar veči Dobrotnik člo¬ veštva, ti Zveličar sveta, moraš umreti, in scer na križi umreti! Oj, de bi jez uboga grešnica ne bila tega kriva! — ali kriva sim: Jezus, moj Zveličar mora zavoljo mene na križi umreti! — Ze je križ za te, o Zveličar sveta, iztesan, tam ti ga pokažejo, sam si g® moraš zadeti, in ga na svojih slabih ra¬ mah na goro Kalvarijo nesti. Molče greš, in moliš, in se opotekaš pod težkim križem, po vsim životu se potiš in s kervjo zaznamuješ svoje svete stopinj 6. Od prevelike slabosti in pod težo kriz® padeš trikrat, pa le že spet se vzdiguj, in hočeš dalje s težkim križem naših grehov hiteti. Ker že ne moreš bitij 0 stopati te terdoserčni briči sujejo, 111 pahajo, in neusmiljeno vlečejo. Vf zmartran in do smerti oslabljen dosp 6S ? o moj Jezus! na goro Golgato. Posled' njič moraš pa še to nečast terpeti, ° e ti oblačila, ki so se bile že na kervav® rane prisušile, serdito doli potegnejo, 111 191 »osti. steni nove hude bolečine napravijo; ven- der so te proti temu še majhne, de te labeljni na terdi križ veržejo, in s tremi ojstrhm žeblji tvoje svete roke in noge »anj pribijejo. — O ljubezen nezapo- padljiva, ki te je za nas grešnike, na pribila in te od tal povikšala, de nas vse sabo potegnil! in po treh ih urah si med razbojnika v zapuše- v strašni žeji in v neznanih bole- C| nah svojo glavo nagnil in umeri. — ® moj križani Jezus! na kolena pred te Padem, in te molim. Gorke solze poli— Va J° moj obraz, ko vidim tebe na križi '' ls eti, terpeti in umreti, tebe, ki si moj ^eličar, moj Gospod, moj Kralj in Že- 11111 Oh, daj mi, de te čez vse ljubim, s j°je grehe pa, ki so vsi ga tvojiga ter- PMa in tvoje smerti krivi, prav serčno %alujem, in pred umerjem, kakor tebe ' J1 , kdaj radovoljno razžalim. Brez tebe f" ne daj živeti, raji mi daj umreti, akor brez tebe živeti,, ker si ti moje ž| 'djenje in zveličanje. — Po svoji sveti si dal še svojo stran prebosti in ' la ? presveti tempelj svojiga Serca v a *e pribežališe odpreti. O nar svetlejši ljubezni Božje, vir vse milosti in Miljenja, studenec vsih gnad, ogledalo 192 vsih čednost, moč in pribežališe slabih, - o preblaženo Serce Jezusovo, bodi m počešeno, hvaljeno in moljeno vekomej Pri tebi hočem jez, slaba, moči iskati v življenji in v smerti. Ti si moja moč, tebi naj bije moje serce dan in noč. O premila Mati Jezusova! kaksn« žalost si v svojim sercu občutila, kosi Jezusa, svojiga ljubiga Sina pred svojimi očmi vidila križati ? Vem, de nikdar ne morem zapopasti, kako globoko je ojstei' meč brhkosti in žalosti tvoje materno serce presunil. Daj mi, o žalostna Božja! zraven tebe pod križem stati, de po ginljivim pogledu na Jezusa kri- žaniga zmiram bolj spoznam njegov« ljubezen, svoje grehe pa obžalujem 111 sovražim. Spomni se tudi, o dobrotljiv* Devica, kako se je Jezus s kervavim' in solznimi očmi k tebi obernil, '« ,f svojimu zvestimu prijatlu Janezu p 1 ''! 10 ' ročal. In z ljubeznjivim učencam J an H zam je tudi mene tvojimu varstvu izf ° cl ' Bodi tedej moja ljuba Mati, in vodi po poti križa in zatajevanja. OseieiU me s svojim zgledam, ’ tolaži me s svoj 0 milo sladkostjo, stori me terdno, ka ,|a ' se nate ozrem, in vdihuj mi pravo l) r bežen do tvojiga ljubiga Sina Jez llSil! 193 kteri se je za me na sv. križi daroval, in se ravno tako tudi zdaj na altarji da- nje. Živo verujem, de zdaj pride na »sinkove besede na altar, ter ga res¬ nično pričuj očiga ponižno molim. Pri povzdigovanji sv. rcšnjiga telesa. Moj Bog in moj Gospod! verujem, fc si resnično pričujoč po Božji in člo— 'fški natori, desiravno te s telesnimi Pii ne morem viditi. Z angeli in ver- *®>i te ponižno molim, o nar vikši Do- “ r °ta ! Hvalo ti dajem za tvojo veliko Pezen, ki si mi jo s svojim britkim Oljenjem in smertjo skazal. Ti, o tus! si moje življenje in moje zveli- l4n je, na te upam zdaj in v smertni uri. Pri povzdigovanji sv. rešuje kervi. Presveta Kri Jezusova, molim te v ' Sl ponižnosti 5 za me si tekla na sv. operi me vsih mojih grehov; očisti 5l °j e serce, in daj mi neugasljivo žejo pravičnosti; ne daj pa, o moj Jezus, j‘ bi bila tvoja sveta Kri za me, greš- lc ° 5 zastonj prelita! 9 194 Po povzdigovanji do „Oče-naša“. Hoja za Jezusam. i« Kako, o moj nar ljubeznjivši zveličar! ti zamorem ljubezen, ki si mi jo ti s svoji« ■ britkim terpljenjem skazal, povračevati « na znanje dati? Gospod. Moja hči! če me hočeš ljubiti, moraš z mano križ nositi, in z mano terpeti, česar ti ne bo manjkalo, dokler boš kot umerljiva stvar na zemlji potovala. si zavoljo svojih počutkov vsimu hudim” nagnjena, ki ti jih je zatirati treba, in ji« nič pripustiti ne smeš, kar je moji ljubezni nasproti. Ako jih ne zatiraš, boš niarskaj vidila, slišala in zvedila, kar te ne h« * dobrimu spodbudovalo, ampak le k napeljevalo. Ustavljaj se radoglednosti, tud' to je križ, ki se ga moraš učiti nositi. B er ' j zdaj svoj jezik, de ne bo govoril, kadar bi rad kaj govoril, kar je napčno, ^ zoper ljubezen bližnjiga. Kosi dalej h 1 ' 12 ’ ter se odpoveduj vsaki nezmernosti v j 61 * 1 ’ 1 v pijači in v spanji, odpoveduj se J -8 '"" tako tudi drugim rečem, ki se tvojim f' t čutkam dobro priležejo; zatajuj se in P er ' terguj si. Nar pred si grešne reči oilr' . kuj, potlej take, ki bi znale grešne p° sf;l11 ' fe: loi j«! P#i ne k 'šen 8 a te; Hor flje) ter Priči 195 in zadnjič take, ki ti niso potrebne, in te ustavljajo k veči svetosti priti. T.iubi delo in samoto, moli in čuj! Vselej .<• ti ne bo jodilo , kakor bi sama rada. Večkrat te šojo tvoji bližnji in droge zopernosti k ne- Nlji, trud in delo k nepoterpežljivosti, in •avdihleji hudobnih duhov k maloserčnosti 11 zmoti zapeljevali; ti pa vse to poter- Pežljivo terpi, in neutrudeno se bojuj, če t*eš, de boš kdej nebeški venec dosegla. Hči. O križani Gospod in Zveličar! Wsim pripravljena s tabo križ nositi, le Mrepčaj mojiga omahljiviga duha s svojo Mo. Z njo zamorem vse, brez nje pa le premorem čisto nič. J Od Oče-naša do konca. ^thovno zedinjenje duše s Kristusam. Zastonj, moj nar zvestejši prijatel! "■ eitl pri ljudeh prave ljubezni. Ti sam, J! ®jOj Jezus! si tisti, ki kakor si ti mene ^ nihče ljubiti. 'l’i si za me na križi terpel in • rt 5 na tudi zdaj svoje britko ter¬ me ljubil, resnično me ne [Wje ter za me nebeškimu Očetu daruješ, Sl v tej nekervavi daritvi resnično 'joč, in me tudi zdaj še zasluženja 9 * 196 svojiga terpljenja vdeležuješ. Ali ni torej ta tvoja ljubezen in moja sreča nezapopadljiva? O moj Jezus! ki si za me terpel in umeri, in se tudi zdaj na altarji ne- beškiinu Očetu za me daruješ, in nit- po tej sveti daritvi, kakor upam, svojiga zasluženja vdeležuješ; — ali zaniore tvoja ljubezen še kaj storiti? Me nisi že s tem do konca ljubil? kaj bi z a ni ogel še kaj večiga storiti ? Zares ne angelj- ski, ne človeški um bi ne bil mogel na to priti, kar je tvoja Božja ljubezen znajdla in storila: namreč ti, o Jezus, se hočeš meni v dušno jed dati, in se tako čisto in popolnama z mano sklenit') in z mano eden biti. Oh, kteri um za- more vender to Jezusovo ljubezen z*' popasti? Pa zakaj hoče Jezus, moj Gospod, de bi se njegovo nar čistejs' meso z mojim nečistim mešam, njegO' f od ljubezni Božje vse plameneče S erce z mojim mlačnim sercam, in njego va nar svetejši duša z mojo grešno *a. Ona sama je sladak sad tvojiga poznanja in pričujočnosti vživala. Bile so scer tudi ob tistim revnim c asu pravične duše v Izraelu, kterim čas ,v °jiga prihoda ni neznan bil; želele so one iz studenca tvojih gnad piti, pa '»so vedile, kam si se, o večna Lepota! ^'il. Po Marii si se jim spoznati dal. , ai 'ija je perva v Caharijevi hiši tvoje ohrote oznanovala, ki si jih, o Sin od rodu do rodu skazoval tem, 1 tebe boje. Po Marii si Janeza, Sv °j>ga napovedovavca v maternim telesu 204 posvetil, se njemu in njegovi materi i razodel, in čez oba svojiga Duha izlil I Koliko zakladov svojih gnad in milost, i ki si jih človeškimu rodu prihodnjih ča- o sov namenil, si še le svoji preljubeznjivi p Materi izročil, de jih mi po njenih rokah prejemamo. j Marija je mati življenja, ker je tebe, p ki si naše življenje, spočela in rodila, e Ti si nje Božji Sin, in ona je tvoja i Božja Mati, in torej perva pomočnica za n naše zveličanje. » O Bog! kolika čast, hvala in z a ' 1 hvala ti gre, de si svojimu Sinu, našim 11 J Gospodu, Odrešeniku in Zveličarju Je- g zusu Kristusu tako čisto, tako sveto, m tako ponižno devico mater dal, nam p a 11 tudi tako milostljivo mater in srednico. tv Po tej občutljivi Materi in devici na® ^ daj, te če daiej bolj spoznati, častiti m »< hvaliti, in nje sveto življenje posnemati) tl de tebi edino dopademo, ki si naš B°» v i in Gospod. jji I U( Mašnik povzdigne glas — q ti pa moli: || Moja Gospa, moja kraljica in sred' < niča, lepa mati ljubezni, spoznanja 111 ' c 205 svetiga upanja! kako prečuden je Bog v tebi! kako velika si ti, ponižna devica v njegovih očeh, kako lepa v človeških »čeli, kteri hočejo svetlobo tvoje časti ti in polnost tvojih milost spoznati. Desiravno je peklenska kača s svo¬ jimi pomagači — krivoverci — zoper tebe pihala, in tvojo nezapopadijivo visokost in tvoje prelepe čednosti in tvoje veliko služenje zmanjševala: si vender vselej far vreduiši Mati Božja, mogočna Gospa 111 Kraljica nebes in zemlje, ktera je kači ?tavo sterla in vse krivoverstva zmagala, kz bom po tem takim z velikim angelam govorila in glas zagnala: Cešena bodi — »Jošti polna — Gospodje s teboj; žeg- ilail a si med ženami, in žegnan je sad ( ''°j'ga telesa, Jezus! kteri pride v po- °Ji kruha in vina skrivnostno na altar, U e le kakor Bog, ampak kakor Bog in »°vek skup, z dušo in telesam, s ker- 'JJo in mešam, kakor si ga ti, o angelj- ^ a Devica od svetiga Duha spočela, ev ica v štalici rodila, na svojih rokah »'sila, v tempeljnu ga za nas nebeškimu 06 , ce tu darovala, z njim pred grozovitnim Prodam Egipt bežala, v Nacaretu se ‘ "Jon veselila in radovala, pa tudi za- '°'j prihodnjiga po Simeona tebi prerok- 206 vaniga terpljenja in smerti žalovala, in S| posebno ojster meč britkosti v svojim ta maternim sercu občutila, ko si ga vidila ai na križ zavolj nas pribitiga, in v nar večili S( britkostih umreti in na vse to še njegov« K presveto Serce s sulico prebosti, iz kte- oi riga je kri in voda tekla. O svet, svet, svet je Gospod Bog, Jezus Kristus, kteri je zavoljo našiga odrešenja in zveliča¬ nja na križi umeri in do zadnje kaple kri g prelil! Svet, svet, svet je Gospod ^ Jezus Kristus, nebesa in zemlja so polne ^ njegove slave, ki na desnici Boga Očeta ^ v nebesih sedi in kraljuje, in se zdaj ^ ta sveti altar podaja, se svojimu nebeškimi 1 g Očetu, kakor na Kalvarii, v podobi kruha ^ in vina v moje in vsiga sveta zveličanj* darovat. O Marija, Kraljica angeljev m j. f Mati našiga Odrešenika! sprejmi g a "j v poveličuj ga z nami, prosi ga ti inilos * 1 ^ za nas. O devic Devica in naša ii« ba Mati! prinesi svojimu Božjimu Sinn n« sveti altar vse moje dušne in telesne p°' Vf trebe, vse moje prošnje in želje, kakor tim 1 vse potrebe tistih, za ktere sim poseli " 0 dolžna moliti, sprosi nam gnado, de se k " 1 nar bolj zamoremo vredno znajdemo P" tej nar svetejši daritvi tvojiga Božjig* ^ Sina, in se nje vdeležimo, kakor ko 1 207 in ro e- se bili pri križanji Jezusa na Kalvarii s tabo znajdli, vse grehe resnično sovra¬ žimo in serčno obžalujemo, ki so Jezu¬ sove smerti krivi, in tako po Jezusu Kristusu in po tvoji priprošnji, o Marija! odpušenje vsih grehov zadobimo. !n K povzdigovanju. i” v v v r i Bodi počešeno resnično Telo mojiga )( j I*'Jga in Odrešenika, iz Marije Device )e rojeno, na križi v odrešenje naše daro- (a y a >io, s sulico prebodeno, ktero je vodo ia ® kri prelivalo! Molimo te z vsimi Ke¬ rn ru biui in Serafini v prahu svoje nizkote. ia se nam o naši smerti v večno živ- j e l e nje vžiti! in O presveta Jezusova Kri! iz čiste i„ kervi Marije Device zbrana, in na križi iti ' odpušenje naših grehov do zadnje ia kaplje prelita, verujem v te, molim in a P°vikšujem tej operi me, očisti me vsih - grehov in madežev; poživi mojo dušo, o jj ' e dno tekoči vir milosti! 0 I r Po povzdigovanji. 1 . Premilostljivi Jezus! Sin Božji in ,l •“'ice Marije, pravi Bog od praviga 11 in pravi človek iz Device rojen, 208 kteri si zdaj resnično tu na altarji pri- s čujoč, de obilnost svojih milost po tej nar i svetejši daritvi čez nas uboge razliješ: s daj, de te odsihmal nikoli več ne žalim, 1 in te v tej tvoji deviški Materi častim in i si prizadevam nje čednosti posnemati. Če premišljujem velike reči, ki si i jih v nji storil, spoznam bogastvo tvoje Ii vsigamogočnosti, čudeže tvoje modrosti, 1 nezmernost tvoje visokosti. Spoznam, de g je Kraljica nebes od tebe svojo zvolitev, c svojo visokost, vrednost, in veliko boga- J stvo prejela. Tvoje darove in tvoje mi¬ losti hvalimo in povikšujemo v tvoji neo- z modežani Materi; in kadar na njo kličemo, ti prosimo tvojih gnad, ktere po nji del* Sej ob vsili časih je tvoj mili Duh verne h tvoje cerkve k češenju in prošnji Manje r nagibal. Ko tedej njo kake gnade p r0 ' * sim, hočem s tem tebi, svojimu preljubi®® I Odrešeniku, le pokazati, de si jo ti 0( ^ j 51 večnosti ljubil, in za svojo mater izvolil; Ji de si od nje človeško natoro na se vzel; '■ v nje čistim telesu počival, od nje žive® dobival, pod njeno skerbjo bil in zrast* 111 Kaj ne boš iz ljubezni do tolikšne ® 3 ' tere storil, ki si že tako dobrotljiv v svO' jih svetnikih, ki so le tvoji služabnik 1 ' ^ Ker pa Marijo, kot nar imenitniši siv® 1 209 ri- svoje vsigamogočnosti in modrosti, čez tar vse druge svetnike in angele ljubiš, če- iš; sa nimam li upati, kadar te po nji mi¬ ni, losti in gnade prosim, ali kadar te ona in za, me prosi ? Pred vsim pa prosim, de moje serce si vnameš in mi sveto gorečnost daš, to- ije lilo lepe čednosti te tvoje nar popolniši iti, Matere posnemati. Ti veš, o moj vsi- (k gavedoči Bog in Gospod! ktere Mariine b vednosti mi je pred vsiini druzimi treba. 'i' Maj mi tisto, s ktero vse druge imam. d' Ti čednost je ljubezen, o preljubi Je- 0' Z| ts! ktero je. Marija do tebe imela. S i°) to ljubeznijo ti bom nasledovala v čistosti i^ telesa in duše, de bo vsa lepa, s to lju— ne »eznijo ti bom nasledovala v ponižnosti, ij e f poterpežljivosti, v krotkosti, v samoti; :) ' * 'o ljubeznijo bom pomagala posvetno 111 pbezen, skušnjave, poželenje mesa, po- )d jelenje oči in napuh življenja; s to sv. ■1) Jilteznijo si bom nevtrudljivo prizade¬ li ' (| la, tebi, o moj Jezus! dopasti, ki si °g mojiga serca, s kterim želim veko- d' v ljubezni sklenjena biti. v >' Sv. obhajilo v duhu. '' . O preljubeznjivi Jezus! kakor sime 11 1 ljubil, me ne more noben človek ljubiti. 210 Ti si za-me na zaničevanim križi umeri; tega ni noben človek za-me storil. Tudi , še vsaki dan mi grenko smert pred oči j staviš, ki si jo za-me prestal, ker si , resnično v tej nekervavi daritvi pričujoč, se nebeškimu Očetu za-me daruješ, in j me zasluženja svojiga terpljenja vdele- , žuješ. M li ta ljubezen dosti velika za- l me in dosti velika za moje zveličanje? 8 Zakaj, o moja ljubezen in moje življe- s nje! si se hotel potem v jed moji dusj dati, in ji tako vse zaklade svoje ljubezni t podariti? Zakaj hočeš svoje Božje meso j z mojim nečistim mešam, svoje od Ijo* z bežni goreče Serce z mojim mlačnim B sercam, in svojo presveto dušo z nKf f grešno dušo zediniti? Kaj mi pravi ta s; tvoja ljubezen drujiga, kakor de se 11 r čisto in popolnama darujem; ravno t^ 0 al kakor se mi ti vsiga, sebi nič piihra- v nivši daš in daruješ, o moj preslab si Jezus! di Ti si, o Beseda Božja! v začetku j, vse vstvaril, in si mi to časno življenj 1 ’ in dal, ali v svoji ljubezni mi daš nek 0 popolnama in Božje življenje, ker ^ m k meni prideš, in me s seboj poživi®? J, de živim, pa ne jez, ampak ti v me" 1 ) H o večno življenje. 1 ' k» 'j e ko itf iš, »ij 211 Ker me tedej tako ljubiš, o Jezus! stori, de se po tej Božji jedi moje telo in moja duša s tabo sklene in moje serce ! ljubeznijo tvojiga Serca užge. Pridi in vtolaži mojo lakoto s svojim mešam, in vgasi mojo žejo s svojo ker- 'jo. Stori mi grenko in neprijetno vse, *»>' moje usta razun tebe pokušajo, kar ®°ji počutki tirjajo in moje posvetno serce poželi. O kako srečni so duhovni, kterim je j 1 angeljska jed dana; ko bi pač tudi J ez ) o moj Jezus! to gnado uživala, z akaj moja duša po tebi hrepeni. Daj 1111 potem takim, de se saj v duhu s tabo ' s akdan obhajam. Spoznam, o Go- s P°tl! pred neham in zemljo, de ni sim 'redna, de greš pod mojo revno streho, al1 ti, o vsigainogočni Jezus! zamoreš ' km hipu moje telo in mojo dušo oči— Stori, o moj Jezus to, očisti me, ® koš rad pri meni in v meni s svojo milostjo in ljubeznijo prebival. Vse, kar tebi izročim, o Jezus! in ti, do- 'otljivi Gospod! daj meni, kar imaš, j e kode vse tvoje moje, in moje tvoje. 11 a ko tebe imam, sim bogata zadosti, P° nič drugim ne hrepenim. K koncu sv. maše. O kako srečno se zdaj čutim, ker je Jezus moj, in jez sim vsa njegova. O Marija, zdaj vem, s kakšnim veseljem si bila napoljena, ki si Jezusa v sebi nosila. Poveličuj zdaj z mano mojiga Gospoda, in vsi angeli naj ga hvalijo in častijo z mano, de se Gospod .Jezus Kristus ne le nebeškimu Očetu na altarji daruje, ampak tudi z nami v resnici ali na duhovno vižo sklene, in nas svojig* neskončniga zasluženja ravno po ti pre¬ sveti daritvi vdeležuje. O Jezus, m°j Odrešenik, moj Zveličar in moj Gospod' tebe ljubim, tebe hočem vekomej ljubit 1 ) in po Marii tvoji preljubi Materi te v e ' komej častiti. Marija, moja mati, nioj a srednica in besednica! sprosi mi to in v se potrebnih gnad od tvojiga ljubiga Sin 8, kteri z Bogain Očetam in sv. Duha 81 . kraljuje od vekomej do vekomej. Am« 11, Opomin. Stori dans kako dobro d 01 * Marii v čast; če utegneš, moli sveti roženkraj 81 ; — priporoči Božji milosti in Mariini priprosiij 1 žive in inertve, kteri so Marijo posebno časlj 1 in jo še časte. Tudi jez se v vse tvoje pobe* nosti priporočam. kit Pij t. I. i k: i i i 213 jr a. m ■a jo Kratke dnevne molitve [S ort ji j i«@ffi.aiešaatf a Sp@ietja ■ ! UMIJE DEVICE, - ® ( re naj bi vse bogoljubne device, ako ne vsak ij i 'V saj ob nedeljah in praznikih molile. Sv. j Pl' V. dodele za vsakikrat 50 dni odpustka tem, ki jih pobožno molijo. h o r n i c e. Cešena si Marija i. t. d. iVoje neomadežano Spočetje, o Božja porodnica! Je vsirnu svetu toliko veselje prineslo. Zdaj se, usta, ini odprite, V čast Device prečastite. Glej, Gospa, de mi pomagaš, dloč sovražnikov premagaš. Čast bodi Očetu, in Sinu, in svetimu Duhu,' 214 Kakor je bila v začetku, in zdaj, in j vselej, in vekomej. Amen. J esc tu. Zdrava! zemlje vse Gospa, Ti nebes Kraljica! Zdrava! Zvezda jutranja, In devic Devica! Zdrava! polna milosti, Vsih nebes svetloba! Pridi grešnim na pomoč Tare nas hudoba. Tebe je od vekomej Zvolil Oče večni V mater Sina svojiga, De bi mi bli srečni. Zvolil te je sveti Duh V ljubljeno nevesto, Čisto in brez madeža Vselej njemu zvesto. Predpevek. Kako lepa si, i |l0 J a prijatlica, kako lepa! tvoje oči so kak 01 golobične oči, zraven tega, kar je v n°' tranjim skritiga. Visok. pes. 4. Narvikši si je svoje prebivališe P°' svetil. . Bog je v sredi v nji: ne bo se da a premakniti. 215 5. Gospa! usliši mojo molitev. In moje vpitje naj k tebi pride. Molitev. Presveta Devica Marija, Kraljica nebes, Mati našiga Gospoda Jezusa Kri¬ stusa, in vsiga sveta Gospa! ktera niko- S ar ne zapustiš, in nobeniga ne zaveržeš, 0z ri se dobrotljivo z milostljivim očesani Ia nas, in zadobi nam pri svojim pre- peznjivim Sinu, ki si ga Devica rodila, Rušenje vsili naših grehov, de po tvo- J® 1 svetim neomadežanim Spočetji, ktero Ponižno častimo, v prihodnjim življenji Tec 'io veselje prejmemo, po Jezusu Kri- ® lis n, tvojim edinorojenim Sinu, kteri z Petain in sv. Duham živi in kraljuje " a vse veke. Amen. U r e. P e r v a. Češena si Marija i. t. d. Glej, Gospa, de mi pomagaš, v/ >Io6 sovražnikov premagaš. • Gast bodi Očetu, in Sinu, in svetimu Duhu; 216 9?. Kakor je bila v začetku, in zdaj in vselej, in vekomej. Amen. Pese m. Modra D Vica, hvaljena! Hiša ti modrosti, V sedmih stebrih stavljena! Miza vse sladkosti! Greha si obvarvana V duhu in po mesu, Sveta in brez madeža V maternim telesu. Vrata v raj si grešnikam, Jakopa danica; Živijočih Mati si, Angeljev Kraljica. Luciferju groza, strah, Nam vojaška hramba, Kristjanam si pomoč, Vsim zavetna s-hramba. Predpevek. Ktera je ta, ki ko iz-hajoča jutranja zarja 5 lepa kot luna, izvoljena ko solnce, strašna ko vojsl ^ 4 truma v bran pripravljena. Vis, pes- V. Ti si vsa lepa moja prijatlica, f . In v tebi ni madeža, . Gospa! usliši mojo molitev, R. In moje vpitje naj k tebi pride. 217 Molite v. Presveta devica Marija, Kraljica nebes i. t. d. kakor stran 215 . Tretja. Cešena si Marija i. t. d. »'• Glej, Gospa, de mi pomagaš, ?• Moč sovražnikov premagaš. »• Čast bodi Očetu, in Sinu, in svetimu Duhu, Kakor je bila v začetku, in zdaj, in vselej, in vekomej. Amen. Pese m. Zdrava skrinja ti miru! Sedež prečastitljivi! Ti nebeška mavrica! Gerem nezgorljivi! Šiba roda Jeseta, Kerzno Gedeona, Vrata neodklenjene, Satovje Samsona. Res se je spodobilo Božji porodnici, Med ženami žegnani, Zvoljeni Devici. 10 218 De jo večni Božji Sin Hudi kači vbrani, Cisto greha Evniga Mater si ohrani. Pr e d p e v ek. Pod senco tistiga sim sedela, po kterim sim hrepenela, in njega sad je sladak in prijeten v mojih ustili. Vis. pes. 2. t. Moje stanovališe je na nar vikšim. f . In moj sedež na stebru oblaka. . Gospa! usliši mojo molitev, In moje vpitje naj k tebi pride. Molitev. Pi •esveta Devica Marija; i. t. d* kakor stran 215. Šesta. Češena si Marija i. t. d. Glej, Gospa, de mi pomagaš, It. Moč sovražnikov premagaš. V* Čast bodi Očetu, in Sinu, in svetim' 1 Duhu, & Kakor je bila v začetku, in zdaj? 1,1 vselej, in vekomej. Amen. 219 Pesem. Mati in Devica skup, Tempelj ti Trojice, Ti veselje angeljev, Hiša lepotice. Ti tolažba žalostnih, Vert razveseljenja, Cedra svete čistosti, Palma poterpljenja. Zemlja blagoslovljena, Duhovniška, sveta, In prekletstva Božjiga Prosta in izjeta. Mesto ti Narvikšiga, Protizorne vrata, V tebi milost zgol je vsa, O Devica zlata! Predpevek. Nje hiša je na sv. p r ah: Gospod ljubi Sionske vrata bolj, ot v se Jakopove šotore. Ps. 86. Velike reči se od tebe govore, o me- K S° Bož ) e * r ^arvikši te je postavil, j,; Gospa, usliši mojo molitev, * In moje vpitje naj k tebi pride. 10 * 220 Molite v. Presveta Devica Marija, i. t. d. kakor stran 215. Deveta. Cešena si Marija i. t. d. Glej, Gospa, de mi pomagaš, Moč sovražnikov premagaš. y. Čast bodi Očetu, in Sinu, in svetim® Duhu, Kakor je bila v začetku, in zdaj, 111 vselej, in vekomej. Amen. Pesem. Mesto pribežališe, Turn Davida znani, Ves z orožjem ograjen, Varvan s persobrani. V svojim svetim Spočetji Si v ljubezni ognjeni Zmagala peklensko moč Gada puh strupeni. Prava, močna Žena si, Judita vesela, Ti, devica Abisag, Davida (Jezusa) si grela. 221 Za Egipt rešitelja Rahel je rodila, Vsili ljudi Zveličarja Ti si Mati bila. Predpevek. Bog Gospod je re¬ ki kači: Jez hočem sovraštvo narediti med tabo in ženo; ti boš nje peto zale¬ zovala, in ona ti bo glavo sterla. Gen. 3. Kakor lilija med ternjem, !’• Tako je moja prijatlica med hčerami. Gospa usliši mojo molitev. & In moje vpitje naj k tebi pride. Molitev. Presveta Devica Marija, i. t. d. kkor stran 215 . Večernic e. Cešena si Marija i. t. d. Glej, Gospa, de mi pomagaš, v* Moč sovražnikov premagaš. Čast bodi Očetu, in Sinu, in svetimu h ^ UllU 5 Kakor je bila v začetku, in zdaj, in vsdej, in vekomej. Amen. 222 Pese m. V tebi prečudujcmo Ahacovo uro; V tebi Bog- je ua-se vzel Človeško naturo. De bi revni, grešni rod Zvikšal, z Bogam spravil, Še je tvoj preljubi Sin V revšino postavil. V žarkih Solnca Božjiga Se Marija sve'ti, Čast njej. svetli Zarii, V čistosti spočeti! Lilija med ternjem si Sterla kači glavo, Lepa Luna svetiš nam, Kažeš pot nam pravo. Pr e d p e v ek. Ti si slava J erU ' zalema! ti veselje Izraela: ti čast in l e ' pota našiga spola. Judit 15. S- Zegnana si med ženami. f . In žegnan je sad tvojiga telesa. . Gospa, usliši mojo molitev, ft'. In moje vpitje naj k tebi pride. 223 Molite v. Presveta Devica Marija, u t. d. hkor stran 215 . M r a č n i c e. Cešena si Marija i. t. d. ^ Spreoberne naj nas, Gospa, po tvo¬ jih prošnjah potolaženi Jezus Kristus tvoj Sin, f* In naj svojo jezo od nas odverne. Glej, Gospa, de mi pomagaš, ?• Moč sovražnikov premagaš. Gast bodi Očetu, in Sinu, in svetimu Duhu, h- Kakor je bila v začetku, in zdaj, in vselej, in vekomej. Amen. Pese m. Ti devištva beli cvet Mati in Devica, O visoka, z zvezdami Kronana Kraljica! Zmagaš Božje angele V čistosti, svetosti; V zlatni plajš oblečena V kraljevi svetlosti. 224 Ljuba mati milosti, Upanje zgubljenim; Mila zvezda mornarjem, Luka (Vtišje) potopljenim. Ti nebeške Vrata nam Zdravje ti bolnikov, Daj, de Kralja gledamo V hiši vsili svetnikov. Pr e dp e v e k. Jez sim mati čiste ljubezni, strahu, spoznanja in svetiga upanja* Pri meni je vsa milost poti j 11 resnice, pri meni je vse upanje življenja in čednosti. Sir. 24. Hf t Pristopite k meni vsi. kteri me želite; R In nasitite se mojiga sadu. Gospa, usliši mojo molitev, R. In moje vpitje naj k tebi pride. Molitev. Pi •esveta Devica Marija, i. 1* kakor stran 215 . Priporočevanje. Tebi poroeujemo, O devica mila! Petje in molitvice, Revnih sere darila. 225 Skoz življenja potvanje Nas nesrečam brani; Smertno uro, Troštarca! Stoj nam ti na strani. Amen, Med večernicami. bjubeznjiv pogovor z Jezusmn odajegove mogočnosti ias dobrote, ker koce, de mu svoje serce daruješ. Hči. Mogočni Bog in premili Gospod ®°je duše! kteri si me po svoji mogočnosti vstvaril in po svoji dobroti odrešil, kaj ho- ceš v hvaležno spoznanje tolikih dobrot od SVo je služabnice? Gospod. Moja hči! jez nočem od kbe nič druziga, kakor de mi svoje serce ^uješ. ( Pripov. 23, 26.) Hči. Kdo pa sim jez, in kaj je moje Ser ce, de ti, o Bog! od mene to serce v želiš? Oj! jez sim revna grešnica, in ®°je serce je prebivališe vsih spridenih želj, v | r vse hudobije in prederznosti, ktere sim “‘k že zoper tebe kriva. In kdo si ti, moj ^ os pod! de po tolikanj ostudnim in tebi ne- z vestim sercu tako močno poželiš? Oj, kdo 10 ** 226 neki mi je v stanu povedati, kdo si ti, in * kaj de so neznani zakladi tvoje mogočnosti, ' tvoje modrosti, tvojiga veličastva, tvoje 1 dobrotljivosti in občudljive ljubeznjivosti? v Vprašam nebesa: Kaj so? Mi odgo- 0 vore, de so delo tvojih rok; in zemlja z 2 vsimi svojimi prebivavci mi pove: de je od 1 tebe vterjena. Hebr. 1, 10. Vprašam ljudi: Kdo so? Mi dajo od¬ govor: de ti si njih Bog in Odrešenik, po kterim jim vse gnade in milosti tečejo. I. Tesal. 1, 10. Stopim doli v globok prepad zemlje? vgledam nesrečne ljudi, ktere v večnim pla¬ menu martre terpe, ker niso hotli verovati na te, Sinu Božjiga, ali te ne ljubiti; vgle¬ dam pa tudi puntarske hudobne duhove, kteri z močjo tvojiga serda terpinčeni še tvojiga Imena od strahu slišati ne morejo. Se vzdignem v duhu gor v nar vikši ne¬ besa; te vidim na desnici Očeta sedeti? v svetlobi angeljev in svetnikov, kteri pr e< * tabo na obraz padajo in molijo, in vsi skup vpijejo z močnim glasam: de ti si taisto Jagnje Božje, kterimu gre hvala in slava, modrost in zahvala, čast in krepost in n |0f od vekomej do vekomej. Ti si mogočni Bog, Oče prihodnji ^ 8 227 življenja, Knez miru. Očaki so po tebi zdihovali, in de bi te vidili, so na nebo in zemljo klicali. Aposteljni so svetu oznano- vali tvoj zveličanski prihod na zemljo, in odhod v nebesa, kakor tudi nezapopadljive zaklade tvojih milost, ki si jih ljudem ska- zal in zapustil. Kako neizrečeno veliko je marternikov iz vsih dežel in narodov, vsaciga spola in vsake starosti, kteri so, de bi v tvojo čast prišli, vse terpljenje inmartre, ki se le iz¬ misliti dajo, veselo prestali. In tvojo ljube¬ zen in dopadajenje si pridobiti, so une bele trume neštevilnih devic, ki so okoli tebe, v se slasti in prazno veselje tega sveta za¬ devale, ter ene z vencam marternstva, e ®e z ojstrimi pokorili svoje devištvo °zališale. Vsi ti in drugi izvoljeni polože s voje krone k tvojim nogam v hvaležno Kamnje, de po tebi, o prečastitljivi Jezus 80 to postali, kar so. Vse, kar je v nebe¬ si ali na zemlji, ali pod zemljo, mora pred lv °jim lrnenam kolena pripogibovati. Kako de si tedej velik in mogočen, lllo j Gospod! nikoli nobeden spoznati ni ' s tanu, kakor edino tvoj Oče v nebesih, veriga si Beseda, Moč, Modrost in popolna ln listna Podoba. 228 P is Kako, o mogočni Bog, premili Odre¬ šenik! kako te je še v stanu še kaj mikati po mojim revnim sercu ? Gospod. Moja liči! tvoje serce je moj del, moja dota, ktero mi je moj Oče dal; je cena moje kervi; kraljestvo mojiga Očeta, in prebivališe svetiga Duha. Vstvar- jeno je, de bo z vsimi Božjimi zakladi na¬ polnjeno. Nobena stvar ga ni v stanu zado- voliti, nobena njegove želje spolniti, kakor samo jez. In ker ni mogoče izreči, kako te ljubim, z nezapopadljivo željo želim, de mi svoje serce daš, de ti ga z nebeškimi darmi napolnim. Hči. Zakaj neki, moj Bog in moje vse! zakaj bi ti ne dala svojiga serca, ktc- riga želiš v posestvo vzeti? Kako dolg« bi ga neki še navezovala na ta goljufni svet, ali na. samopridne ljudi, ali na prazno neči- m urnost, in ga tebi odtegovala, ki si me vstvaril, s svojo drago kervjo odkupil, k* me s svojim svetim mešam in kervjo živiš, in si tu in tam moje edino in večno našite - nje? Nisim scer vredna, de se na me ozreš, le tvoja čez vse velika poterpežljivost m tvoja neskončna milost mi serčnost delate, de si upam to doslej nezvesto in neslan«' vitno serce tebi popolnama v posestvo dam tv sii vs VI di P< in s si ki d: Z! ki G «i m Sl j' a Si 229 Pati, moj zvesti Gospod! ti boš to mlačno in pozemeljsko serce prestvaril, ti ga boš po svojim vravnal: te milosti te prosim po tvojim predobrotljivim Sercu. Žalostna skušnja me uči, kako malo se morem na svoje moči zanesti. Tavžentkrat sini sklenila, de ti hočem svoje serce z vsimi njegovimi željami in občutljeji darovati; tavžentkrat sim zopet ta svoj dober sklep 'ničila, in odlagam svoje spreobernjenje od dne do dne: in ako me ti med tim iz sveta pokličeš, moram kar umreti s tem nezvestim ® nestanovitnim sercam. Me bo li moje telo, 8 kterim sim se mehkužila, ali svet, kterimu S| m služila, ali serce človekovo, ki sim ga krivično ljubila, pred tvojim pravičnim ser- dam obvarovalo? — Oj, tako bi mogla le jez zaveržena biti in se vekomej ločiti od tebe, k' si moje veselje in moje nasitenje! O Gospod! ki moje serce tako nezapopadJjivo ljubiš, zamoreš toliko nesrečo dopustiti? O preljubi Jezus! daj tedej, de bo odslej moje serce tvoje, in tvoje Serce m °je! daj, de te ljubim in tvoji ljubezni ^Oljeno razžaljenje in nečast vedno ob¬ jokujem. Ti bodi moja edina tolažba in a '°je veselje na zemlji: ne daj, de bi s °vražnik, ki me od vsili strani obdaja, 230 čez me gospodoval, S svojo kervjo me operi, in očisti moje serce, in z vezjo svoje ljubezni ga na se potegni, tebi ga popolnama darujem po Marii, tvoji pre¬ ljubi Materi in moji priprosnici za vselej, Cerkvena pesem v čast Matere Božje. Zdrava! morska zvezda , Božja mati zlata, In Devica vedna, Neba srečne vrata. V ustih Gabriela Klicana si zdrava. Mir nam daj, za Evo Ti si mati prava. Krive zvez odreši, Slepim daj svetlobo, Dobro vse nam prosi, Ženi preč hudobo. Zvoljena Devica, Zmed vsih nar bolj mila; Nas nedolžne, čiste, Mile boš storila. Skaži se nam mater, Prošnje po teb’ jemlji On, ki zastran nas je Bil tvoj Sin na zemlji. 231 Daj življenje sveto, Varno pot dodeli, Jezusa naj večno Gledamo veseli. Hvala bod’ Očetu, Kristusu čast taka, In pa svefniu Duliu, Vsim trem čast enaka. Hvalna pesem Marije Device. Luk. r. Pr e dp ev ek. O sveta Mati in Moniadežana Devica, častita Kraljica sveta! prosi za nas Boga. »Moja duša poveličuje Gospoda, V Bogu, Zveličarji mojim, mi Duh poskakuje! Ozerl se je na svoje dekle nizkost. G| ej, odsihmal mi, srečna! rodovi vsi poreko; On mogočni je storil velike reči nad menoj! Sveti je njemu ime. Kteri se njega boje, jim milost njegova Bre od roda do roda. Veliko reči on dela s svojo roko: Naklepe prevzetnih podira, S sedežev premogočne posaja, ton ponižne na nje povzdiguje; Stradaveam daje obilnost, ®°gatince pa prazne odpravlja, ksraela, svoj’ga služabnika je poprijel; Pomnil je, kakor je našim očakam obljubil, Abrahamu in njega zarodu; do vekomej mi¬ lost ! u 232 Predpevek. O sveta Mati in neoinadežana Devica, častita Kraljica sveta! prosi za nas Boga. Molimo. Dodeli nam, svojim služabnikam, prosimo, Gospod Bog! de vedno zdravje na duši in telesu vživamo, in de bomo po častitih prošnjah presvete Marije vse¬ lej device, od sedanje žalost rešeni, in večniga veselja deležni. Po Kristusu Gospodu našim. Amen. Predpevek svete cerkve k Materi Božji. Od perve adventne nedelje do božica• Usmiljena Mati Zveličarjeva, ostaneš vrata nebeške in zgodnja da- nica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, P a želi vstati, ti, ki si svojiga Stvarnik* prečudno rodila, devica prej in pod e J ostala, ko si iz Gabrielovih ust prejela češenje, usmili se grešnikov. Angelj Gospodov je oznanil Marii: K* In je spočela od svetiga Duha. 233 Molimo, Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše serca vlij, de, ki smo po angelje- vim oznanjenji včlovečenje Kristusa, tvo- jiga Sina spoznali, po njegovim terplje- nji in križi častitljivo vstajenje dosežemo. Od božiča do svečnice. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki Ostaneš . . . kakor stran 232. Po porodu si devica čista ostala, v. Prosi za nas, Božja porodnica! Molimo. Bog! kteri si po rodovitnim devištvu s yete Marije človeškima rodu dar več- 11 'ga zveličanja dodelil: daj, prosimo, de j'j° za nas prositi občutimo, po kteri nam J e sreča došla prejeti življenja začetnika, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, Sina (v °jiga. Od svečnice do veliciga četertka. Bodi češena nebes kraljica, češena Rogeljev gospa j češena korenina, češena ^ ki si svetu pravo Luč rodila! Bodi Pozdravljena, devica častita, memo vsili 234 lepa; bodi pozdravljena, preljubeznjiva, in prosi za nas Kristusa, f. Naj te hvalimo, Devica presveta. R'. Daj nam moč zoper sovražnike tvoje, > Molimo. Dodeli, milostljivi Bog! brambo naši 1 jt slabosti, de, ki svete Božje porodnice a spomin obhajamo, s pomočjo njenih pro- n šinj od svojih grehov vstanemo. 1 If Od velike sabote do pevve nedelje P° binkoštih. • i i ? Veseli se, kraljica nebeška, aleluja- Kteriga si zaslužila nositi, aleluja. Vstal je od smerti, kakor je rekel, ale¬ luja! Prosi za-nas Boga, aleluja! • t. Veseli se in raduj, Devica Marij 3 ; |, aleluja! z R. Ker je res vstal Gospod, aleluja - p I s Molimo. [i O Bog! ki si po vstajenji svojig* s Sina Gospoda nasiga Jezusa Kristus*; « svet razveselil; dodeli, prosimo, de F° njegovi materi Devici Marii dosežen 10 večniga življenja veselje. 235 •a, ! Od I. pobinkostne do I. adventne nedelje. J«. iši ce o- i! )! »j a i Češena bodi, Kraljica, mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češena! K tebi vpijemo zapušeni Evini otroci5 k tebi zdihujemo žalostni in ob¬ jokani v tej dolini solz. Oh, oberni tedej, naša pomočnica! svoje milostive oči v nas; in pokaži nam po tem revnim živ¬ ljenji Jezusa, žegnani sad svojiga te- ksa: o milostiva, o dobrotljiva, o sladka ®evica Marija! ^ Prosi za nas, sveta Božja porodnica! De bomo vredni obljub Kristusovih! Molimo. Vsigamogočni večni Bog! ki si dušo 'o telo častite Device Matere Marije, de ^ vredno prebivališe tvojiga Sina biti ^služila, s pripomočjo svetiga Duha Popravil, daj , de bomo , ki se njeniga Rejnina veselimo, po njenih milostivih Pnošnjah prihodnjih zlegov in večne snieiti rešeni. Po Kristusu Gospodu “•Šim. Amen. 236 Tretji del. « Od sv. spovedi in obhajila. J i Fir?I Od spovedi devic. r II I. ' „ < Devica, ki si po popolnama življa ri prizadeva, naj pogostama k spovedi ho^- p Hči. Moj Bog, moj Gospod in Zveliča' s od tvoje dobrotljivosti ginjena in po tvoj 11 " n navdajanji spodbujena, sim že tolikrat skl®' j nila, novo življenje začeti, in tebi svoj" * serce popolnama darovati: o! uči me, kak° j bi zamogla svoj sklep doveršiti. Gospod. Moja hči! spoznaj pred vsi" 1 | sama sebe; preiši zvoje grehe in slab 0 ' i sti: obžaluj in objokuj jih v svojini sei (l1 j brez nehanja; delaj vedno terdni skl°P 237 poboljšati se; vojskuj ,se zoper svoje hudo nagnjenje; čuj čez vse poželenje svojiga serca. Razodeni svojo vest ne le samo me¬ ni, temuč tudi duhovnim, ki sim ti jih dal, tete vodijo in uče. To, glej! je začetek pobožniga in svetiga življenja, kar vse najdeš v pogostni sveti spovedi. Po dobrim spraševanji vesti, (V kteri po eni strani svoje življenje kakor v zerkalu [špeglu] ogleduješ , po drugi strani pa voljo Božjo bereš), prideš k tolikanj potrebnimu spo¬ znanju same sebe, svojiga znotranjiga stanu, SVo jih slabost in napak: razodeneš skrite svoje lastne napčne ljubezni; zadeneš lla pregreške in nepopolnosti pri svojih dobrih delih; obžaluješ, kar si slabiga sto- f da, in ponavljaš vedno storjeni sklep, po- Mnama poboljšati se. Spovednik ti odkrije, oesar sama nisi spoznala: on te priganja, Sv °J sklep spolnovati; te povzdigne k serč- l0 sti v omagljivosti; ti čez vse to tudi nar I ^ristniši pripomočke razodene, kako se zarnoreš zoper greh vojskovati in keršanske Ce dnosti si pridobiti. Kolikor večkrat pa k spovedi greš, |°liko veči moč bodo ti zveličanski pomočki ! niel i, in ti skoz to popačeni natori in svo- 11111 sovražnikam nobeniga časa ne pustiš 238 de bi se okrepčati in čez te vzdigniti mogli. Vsaka spoved je pripravljanje k drugi. Hči. Moj Zveličar! po tvoji Božji volji naj se zgodi, in kolikorkrat ti želiš, hočem jest k temu sv. zakramentu iti. Gospod. Pred mano se čez dan več¬ krat kakor grešnico obtoži, ter svoje mnoge slabosti s potertim in zgrevanim sercam. '* znaj. Pred spovednikam pa bi bilo žel , de bi se vsaki dan spovedala, ker vsaki dan grešiš; ali ker tolike gorečnosti v sebi ne čutiš, in ti je morebiti nemogoče, gl e Ji de se na vsakih osem dni, ali vsakih štir- najst dni spoveš, če ti le tvoj stan in oko- lišine pripuste; ako se pa tako pogostani® ne more lahko zgoditi, in vender želiš v resnici moja pobožna hči biti,*nikar ne odla¬ šaj nikdar čez en mesec brez velicih z®" deržkov tolikanj dobre reči. Kolikor večkrat se spoveduješ, verjemi, toliko veči zaklade milosti zajemaš iz tega svetiga zakrament®’ K dobri spovedi je več reči potrebnih) ktere ti morajo znane biti. Razun teh P n ' sebno dobro glej: 1. De si dobriga spovednika izvoliš. 2. De se prevelike boječnosti in vs '*' prenapetih misel varuješ, de ti sp 0 ' ved težavna ne postane. 0 k. ti «1 Jr iii lo le !» 239 3. De si tem nasproti lahkomišljene in nemarljive vesti ne storiš. II. M volitve spovednika za device, ki po svetim življenji hrepene . Gospod. Moja hči, ti ne smeš scer l ' ’i nobeniga spovednika zaničevati; vsa- ^'ijekake posebne darove od Boga prejel, eni te, eni te: vender niso vsi za te tnako pristojni. Ti potrebuješ k dosegi Sf °jiga namena gorečiga, učeniga, mo- ^S* spovednika, kterimu pota notranjiga Oljenja niso neznane; gotovo je tisti nar ki te po nar varniši, v, ajši in lah- e Jši poti k Bogu pelje. Takšniga spovednika !a ®oreš iz naslednjih znamenj spoznati: ^ Ako te k čistosti serca priganja, in po močnih pripomočkih naj pervo od velicih, potem tudi od majhnih grehov odvračuje; ako te uči, kako zamoreš svoje hudo nagnjenje zatirati in ne¬ rodne poželjivosti krotiti. ^ Ako te k poterpežljivosti, delavnosti, samoti, pokoršini in drugim čednostim tvojiga stanu in poklica spodbada, ti taiste lahke in sčasama prijetne stori. 240 3. Ako začenjaš, od kar te on vodi, posvetno nečimurnost zaničevati, po¬ svetnim tovaršijam in kratkočasam sc odpovedovati, molitev ljubiti, in po ne¬ vidnih darovih hrepeneti, in v pobož¬ nosti in v duhovnih rečeh nekako veselje čutiti. Ta pot k popolnann \ življenju je nar varniši. 4. Dober spovednik ne bo precej v začetku od visocih skrivnost govoril, ker kaj taciga bi tvoje še ne očišeno in p°" svetno serce ne zapopadlo. Tudi te n* bo z veliko unanjimi opravili, ustni® molitvami, ojstrimi pokorili obložil; te- muč on te bo s kratkim pa tehtnim premišljevanjem večnih resnic, s p rt ' mišljevanjem mojiga britkiga terpljnnj* in smer ti, tvoje misli in tvoje želje s ca ' sama od unanjih reči k notrajnim z8 ' 8, vernih 5. On te ne bo z razžaljivimi besedam 1 sprejel, te ne bo strašil in tvoje vest s svojo nepoterpežljivostjo obteževak temuč pomote in pregreške nad tab" zboljševajc te bo rad poslušal, če boš tudi le samo majhne pregreške nepopolnosti razodevala, kteri Božjimu Duhu, ki te k popoln 01 ' 1 kliče, zoperni. to. ,so I )■ se i e- ž- ko ko | ■»j o- ne mi e- im ■e- »j* a- mi j sli al; D« ; Ulil , in! so sli 241 6. On te bo z veliko pridnostjo spraševal, k čimu te Duh Božji nar bolj priganja, in kaj ta od tebe hoče, de si se po njem ravnala, in ne po svoji domišljavi in svojim mnenji, ktero bi te zamoglo na nevarne, krive, stranske poti zapeljati. '• On ne bo ne tvoje vdanosti, ne pri¬ jaznosti iskal, ne se s praznimi in po¬ svetnimi pogovori pri spovedi ali zunaj taiste mudil; on bo rad vidil, de ga kterikrat zapustiš, in drugimu razsvet- ljenimu spovedniku svojo vest odkriješ. On bo vselej z vso spodobnostjo in čuječnostjo in modro gorečnostjo tako težko in Božjo službo opravljal. To so znamnja za te pristojniga spovednika; in če ti te znamnja niso zadosti svetle, ^ si izvoli tistiga za svojiga spovednika, kteriga se tisti derže , kteri v duhu pobožnosti od dne do dne napredujejo, in ki sploh za učeniga in modriga spo¬ vednika velja. Za taciga vodnika z velikim zaupanjem mene prosi. Ti pa ni dano, ali ti je nemogoče zbrati spovednika po svojih željah, nikar nič ne pomišljuj tistimu svojo 242 vest razodeti, ki ti ga je pokoršinaali potreba dala. Jez ga bom tako vodil, de ti bo koristen; ako se pa noče reči, ki k popolnosti napeljujejo, marljivo poprijeti, bom jez sam tvoj učenik. Opomin . V pomanjkanji zaželeniga spoved¬ nika bo devica, svetiga življenja željna, dovolj podme- j nja in vodil v teh bukvah najdla. Od britkosti in III. otožnih misel, kip pobožne duše včasi v spovedi Gospod. Moja hči! hudobni sovražnik te bo iskal od pogostne spovedi po vsi n * 00 odverniti. Ali te bodo namreč mlačni posveta 1 otroci zasmehovali, in tvojo pobožnost kn ' 0 izlagali in na hudo izvračevali, ali te bojo pa notranje težavnosti na vse kraje metal«' Hči. Moj Bog in Odrešenik! ta * vet naj me ne odverne od mojiga sklepa. bi mogla jez tvoja služabnica biti, ko ^ še svetu dopasti hotla? Ali druge misli 1111 tužno delajo, in včasi tako zmešajo, d e sl sama sebi ne vem pomagati. Včasi zamorem po dolgim premišlj eva ' nji komaj kak majhin pregrešek razodeti, vender vem, de sim vsim revšinam pod'^ žena; včasi se mi zdi, kakor de bi ali dil, 50 , ivo iA- uče- i jih yt), ;nik ioti etui rivo ioj° alf' iVfl 0f e s ' V 3 ' ko er bil 9 243 velike grehe izpustila in svojo vest pre¬ malo spraševala; včasi sim nevoljna in ■ahljiva v svojini naprejvzetji, ter si sama stki rečem: kaj ti pomaga tvoje pogostno spovedovanje, ko se nikdar ne poboljšaš? 'časi dvomim (cviblam), ali sim pravo gre- T ®go in kesanje obudila ali ne, kar me v Te lik strah in otožnost pripravi; včasi ne r ®, kaj bi pri spovedi povedala, tako sim ®ešana. Moj spomin se zgublja, tolažba z ginuj e, gorečnost vgasuje in ne ostane dru- kakor dušna klavernost in britkost. In po spovedi k tvoji sveti mizi grem, je v ® eil > le tamota, strah in boječnost, de mer- Ze l pot po meni stoji. Oh tako revna sim l ez j o moj Bog in moje vse! Gospod. Moja hči! zakaj se zastonj Gostiš? te bom mar jez zapustil, ko išeš lle »i dopasti ? Jez hočem, de od mene ol jše misliš, in de me išeš v priprostosti ' v °jiga serca. 1. Ako se ne moreš pred spovedjo ,# l)eniga greha spomniti, je to dobro ra- ak- žiti' po* ne i že | vedi lOSti etik >jev lik" , se st»' l š" i š" iig® 4. Ti si v strahu, de bi ti potrebne grevenge ne pomanjkovalo, kar bi utegnilo velik greh biti. Ali bo pa ta grevenga kaj bolj serčna, če v prostosti in nemarnosti vesti živiš? Ko bi bil ta tvoj strah pame¬ ten, bi mogle vse pobožne duše od pogostne spovedi odnehati, zakaj nihče ne more ve- Uti) če je pravo grevengo in žalost nad svojimi greh obudil. Te bom li zavergel, ko meni za ljubo la ko sveto delo po svoji moči opravljaš? l v °jn vest ti pravi, de me ljubiš: kjer je P® ljubezen, tam je tudi grevenga, ne scer Vse lej občutljiva, vender vselej v sercu, ^ er » se spozna iz terdniga naprejvzetja in lz pripravne volje poboljšati se; in tudi če *°Pot v stare slabosti padeš, nimaš zavoljo le S a obupati, temuč v spoznanji svoje rev- ® llle upaj toliko bolj na mojo milost, ktera s tvojim prizadevanjem zadovoli, če bi *"tudi tvoja grevenga ne bila tako popolnama. Potim takim v nemar pusti, moja hči! ' v °jo britkost in otožnost, ali jo prenesi s Merpežljivostjo, če je ne moreš v nemar P u -stiti; zavoljo nje pa od pogostne svete 'P°vedi ne odnehaj; in kolikor koli si plašna "Poječa, se vender zavoljo tega ne daj ^ prejemanja mojiga Telesa odverniti. 246 Hči. Gospod! ne težave in brhkosti, ki jih moja duša čuti, temuč boječnost, tebe razžaliti, me zaderžuje. Gospod. Moja hči! učiti te hočem, ktere so tiste, ki se morajo po pravici bali ta sveta zakramenta prejemati. IV. Kterim je pogostna spoved škodljiv Gospod. Moja hči! ta boječnost in maloserčnost, ki jo v sebi čutiš, je znamnjt bogaboječe in občutljive vesti, ki ne pride od kakiga greha, ki ti še znan ni, tem® po eni strani od želje meni dopasti, P° drugi strani pa tudi od skrivniga naganjanp in prizadevanja hudobniga duha, kteri bi lf rad zmotil. Ta misel naj te tolaži. Mlačne in inerzle duše, ki pa venel® brez vsiga strahu žive, so te, ki se im*J° po vsi pravici zavolj svojih spoved bab Enacih neumnih devic se najde med svet*® in v samostanih (kloštrih). V samostan ^ 1 so tiste, ktere svoje pogovore in misli 55,111 ram na posvetne nečimurnosti obračajo; ktf* so v službi Božji in vsakdanjih vajah v božnosti lene in zaspane; ktere dolžno svojiga stanu zanemarjajo in svojih p° sta m in te to te se st ta im P< it se in tei že oš; žel v i ne] gre nai sei nič koi 247 osti, lOSt, •en.: bati ti« »nje ride niui p« mja i te ider laja I jati. tani inih nii' tere po" osti tai- ne deržijo; kterim samota in pokoršina in vsakdanje zatajevanje svojih počutkov težko de; ktere radovoljno sovraštvo, ali togoto, ali zamerzo in enake slabosti v sercu terpijo; ktere ne gredo k spovedi iz želje se poboljšati, temuč iz navade in človeškiga strahu; ktere za majhne grehe malo poraj¬ ajo, in pred velicimi komaj nekoliko gnjusa imajo; ktere so nerodnih in spačenih želj polne, in nočejo svoje revšine spoznati, in zavoljo oterpnjeniga serca ne se poboljšati. Med svetam pa so nektere device, ktere le po kratkočasnosti in posvetnim ve- se lji hrepene; hočejo vse zvediti in viditi 111 videne biti; ktere nočejo nič svojim pe¬ terim počutkam, nič. svojim pozemeljskiin Oljarn pritergati; ktere so prevzetne in ošabne v svoji noši, prederzne in razuj- zdane v svojim zaderžanji, lene in nemarne v službi Božji, in v vsim svojim djanji in nehanji nepremišljene in nespametne. Te se imajo pač po pravici bati, ako gredo brez potrebniga pripravljanja, brez oatanciga spraševanja svoje vesti, brez Se rčne žalosti nad svojimi grehi, brez res- ničniga sklepa se poboljšati in brez vsiga Aorista k zakramentu sv. pokore. Maj se poslednjič tiste boje, ktere 248 veliki grehi ali hude navade teže, ki taiste l ali vedama iz hudobne sramožljivosti /a- k molčijo, ali pred spovednikam zmanjšujejo s in zakrivajo, ali čez nje le ustno grevengo I obude, tako de serce nobeniga deleža nad g tem nima, kakor se je že večkrat zgodilo. (I Ce pa tebi tvoja vest spričuje, depo v moji milosti nisi v tem revnim stanu, ji sama sebi reči moreš, de s pogostno spo- n vedjo nič druziga ne išeš, kakor le meni ti dopasti in se poboljšati, in se scer nobeniga n veliciga greha ne zaveš, bodi potolažena. \ in imej veliko zaupanje na mojo ljubezen d in usmiljenje, ter se pri vsim svojim strahu ti in boječnosti pogostne svete spovedi posluži. Ta vedna boječnost, ako se je ne moreš znebiti, te ohrani v čistosti serca, v pra v ' 11 ponižnosti in v Gospodovim strahu; 01,3 stori, de s čuječnostjo in varnostjo po G 0 ' spodovim potu hodiš in brez tolažbe svoji ® 11 Bogu služiš, kar je velika čednost. i Molitev k svetimu Duhu pred spovedjo. Sveti Duh, Duh Božji in nar ve® I vi Tolažnik moje žalostne duše! prosim lP z vso ponižnostjo, pridi in razsvetli moj 0 h tarnoto, de pri tvoji svetlobi svoje sla' d. 249 bosti in grehe tako natanko spoznani, bkor jih bom ob smertni uri in pred sodnim štolam Božjim spoznala. O sveti Doli! pridi in zbudi v mojim sercu toliko grevengo in kesanje zavolj mojih grehov, J« jih v resnici objokujem, in nikdar več ne storim. Tvojimu svetimu navda- janju sim se ustavljala, tvoj vedno klicav- ® in opominjevavni glas zaničevala, ter je žalila , ko sim svojo popačeno voljo ® nagnjenje poslušala: ali ti, o Bog tyd)ezni in vse tolažbe! se zopet k meni oberni in jez, grešnica, se obernem k tebi. Za-te je kaj majhniga, če me razsvetliš, o nezmerna Luč! jez pa naj- Je® v tvojim obiskanji svoji žalostni in spokojni duši nar vikši blagor in pravi Sp raševanje nesti. Opomin. Ni treba si glave vbijati, a dar svojo vest sprašuješ; veliki grehi , na vadno sami od sebe vest pečejo pri de- e v, eah, ktere niso še od posvetne nečimur- 0 nosti oslepljene invhudobii oterpnele. Tudi ra dovoljnih odpustljivih grehov se boš brez olz 'ga preiskovanja spomnila, ako se več- 250 krat spoveduješ in vsak dan svojo vest sprašuješ. Tudi ni potrebno, in ne sveto¬ vati, de bi se po vsih Božjih in cerkvenih zapovedih spraševala, temuč smeš se le tega trojniga deržati, namreč: 1. kako si se proti Bogu; 2. kako proti svojimu bližnji- mu, in 3. kako proti sama sebi zaderžala? Poglej spraševanje vesti pri večerni molitvi) stran 141. Naslednje napeljevanje k spraševanj« svoje vesti je pa za tiste device, ktere lw* čejo v začetku svojiga noviga življenj* pravo, otroško spoved storiti, ali ktere se scer tega sv. zakramenta vnemamo poslu- žijo, ali zavoljo še posvetniga življenj* majhno spoznanje samih sebe imajo; venite je svetovati, de tudi ti to napeljevanje h spraševanju vesti enekrat v letu prebere** Napeljevanje k spraševanju vesti -za device. I. Grehi zoper Boga. V službi Božji se leno in nemarno * a ' deržati, jutranjo in večerno molitev op«®* 1 ! ali jo le po verhi in brez pobožnosti opr a ' Ijati. V cerkvi med službo Božjo se p°S°' 251 st vaijati, v radovoljnim raztresenji se muditi, )- se okoli ozirati, s prederznim obnašanjem, ili prevzetno in našopirjeno obleko, ali clo z le nesramno goloto priti, s čimur se devica si veliko ptujih grehov vdeležiti zamore. ' s Ob nedeljah in praznikih sveto mašo , bež veljavniga vzroka zamuditi, kakor tudi 1 12 lenobe ali iz zamerze do molitve ne iti k pridigi, keršanskimu nauku in večernicam. Brez praviga pripravljanja spovedi j 8 °pravljati in sv. obhajila prejemati, it Pri spovedi grehe zmanjševati, iz i- sr amožljivosti zamolčati, posebno, če so jj grehi zoper deviško čistost, ali zavoljo po- :r nianjkljivosti potrebniga spraševanja vesti k l‘h izpustiti, ali v dvomu (cviblu), če so !■ a *i niso veliki grehi, jih zamolčati. Pri leni zamolčanji sv. obhajilo prejeti, po spovedanih velicih grehih se ne poboljšati, v hudobni navadi ostati, kar je znamnje, '* e je pri poprejšnji spovedi grevanje ali ^sanje in naprejvzetje pomankljivo bilo. ' taki okolišini se imajo poprejšnje spo- - j v «di ponoviti in spovedniku povedati, odklej i' Se je tako godilo, in koliko je bilo takšnih ' s Poved opravljenih. Nedelje in praznike v praznih rasve- 252 selicah, nevarnih družbah, v nevgnani igri, plesu doprinašati. Presveto Ime Jezus iz stare navade pri praznih rečeh izrekovati, Boga pri ne¬ potrebnih rečeh v pričo jemati, svete reči v jezi izgovarjati, i. t. d. V križih in nadlogah se nepoterpežljivo zaderžati, zoper Boga godernjati, do nje¬ gove dobrote nezaupnost imeti, Božjim« navdajanju se vedno zoperstavljati, iz k' nobe, iz pobitiga duha, i. t. d. Svojiga djanja in nehanja Bogu ne da¬ rovati; iz duhovne razstresenosti nanj malo misliti, se mu za prejete dobrote ne z*' hvaliti. Zavoljo lepote, razumnosti, priljudnost; , obilnosti časniga, zavol jo nagnjenja k pobož¬ nosti , kakor tudi zavoljo druzih časnih al' dušnih dobrot in darov sama na sebi do- padajenje imeti, in jih Bogu ne pripisat' Dobro storiti zato, de bi ljudem do* i padla in se jim prikupila. Opomin. Napade zoper verne resnice in 20 per Božje usmiljenje ima bogaboječa devica velik 0 '®' zaničevati, kakor se jih vstrašiti, ker pridejo od ! |U ' dobniga duha, ne od nje volje; vender je svetova* 1 ' de jih spovedniku razodene in po njegovim svetu ra' ,l# ' 253 II. Grehi zoper bližnjiga. Inpervič zoper očeta in mater, in druge deželske in duhovne predpostavljene. Starišev ne ubogati, kakor tudi dobre opomine drugih naprejpostavljenih z nevoljo sprejemati, njim se zoperstavljati, križe in britkosti jim z gerdim zaderžanjem nakopavati, jih žaliti, z ošabnostjo nagovarjati; — jim hudo želeti, njih slabosti in pregreške raz- °devati, jim zaničljivo besedovati: — v potrebi jih zapustiti, njih slabosti zasmeho- vati, — se jih sramovati, če so revni in Uničevani; — zoper njih voljo kaj od hiše dati, vkrasti, spriditi. Grehi dekel in služabnic. V čimur se hčere zoper stariše pregre¬ hi zamorejo, ravno v tem se zamorejo tudi d e kle in služabnice zoper gospodarja in go- s podinjo pregrešiti. Razun tega se pa za¬ mrejo dekle še v naslednjih rečeh pregrešiti: V službi lena in nemarna biti, gospo¬ duje raznašati, s podpihovanjem, ali ne- P r evdarjenim blebetanjem, ali opravljivim Morjenjem zamerzo in zdražbo med njimi Opravljati; ali z derznim obnašanjem in 254 zlobnim zaderžanjem med gospodinjo in go- i z | spodarjem ljubosumnost (ajfranjej izbuditi. n Kaj razdati, kar je gospodarjevo, ali j; spriditi, ali pustiti, de se spridi, ali v svoj vžitek oberniti. al Sladkanje, požrešnost in samogoltnost, Vf pa tudi preprijaznost s hlapci ali druzimi j f , dajo nekteri dekli veliko priložnost k tatvini to Grehi zoper bližnjiga sploh. V mislih. Se čez druge povzdigo - vati, jih sama pri sebi zaničevati, ujil 1 djanje in nehanje slabo izlagati, hudo lati' komišljeno verjeti, brez pametniga vzrok* natolcvati. — Svojimu bližnjimu hudo z®' leti, se njegove nesreče veseliti, mu J # privošiti, se žalostiti, ako mu dobro ff 1, mu zavidna biti, in ga sovražiti; mu kak« škoda napraviti, zoger njega radovoljno to* goto v sercu nositi. V besedah. Svojiga bližnjiga v p rl " grajati, zmirjati, mu ošabno in zaničljivo 0, t' govarjati, ga razžaljivo sprejemati, mu skrivno ali znane pregreške oponašati. — Za herbtrn" od njega slabo govoriti, njegove čedno-' 11 zmanjševati, njegove pregreške pa povik sf ' vati, njegovo djanje in nehanje grajati, 4«^ »j al ki 8k za de mi de ve lai re Ve ke Iji ali P« 255 " ‘zlagati; ako se je eno ali drugo iz napuha, zamerze, maševanja ali iz jezičnosti zgo- dilo? — Podpihovati, ali kaki osebi (per- ioni) razodeti, kaj je druga čez njo govorila, ali storila, ali storiti mislila: iz tega pride «či del sovraštvo in razdertje. Ta pregreha in je velika gnjusoba v Božjih očeh. Ali se je I to zgodilo ali iz nečuječnosti, ali iz sovra¬ ga, ali iz hudobne volje, zdražbo zasejati? Zapomni, de grehi, s kterimi se bliž¬ jimi na časti ali dobrim imenu škoduje, ali mir podere, ne bodo odpušeni drugači, ® kakor če tistimu po moči čast in storjeno H škodo poverneš , in ga, če je to reč zvedil, ' s za odpušanje prosiš. Dopušeno je, osebo (peršono) opomniti, j® se to ali uno od nje govori, ali de se f ' »'sli storiti; pa le, ako se po pameti nadja, ^ se bo poboljšala, ali kakiga zlega ognila; r fei >der nima nikdar osebe razodeti, ki je •ako govorila, ali storiti mislila. V enacih c(l ' re čeh je nar bolje vprašati modriga spo- M 'ednika. II Tudi je dopušeno in včasi dolžnost, iz ^ršanske ljubezni, ne iz sovraštva, nevoš- '| 'j^osti, maševanje i. t. d., kak pregrešek velik greh bližnjiga razodeti tistimu, kteri 1 pomagati zamore, in je zastran svoje dolžnosti 256 to storiti zavezan, kakor so stariši, gospo¬ darji, fajmošter, dober prijatel i. t. d. Po- svetovaj se zastran tega s svojim spovednikam. V djanji in nehanji. Svojiga bliž- njigapoškodovati na telesu, ali na njegovim blagu s tatvino, goljfijo i. t. d., ali mu na duši škodovati s pohujšanjem, s pre¬ šernim obnašanjem, razujzdanim pogledam, nespodobno nošo, nesramnim pogovarjanjem, ali petjem, s kuševanjem, preprijaznim pf Čanjem i. t. d. Druge enake razujzdanosti se tu ne spomnijo zavoljo čistih devic, ki bi se nad njimi pohujšati in slabe misli v sebi obudit' utegnile. Gorje deklini, ki druge k taki« rečem zapeljuje! Varuj se, de tacih g re ' hov iz krive sramožljivosti pri spovedi nik' dar ne zamolčiš. Neusmiljenje proti revnim, zamo^ dolžnost in opravil svojiga stanu in poklic 3, III. Grehi zoper samo sebe. S svojim životam mehkužno ravnat 1 ) s preobilnim spanjem, sprehajanjem, v3S °' vanjem, plesanjem, praznim pogovarjanje® dragi čas tratiti. Sladkovanje ljubiti, vedno jesti in P 1 " zunaj navadniga časa, ali od več je stl ’ želodec preobložiti in zdravju škodvati- " j« ra P m H rol Si) rij va Š di; le ioi prc p05 Vos teli var VOJ »Oj »Vo «jz 257 10 - 'o- im e- m, m, fr ne ni iti im fr a. ti, ti Za vsako reč se serditi in jezna biti, jezo v sebi kuhati; se vdati ali razujzdanimu melju ali preveliki žalosti; po resnici ne govoriti. — Se v nečistih mislih radovoljno 'idili, hudobnim željam se ne ustavljati, 'tiste dovolili in se zaljubiti, ali s prosto¬ rnim djanjem ali iskano priložnostjo k tem i! »a roko podati, kakor so veči del rado- ddnost oči, posvetno rajanje in vesele to¬ pijo, ali prijazno snidenje z možkim s polam. Device, ktere veliko na ples ho- se imajo večidel veliko reči obtožiti. Drugi meseni skriti in očitni grehi, ki ® e v djanji doprinašajo, se ne smejo še '"snovati po uku Aposteljna. Ti pa, o keršanska devica! de bi se M temi ostudnostmi obvarovala, nikoli ne Nabi deviškiga zaderžanja in sramožlji- ?#s ti, in živi v svojim telesu, kakor ko bi tf fesa ne imela. Boj se svojiga telesa, kakor nar ne- v 'rnišiga sovražnika in živi v vsi spoštlji- Vost '; spomni se, de sta Bog in tvoj sv. '"gel varh pričujoča. In ako v tej reči "°jo vest obteženo najdeš, ali če si tudi <# per svojo voljo kaj terpela, razodeni od- n ‘o svojimu spovedniku. Ne verovaj raz¬ danim in nevestnim ljudem, kteri bi, od 258 mesene ljubezni, ki jo do tebe imajo, oslep¬ ljeni k tebi reči utegnili: to ali uno ni velik greh. Sveta samota, delavnost, molitev; premišljevanje Kristusoviga terpljenja in pogostna spoved so nar boljši pripomočki, se tih ostudnih pregreh ogibati. Tudi po poglavitnih in ptujih grehil se zamoreš spraševati, kadar otroško spo¬ ved delaš. Molitev in obiijcnjc popolnoma greveng« in kesanja pred spovedjo. Nar dobrotljivši in milostljivši Jez u *' pri tvojih nogah le že spet tu leži toli¬ kanj zaničljiva in nezvesta grešnica, te, o večna Dobrota! milosti in odpnšenj* ponižno prosi. Oj, le zakaj, inoj in moje vse! zakaj sim te zopet raz*f lila? zakaj te nisim ljubila! kakor sl ® ti tolikrat in tolikrat obljubila! 1 J , JilČP edini pravi in zvesti prijatel moje ' kteri si me do smerti ljubil; jez P a s tako nezvesta in nehvaležna, de snu podstopila, tebe, svojiga Boga in ” spoda, razžaliti. O jez neumna, hvaležna, nezvesta, nepokorna, re ' stvar! Oj reva prijetnosti in vese J" od tol iilpi Ote »oj zopc Iti, it z »J »ost kad za Bog tečf mer teč Svo zel, leči le? zav ep- elik tevi ii :hit po- us! »li¬ ter nja >g ! ša¬ ši® še, si® se ro¬ le¬ rja [ja, 259 od kteriga mi vender nič druziga ne ostane, kakor nepokojna vest! Sramujem se pred tabo, svoje usta odpreti. Pa komu druzimu, ko tebi, Dte poln ljubezni in usmiljenja, hočem *rojo revšino tožiti? Desiravno sim se »per tebe pregrešila, sim vender tvoja ktero pri vsi moji nezvestobi ljubiš, ® za ktero si na svet prišel. Prosim te, 0 Jezus! de ne gledaš na mojo nevred- »ost, temuč na svoje milostljivo Serce, tadar mi mojo hudobijo odpušaš. Zgubljena ovčica sim, in ne vem za boljšiga pastirja, kakor si ti, moj in Odrešenik! Dober pastir pa lec e za zgubljeno ovčico, in jo kliče v f 8 glas; se razveseli, kadar jo najde, 111 ]o na svoje rame zadene. Ti sam, nar 8 tyši Gospod! si se temu dobrimu pa- 8tir ju primerjal. Le pri tebi je, de nad “^oj to milost skažeš. Ni ti treba de- za mano teči, zakliči le, predobrot- J lv * Pastir moje duše! in daj mi tvoj P as slišati. Ni potreba, de bi me na svoje rame zadel in nesel, pokaži mi le Neno vejco miru, in jez hočem za tabo j®*? kamorkoli me hočeš peljati. O moj ezi *s! žal mi je, v sercu mi je žal ne ?av oljo kazni, ki sim jo zaslužila, te- 260 muc zavoljo tvoje ljubezni, ki sim jo zani¬ čevala, ko sim grešila. Le me kaznuj, kolikor hočeš, samo od svoje prijaznosti me ne loči! O naj bi vsi moji sovraž¬ niki (grehi, hudobni duh, svet, poželenje oči , napuh življenja in kar me od spol- novanja tvoje svete volje odvračuje) 1 sramoti postali! Kam neki hočem iti, ako meti, o večno življenje! zapustiš, brez kteriga je moja duša mertva? ^j, de se svojiga storjeniga sklep* bolj stanovitno in natanko deržim, kakor sim se ga dozdej, jez nesrečna, deržala. Zakaj tudi tega moram od tvoje dobrotlji¬ vosti pričakovati 5 in ko bi imela tudi zopet svojimu sklepu vklub nezvesta po¬ stati (saj veš, kako sim slaba), nočem vender nikdar obupati, temuč k tebi ho¬ čem zopet za milost in odpušanje klicat 1 ! ker si velik in čudapolen Bog, kterig® ljubezen in milost ste brez mere. V tem posebno velikim zaupanji na tvojo ne¬ zmerno milost bom zdaj le pred tvojig 8 Božjiga namestnika pokleknila, se nj e ®“ vsih svojih grehov obtožila, kakor > |U ' jih pred tabo, o moj Bog! kriva. M mi, o Jezus! svojo pomoč, de se s' 0 .! 1 grehov z odkritoserčnim in zgrevan 1111 sercam spovem! Amen. mio tu JK leti ako noj liju tvoj t«. Iter si o sd i »i H »Čil; tvoj* POgl ]0 1 ljubi k; M* i 261 Molitev po spovedi. Moj nar ljubeznjivši Jezus! vselej milostljiv in usmiljen tim, ki v te zaupajo: 'naj bi te vsi pravični hvalili in vsi pesniki se k tebi spreobernili, in pri l( l)i pravi mir in zveličanje serca najdli, heriga svet ne more dati. Ne vem scer, ti moja revna grevenga in kesanje, D| oje slabo naprejvzetje in moja poman- %a spoved dopade; to pa vem, de lvo ja dobrota je čez vso mero velika, in 10 me tolaži v skerbi in nevednosti, v 7*1 se znajdem. Tvoja ljubezen, ktero S| mi vselej skazal, moje pobito serce ®°mio oživi, scer pa po pravici terpim st| afing 0 svoje nehvaležnosti in ne terjam ' )( j tebe nobene druge tolažbe, kot ktera 511 je potrebna, de svoje storjeno na- Fejvzetje spolnim. Žalostna skušnja me je že tolikrat ll;i j a 5 ne na svoje moči zidati, temuč v ^j 0 pomoč in gnado klicati. En sam :°Sled tvojih oči, ena sama beseda, ki f^nojirnu sercu govoriš, mi je veliko , kot nar gorkejši plamen, kteriga majhna skušnjava ali težava zopet Mere. Ozri se torej na me, kakor si e na Petra na dvoriši, na Magdaleno 262 pri kosilu in na spokorniga razbojnika na križi milostljivo ozerl, in moje serce te bo ljubilo in od ljubezni se topilo. Prašaj moje serce, o moj Zveličar! in prašaj me, kot Petra: Ako te ljubim? In jez ti bom odgovorila: De, moj Go¬ spod! ti veš, de te ljubim. In če vidiš, de te moje serce premalo ljubi, spreo- berni ga, kakor si storil s tolikanj izvo¬ ljenimi , ki so te razžalili. Le eno besedo si izgovoril, in njih duša je bila ozdrav¬ ljena. Ozri se name in usmili se me, kakor si se njih usmilil. Če le hočeš, bom s spokorno Magdaleno pri tvojih nogah sedela, jih kuševala, ter jih s svojimi solzami vmivala. Z njo bom svoji dozdanji nečimurnosti slovo dala, svoje meso križala, svet z nogami tep' tala in malo porajtala, kaj bo od mojig 3 spreobernjenja mislil ali govoril. Tebi, o moj Bog! darujem svoj e serce, tebi ga izročim. Vse, kar ti ^ ljubiš, in kar tebe ljubiti, in meni služit' ne more, to zaničujem5 kar tebi, ^ enl " moje duše! ni dopadljivo, prepustil" tim, ki te ne ljubijo, ali ki te le m a *° ljubijo, Jez pa te hočem ljubiti čez vse ' Če se na svojo slabost ozrem, scer nezaupnost nad svojim naprejvzetje"', ili ni] vse P sh uči ■STO STO tek sil si IA\ in pad i#la io sni »isi tiki Prit tobi ta Pri) I tiri ika rce ar! n? So¬ liš, ! 0 - ' 0 - do le, is, jik s m la, P' ;a i e ie ili i» m 10 I > '■ n 263 jli če svoje misli obernem na-te, moje ■panje in ljubezen, vidim, de mi je vse mogoče. Zakaj bi ne mogla s tvojo j!»do storiti, kar je tolikanj svetih devic s trojo pomočjo storilo? Ti sijih v njih ttimurnosti razsvetli, ti si jim pokazal svojo nezapopadljivo lepoto; ti si jih s svojo ljubeznijo užgal. Tvoja moč ni "slabela, ne tvoja dobrota vsahnila, kar si včeraj bil, moj nar slajši Jezus! to Sl tudi dans in boš celo večnost. Ne Opusti me tedej, ti si moje zveličanje 1,1 'se zaupanje moje. In ako zopet Nem, pridi mi zopet na pomoč in po- Nži moje žalostno serce. Čas bo prišel, '" te,ne bom nikdar več žalila; temuč ! N' a j v ljubila. , Cez vse nar svetejši Devica! ki N nikoli pokore potrebovala, ker tudi 7°li grešila nisi, ti si za Bogam pervo "■‘bežališe in upanje grešnikov; lej! k N se zatečem jez grešnica, in ti, moja Neznjiva Mati! bodi moja srednica in !"pi‘ošnica, de po tvoji priprošnji svoje Njenje poboljšam. 264 Od obhajila devic. i i i 1 i i i z a I. Pogostno obhajilo je posebno doba' pripomoček k svetimu življenju• Gospod. Moja hči, ti imaš velik® skerbi, de se tvoje telo vsaki dan nasiti; ni pa tvoja duša žlahtneji od telesa? tedej bolj skerbna, de svojo dušo nasiti«- Ta hrana je pa moje Telo, ki se ti pri obhajilu podeli. Moje meso je res jed; 111 moja kri je res pijača. Kdor je moje n ,eS# ’ kri m pije mojo kri, ostane v meni, in je* v Jez sim kruh življenja; kdor j® ls njem kruh, bo živel vekomej. Hči. O Gospod! moje želje so sC ®* tebe vživati, in pri tvoji mizi svojo 1* * tolažiti, in svojo žejo gasiti vse dni svojiS a potovanja; ali če premišljujem tvojo n®' 265 10 iko itij odi tiš- SV' !SO, ■ 18 iCtf ne' zmerno svetost, rečem sama pri sebi: kako smem jez nečista stvar nar svetejšiga Boga tolikrat prejeti? Janez, nar svetejši med človeškimi otroci, seje nevredniga štel od tvojih čevljev jermene razvezati; in Marija, podoba čistosti, ni svojimu zasluženju, te- m, *č tvoji neskončni milosti pripisala, de je tebe, o večna Beseda! v svojim čisto-de- 'iškim telesu nosila. In jez uboga in vma- zana grešnica bi tebe hotla tolikrat prejeti? bi ne bila to nar veči prederznost? Gospod. Moja hči! v tej skrivnosti ljubezni glej velikoveč na mojo dobroto, kakor na svojo nevrednost. Če bi le samo lo premišljevala, de sim jez tvoj Gospod in H°g, bi mogla pač pomišljevati, k moji mizi fagostama pristopati; ali pomisli, de sim in k°čem biti tudi tvoj Odrešenik, tvoj nar Zvestejši prijatel, tvoj brat in ljubček tvo- j'8» serca. Otrok, ki svojiga očeta ljubi, kiti brez boječnosti v njegovo naročje; pri— jatel je ra ,p p r j svojim prijatlu, bolnik se " e boji življenja, temuč smerti. Boj se me ^Žaliti; ta strah je svet in dober: ali ni- ' ar se ne boj k meni priti, ki sim tvoje 'Mjenje. Ta strah mi ne dopade, in je * lo ji ljubezni zopern. Jez te vabim k meni k r 't'? ti obljubujem večno življenje, in ti 266 ponujam vse zaklade in dobrote: ako pa moje milo vabljenje v nemar pustiš, potlej nimaš druziga kot večne smerti pričakovati. Res je, de nisi vredna mene prejeti; ali pa misliš, de boš te gnade vredna, ako se studencu življenja odteguješ? Hči. Ljubi moj Zveličar! kolikor veči je tvoja ljubezen in usmiljenje, toliko ostud- niši so moji grehi, s kterimi te vsaki dan žalim. Kako bi te smela pogostama v neči¬ sto in nezvesto serce sprejeti? Ali bi ne imel studa nad takim mojim sercam? in ali bi jez ne utegnila namesto življenja smert najti? Gospod. Ravno zato me večkrat prejmi, ker jez sam zamorem tvoje serce grehov očistiti, tvoje slabosti ozdraviti, tvoj« nepokojnost utolažiti, tvojo omahljivost uter- diti in te zoper tvoje sovražnike srečne storiti. Ti se moraš veliko vojskovati, de dragi zaklad devištva ne zgubiš; jez P* sim kruh močnih in vino, ki device hrane Kolikorkrat mene vredno prejmeš, tolikokrat v sebi pomnožiš mojo posvečujočo gnadoi tolikokrat povikšaš ljubezen, ki jo jez 'J° tebe, in ti do mene imaš, in z ljubezni ) 0 se povikša nebeški venec. Jez sim l uC > ktera te razsvetli, in ogenj, kteri te užg e ' »I bi . 267 Ce se luči odtegneš, si v tami, in ako se ognju umakneš, padeš v mlačnost in mer- zloto. Tako pa se s to nebeško jedjo ti z "Mo in jez s tabo sklenem, v kteri skle¬ ci edino nar slajši veselje in vso srečo nojiga serca najdeš. Hči. Moj Bog in moje življenje! ker tako dobrotljivo k sebi vabiš, hočem k M priti in te v nar svetejšim Zakramentu '*ivati. Jezus! posveti moje telo in mojo de boš ti v meni in pri meni veselje ! »el m jez pa v tebi svoje življenje najdla. oj) kaj ko bi te mogla vse dni vživati! Gospod. Bolj ko me ljubiš, pogo- lf i e k meni pridi. Ako me pa le po malim te, s e vender le še zopet vdeleži te ne¬ te jedi, de se tvoja ljubezen bolj in bolj Naj se le take te angeljske jedi tee, ki v nečimurnosti svoje življenje 'Pernašati hočejo; ti pa, ako me ljubiti te) me tolikokrat prejmi, kolikorkrat ti '°J modri in goreči spovednik dovoli. Hči. Božji Učenik! uči me tudi, d 0 »aj se k toliki gnadi pripravljam ! Gospod. Prizadevaj si, de se z vso ,teo čistostjo telesa in duše meni bližaš. l e vse, kar od tebe hočem. 12 * 268 II. Čistost telesa in duše je device nar bo/ji priprava. Gospod. Moja hči! ko sim z neb« na zemljo prišel, sim hotel v telesu narti- šteje device spočet biti: ko pridem k tebir sv. obhajilu, bom v novič v tvojim teles* spočet. Pripravi mi tedaj čisto prebivališe, ker čistost ljubim, in se med lilijami pasem Kadar k tebi pridem, zedinim svoje tele* tvojim telesam. Glej! kako čisto in neonu- dežano ima tvoje telo biti. Hči. O moj Gospod in Bog! angelj® 1 čistost bi ne bila zadosti. tebe vredno p re ' sim v jeti. Jez pa, saj veš, moj Bog, nečistosti O grehu) spočeta in rojena: s kolikimi nečistostmi sim ga zopet ow»' dežvala od tistiga časa, ko si ti moje očistil in posvetil. Koliko razber 'zda^ misel, ostudnih želj, mesenih občutljejev spačenost čutim v sebi, h kterim neko® 1 '! po svoji razujzdanostl*-in štrafljivi nečuj pC ' nosti priložnost dajem , nekoliko me pa "" moja spridena natora zoper mojo voljo žen f ' tel* Ta In ti, o dobrotljivi Gospod! nimaš nobeni? ul'. gnjusa, se s tem revnim telesam zedini 111 ■ Blf' Ali le govori k svoji služabnici, in i |CI 269 ir bes či¬ li v es« iše, » o s tako naj bi te s čistim telesam in čistim sercam prejeti mogla? Gospod. Kar se zoper tvojo voljo z godi, to naj te scer ponižno dela, pa ne Mloserčne, če k temu nobene priložnosti ne daš, ker ti ne bo v greh zarajtano. Vender Wi skerbna, de svoje oči, svoje ušesa, sv °j jezik in vse svoje počutke in telesne "de neomadežane ohraniš, in jim ničesar ne Privoliš, kar je zoper deviško čistost in sramož Ijivost. Križaj in teri svoje popačeno ®eso z delam, samoto in zmernostjo v jedi pijači, varuj se postopanja, kakor tudi ""varnih veselic posvetnih ljudi, pri kterih J e čistost malo varna; odpovej se tovaršii ' ac, G? ki niso tvojiga spola: zoperstoj precej ' začetku vsim hudobnim mislim in željam, ^ubi molitev, in bodi ponižna in čuječa. boš telesno čistost neomadežano ohra- tj| ' a in s pogostno prejemo mojiga Telesa 0 ljubezen do čistosti bolj in bolj v tebi fsa jena in vterjena. — Zraven čistiga telesa " i0r aš tudi s čisto vestjo k moji mizi pri- sl °piti. Gorje tistim, kteri me v znanih '"likih grehih prejmejo, oni si iz studenca ';'lipnja l e sodbo in pogubljenje jedo! odpustljivih in nar manj ih grehov se, ' lr J> le mogoče, vedno skerbno varuj, de 270 v mlačnost ne padeš, ktera mi je zoperna, in obilni sad tega nebeškiga kruha zader- žuje. — Ako se pa ne ogiblješ le odpust¬ ljivih grehov, teinuč tudi vse pozemeljskf želje odložiš, in svoje serce od posvetnima odtergaš, in se dan na dan zoper tisto voj¬ skuješ: potlej boš čudno moč moje resnične pričujočnosti občutila, potlej bo moj duh' kteri v čistih sercih rad prebiva, tvojo vero razsvetlil , tvoje upanje uterdil, tvojo lj«* bežen užgal in vse svete čednosti v tel)' zbudil, in vse zaklade gnad v tebi razlil- Hči. Kaj morem jez druziga reči, 0 prečudni dušni prijatel! kakor, de ti sa® dobrotljivo očistiš moje telo in mojo dušo- Oboje darujem in tebi izročim, de nobena druga, kot zgol tvoja ljubezen v nju i> f gospoduje. Daj mi okusiti preobilnost tvoje sladkosti, ktera je tistim znana, ki sa *° tebe ljubijo, o Bog ljubezni! doreči zdihleji pred svetim obhajilan** Tomaž Kemp. 4. bukv. 13. pogl. O Jezus, ti večna ljubezen! de vender skorej že tebe samiga našla, svoje serce odperla in te vživala, kak de do perviga sv. obhajila svoje ju- S'e in večerne molitve z veči kot navadno Možnostjo opravljaš; meni čez dan večkrat '°J e djanje in nehanje daruješ; de se 'M' dan v kaki reči premaguješ; de si v M nekoliko priterguješ, in dolžnosti svo- stanu z veči pridnostjo in natanknostjo Mavljaš. — i n a ko se preslabo čutiš, vse " re «i spolniti, pa se skusi saj v eni reči Moijšati, in sčasama bo tvoja gorečnost M'prihajala. Poskusi, ali boš iz ljubezni 1 ® ei >e to malo storiti zamogla. ( (Obljubi svojimu Zveličarju, to Btoriti, in ga ° 0ve pomoči prosi) 288 4. 3. Kaj naj devica , kaki napaki in e: slabi navadi podveržena . Kristusu da- in ruje in njega prosi? Gospod. Moja hči, ti imaš še eno in drugo napako nad seboj, ktera te v ve¬ liko grehov pahuje. Jez tirjam od tebe, de skleneš, se serčno vojskovati zoper to svojo napako do perviga sv. obhajila, in s{ zvesto v nasprotni čednosti vsaki dan va¬ diti. Xapuh, jezičnost, nagla jeza, nezmer¬ nost v jedi in pijači, lenoba v spolnovanji svojih dolžnost, prevelika prijaznost * osebami druziga spola, in kar je družil 1 tacih napak, pokvarijo dobro, kolikor storiš) in ti dajejo priložnost k mnogo hudim 1 Ako si kteri taki napaki podveržena, 1111 ne moreš nobene veči ljubezni in hvalež¬ nosti skazati, kakor če se takšni napak ustavljaš, in v nasprotni čednosti vade Prosi, de ti v tej vojski pomagam. (Kako pa se moraš vojskovati zoper takšno pakoj poglej v kazalo pri besedi „napaka.") l m volj štor svoj »tc terpe iernji •5. j •K ea.su Popo me i sere, *• l 289 i in dn¬ em ve- ;be, r to a se vn- ner¬ ganji it * užili oriši im«' mi Jež- pati JlliŠ' , n>' i Kaj naj devica v telesnih bolečinah , ® žalosti, v hudih notranjih vojskah in drugih britkostih Kristusu daruje in njega prosi? Gospod. Moja hči, jez hočem, de I mano vred svoj križ nosiš, in se v mojo v °ljo do čistiga podaš , ter se pripravno 5 l°riš, meni clo brez tolažbe služiti, ako se sr °jiga križa znebeti ne moreš. (Spomni se zdaj, koliko in kako dolgo je Jezus II tc terpel, zahvali ga, in obljubi mu, serčno vse ,er peti i z ljubezni do njega, brez ustavljanja ali go- 'l er njanja, ter ga prosi pomoči.) Kaj naj tista devica stori, ktera je 1 Kristusam v goreči ljubezni zniiram sklenjena ? Gospod. Za-te, moja hči! o tem Casu milosti, ni boljiga, kakor de se mi ^polnama daruješ z dušo in telesam, in 1116 molče poslušaš, in de velikoveč tvoje ' trCf ‘ kot tvoje usta z mano govore. Darovanje in prošnja device, ki ne ve, kteri stan bi si izvolila. (Zdaj, o keršanska devica ! je čas razsvetljenja, le Luč sveti v tebi. Reci svojimu Zveličarju z 13 290 aposteljnam: „ Gospod! kaj hočeš , de naj storim ali izvolim?" In s kraljevim prerokam: „ Gospod I pokaii mi pot, ktero naj nastopim, ker na te svoje zaupa¬ nje postavim.") Moli dalej: Moj predobrotljivi Jezus, moj Iju- beznjivi učenik in dušni pastir, s popolnim zaupanjem se k tebi obernem, zdaj, ko te v sebi imam, in te prosim, de » e razsvetliš, in mi na strani stojiš v M 1 ' imenitniši zadevi mojiga življenja, de« si moram stan izvoliti, ker pa dobro vem, de moj mir in moje zveličanje toli¬ kanj od te izvolitve visi, bi se labk° nar veči navarnosti in vednimu liepokoj« izpostavila, ko bi brez privoljenja tvoje svete volje kak sklep storila. Ne išem, svoji lastni poželjivosti zadovoliti, 1,e časne sreče, ne dopadajenja ljudi, te® uc de po tvojim kraljestvu hrepeneti zaffl#' rem; želim si tak stan izvoliti, v kten® si bom zveličanja svoje duše v zaupanj 1 na tvojo pomoč svesta. To je gnada, 0 moj Zveličar! za ktero te bom do p er ' viga sv. obhajila, in tolikrat in s tako sveto gorečnostjo prosila, dokler de " ie ne razsvetliš in svoje svete volje spo¬ znati ne daš. Vem, de kdor svoje upanje na te postavi, ne bo goljufan- Č4S j in Vi kin ser pa ii ■ l k Ul sel P« 4 G« POj til tal »e ii( Lj i im i«! 'v, 291 (Ako večkrat k Gospodovi mizi greš, in ob isB im njegove pričujočnosti močno nagnjenje do samote »ljubezen do deviške čistosti v sebi čutiš, naj ti bo vraamnje, de Bog hoče, de mu med svetam v deviš¬ kim stanu, ali v kloštru služiš. Prosi ga potem bolj wtno, de te razsvetli, in ti da pravo izvoliti. De se 1* »c motiš, razodeni to razsvetljenimu spovedniku, »poslušaj njegov svet.) ' Kako naj se devica tisti dan za- ko je svojiga Zveličarja prejela ? Ta dan je dan tvojiga duhovniga po¬ denja z Jezusam, je dan notranjiga ve¬ ljaj proč tedej s posvetnim veseljem in Prazno dobro voljnostjo. Ako ti je mogoče, 'j® drugo sveto mašo, če si že bila pri ,,|ls po(tovi mizi. Čez dan, ali dopoldan ali "poldan, kadar utegneš, premišljuj in beri, ' ar v ' tebi pobožnost in svete misli budi — ' J '' 0r postavim premišljevanje na torek ali r ^°> ali pogovor z Jezusam med večer¬ jami. Zvečer, če le moreš, obiši Jezusa Posvetim rešnjim Telesu — ali pa opravi f 0 drugo pobožnost, če ne v cerkvi, pa Ne pozabi ta dan tudi revežev in '■likov po okolišinah in po svoji premož- Od tega časa se zopet za drugo obhajilo pripravljaj, in ohrani gorečnost 13 * 292 v pobožnosti, in ravno zavoljo tega tolik« bolj pazi na vse svoje djanje in nehanje In kakor je prerok pokrepčan s kruha®, ki mu ga je angel podelil, štirdeset dni in I noči hoda storil, de je na sveto goro Horeb 1 prišel: ravno tako tudi ti, od angeljskig« 1 kruha okrepčana , do perviga sv. obhajila p« * Gospodovi poti neprenehama napredovaj. Molitev z za popoln a ma odpustek. «' (Dr. Šlor.) O Bog ljubezni in milosti! jez upa® od tvoje neskončne dobrote, de si mi P" spovedi grehe odpustil, in večno str*' fingo, ki sim jo za nje zaslužila, zbrisa*; Hvala tebi, o milostljivi Oče! ki mi |l,s | po svoji ojstrosti, ampak po svoji mil°f storil. — Tudi pa vem, de si ti pr aVI ' cen Bog, ki grešnike s časnimi štrafi"' gami pokoriš, in vreden sad pokore o 11 njih tirjaš. Oh, kako ojstro in dolgo P°' koro bi mogla jez za svoje neštevilne velike grehe opravljati! — Gospod! aP boš hudobije štrafoval, kdo bo pred tab 0 sv sil loi ve, Je pol cei fO se ten 293 obstal? — Zatorej pribežim k neskonč¬ nimi! zakladu zasluženja in zadostenja svojiga Zveličarja Jezusa Kristusa, in te prosim, o Bog! pomagaj mi ubogi, pa ogrevani grešnici postati deležni svetiga odpustka, ki so ga tvoj namestnik na liniji za to sveto opravilo (...) iz za¬ klada cerkvenih gnad dodelili. Darujem ti, de bi se odpustka de— * e *no storila, vse molitve in dela, k temu liai| touu zapopadene, in jih združim s ,ei pljenjem in smertjo tvojiga Božji ga »Sina, 1 zasluženjem prečiste Device in vsih kotnikov, de bi mi bili grehi odpušeni 111 strafinge prizanesene. Priporočim tudi tebi, o nebeški Oče! SVe to, rimsko-katoliško cerkev, intepro- Slln , de jo v njenih velikih potrebah mi¬ nljivo uslišiš: 1. O Bog, nar vikši pastir in Oče ' e|, nih! ki si po svojim edinorojeniin Sinu 'Musu Kristusu svojo čast vsimu svetu Mazal: ohrani in vladaj svojo sveto ptav, povzdigni jo pri vsih narodih in ' de se po v celim svetu razširja. — naš. — Oešena si Marija i. t. d.) 8. Vsigamogočni, večni Bog! usmili 6 Sv °jiga služabnika in namestnika na Milji, rimskiga papeža in tudi vsih ško- 294 fov ino mašnikov, milostljivo jih vodi po poti večniga življenja, de želijo s tvojo pomočjo, kar tebi dopade, in z vso močjo storijo. — (Oče naš. — Cešena si Marija i. t. d .3 3. O Bog! ki mir daruješ in edi¬ nost blagosloviš, daj vsim keršanskim oblastnikam mir in pravo edinost, skleni njih serca z zavezo svete ljubezni, do bodo zedinjeni za tvojo čast in za srečo keršanstva skerbeli. — (Oče naš. — Ce- šena si Marija i. t. d.) 4. Vsigamogočni, večni Bog! k vse ljudi k zveličanju vabiš, milostljiv 0 poglej duše nevernih in krivovernih, 111 dodeli, de svojo slepoto spoznajo, vse zmote in krive vere zaveržejo, in se en¬ krat vsi narodi s pravo katoliško cerkvijo zedinijo. — (Oče naš. — Cešena si Ma* rija i. t. d.) 5. Usmili se, o Bog, Stvarnik i" Odrešenik vernih duš kristjanov, in do¬ deli dušam svojih služabnikov in služab¬ nic odpušenje vsih grehov, de milosti)''" odpušenje, kteriga so vselej želele, P° bogaboječih prošnjah dosežejo. — naš. — Cešena si Marija i. t. d.} J i tv p r° na hi vi 295 Molitve in kratke premišljevanja za vse praznike cerkveniga leta. o;^ aZ ' 297 »e hvale in tasti pri ljudeh iskati? O ponižni Jezus! imej usmiljenje z mojim nespametnim nap uhani, in stori, de po tvojim zgledu skrito, nepoznano in sa¬ motno življenje ljubim. Pravične in bogoljubne duše, ki so N tvojim prihodam na svetu bile, so “dno po tebi zdihovale, in v nebo in na w a in zaničevana! 3. Ti se jokaš in solze točiš, o '' et o Božje Dete, to je vse, kar ti tvoj '»razvezan jezik dopusti; ali kako glo- ,,°bo mi grejo te tvoje solze k sercu? '' n jinii mi daš spoznati, de se za-me 11 °go grešnico še pokoriš, ker se tvoje 300 prežlahtno telo, na terdi slami ležeče, ob hudim zimskim času od merzlote tre¬ se, in tvoja duša od veliciga milovanja gorke solze toči. Oj, kako dolgo, moj premili Jezus! ti bo moje serce žalost delalo? kako dolgo te bo v sredi tvojih bolečin pre¬ ganjalo , in ti z neusmiljenimi Betleliemci prebivališe odreklo! Oj, kako dolgo bom svoji zložnosti stregla! za sladnostffli svojih počutkov letala, in tebe zastonj jokati pustila! Oh, odpri mi svoje Božje Serčice, ter mi dovoli tvoje bolečine in zdihleje premišljevati, de s tabo svoje grehe objokujem, in v solzah, ki jih za¬ me prelivaš , omijein ! Amen. III. Na noviga leta dan. O Bog! kako si dober, de b’ tJ mojiga življenja množiš, in mi tolik 0 pripomočkov in priložnost daš, tebe lj u ' biti in si nebesa služiti? O kako s *" 1 neumna, ki to tvojo dobroto tako inf * 0 spoznam, in s praznim in nemarnim Ijenjem toliko gnad zamudim, in v tvoje razžaljenje obračam, kar bi me in°g*° spodbuditi, tebe ljubiti! 301 Koliko ljudi in narodov je na zemlji, ki tebe in tvojiga ljubiga Sina ne spo¬ znajo, ki se bodo za tega voljo pogubili; mene uboga pa si, o preljubi Oče! z lučjo svete vere razsvetlil, me z gnadami in dobrotami preobložil; mi večno veselje obljubil, in vender kako malo hvaležnosti 'idi.š nad mano? Kaj mi od toliko let, ki sim jih preživela, drujiga ostane, kot ojster od¬ govor, ki ti ga bom mogla od njih dati; kor morde nisirn ene ure po tvoji volji živela ? Kaj bi le storili uni ubogi ljudje, ki zdaj v peklenskim plamenu sede, če k* mogli še na zemljo priti? Bi le en 'renutek pustili brez prida preteči? In koliko se slepi posvetni ljudje trudijo in prizadevajo za majhen dobiček, ali samo ljudem se prikupiti; ko jez za-te, o ne¬ skončna Dobrota! in si večno zveličanje ^lužiti, skoraj nič storiti nočem? O “°g! poglej, koliko tvoj edinorojeni Sin, lla š Zveličar, v bolečim obrezovanji za- terpi; daj mi zavoljo njega, de od- sllmial le tebi samimu živim, in vse ure !| trenutke, ki jih še preživeti imam, v | !v °jo sveto službo obernem. Amen. 302 IV. Na veliki praznik svetih treh kraljev. Vsigamogočni Bog! ki si modre iz jutrove dežele po zvezdi v Betlehem pri¬ peljal , in te pervence slepiga ajdovstva s svojo gnado razsvetlil: kako močno osramoti njih vera in njih pokoršina mo- jiga dremotniga in ustavljiviga duha? Komaj so bili zvezdo vgledali, že so se vzdignili in na težavno in dolgo pot urno podali. Kolikokrat, o moj Bog, si moje serce z lučjo svoje Božje gnade razsvet¬ lil, in tvoj sveti Duh me je nagiboval, Jezusa, tvojiga edinorojeniga Sina iskati in za njim hoditi, in vender sim jez to, o kolikokrat, zanemarila! Tavžentkrat sim nar boljši naprejvzetja delala, in kako lahko in naglo sim se dala s kako majhno rečjo spet od njih odverniti. Kako bi meni potem šlo, ko bi ti moje omak' Ijivosti naveličan, drugim gnade dal, ktere sim jez tako malo obrajtala, kakor sl ajde k svojimu Sinu poklical, ker g a njegovi niso hotli spoznati. Pa ravno na tvojo dolgo zanašlji ' 0 milost in poterpljenje svoje zaupanje sta¬ vim. Daj mi, kakor unim modrim J 11 ' 303 tranje dežele za zvezdo, za lučjo svete vere hoditi, de tvojiga Božjiga Sina išem, najdem in ljubim! Dodeli mi, o Bog usmiljenja! to gnado, po ravno tem svojim preljubim Sinu, kterimu bodi s tabo in svetim Duham večna čast in hvala! Amen. V. D nedeljah po svečnici do svetiga posta. O moj ljubi Jezus! s koliko žalostjo ™ nevoljo moram vender viditi, kolikanj £ r eha razujzdani otroci tvoje cerkve v tam času v svoji razujzdanosti, nezmer- "°sti in požrešnosti, v prederzni in aj- dovski norosti delajo, in tako tvoje čisto ^°šje Serce nar zbodljivši žalijo, zakaj take reči so tvojim očem velika gnjusoba. krnili se, o Gospod! slepote in oterp- ll0s( i tih nesrečnih, in če se ne dajo k taki oberniti, o saj ne dopusti, de bi se j® 2 5 tvoja hči, takšine malopridnosti in hudobije vdeležila, velikoveč dodeli, de J ez s svojo ljubeznijo, nehvaležnost sveta 11 ^bi storjeno nečast po moči nadome¬ ščeni. Za tega voljo se hočem vsim 'tabrovoljam in razstresenostim, h kterim ' utegnila povabljena biti, odpovedati. 304 (Jas pa, kteri uii bo po spolnjenih dolž¬ nostih in hišnih opravilih ostal, bom v samoti, v molitvi, v drušini bogaboječih devic in v cerkvi pred sedežem tvoje ljubezni v češenji tvoje ljubezni dopri¬ nesla, de bi sebi in vsim drugim greš- nikam in grešnicam milost in usmiljenje pri tebi, o Jezus! sprosila. Amen. VI. 0 postnih nedeljah. O Bog in Odrešenik ljudi! ki* sveti postni čas po svoji cerkvi postavil, be bi mi grešniki nevkretno meso s P 1 ' 1 ' tergovanjem križali, svoje serca s pokoro očiševali, svoje misli k nebeškim rečem povzdigovali, se med tem čašam tvojig a britkiga terpljenja in smerti v živo sp°' minjevali. Dodeli, o Bog! de ta sveti čas' resnični pokori in zatiranji svojih p° cU ' tenskih želj doprinesem, in namest svoje telo nezmerno pasti, svojo dušo z obža¬ lovanjem in solzami redim. Ko bi pač mogla, o Jezus, prjj ale moje duše! tvoje britkosti in bolečin^, nad tabo doprinešene grozovitnosti, 111 tvojo sramotno smert na križi, ve d n 305 pred očmi imeti, de bi s tabo k novimu življenju vstala! Amen. VII. Veliki teden. Preberi vsaki dan v H. delu mašne molitve lerpljenja in smerti Jezusa Kristusa (stran ali križevi pot v Vil. delu. VIII. 0 velikonočnih praznikih. Zdaj, o moj nar častitijivsi Jezus! J® ojstra pot tvojiga trudapoiniga življe- “J a dokončana; tvojiga terpljenja in tvojih Rdečin je konec; smert in pekel sta pre¬ žgana; človeški rod je odrešen; Bog J e spravljen; nebesa so odperte; in ti, o ai °je življenje, si v časti in mogočnosti V j in ne boš vekomej več umeri, e , s svojim vstajenjem tudi meni 'kajenje in večno življenje obljubiš. O kako se neizrečeno veselim s tvojo s ' ft to cerkevjo, o častiti Jezus! ktera ti "'sod po celim svetu trikrat veselo ale- "J 0 prepeva. Zahvalim se ti za tvoje ne¬ vpadljivo terpljenje, h kterimu te je le '°ja nezmerna ljubezen nagniti mogla; hvalim, častim in ljubim te, kolikor nar bolj moje serce zamore. Pa oh! ta lju¬ bezen je še slaba, stari človek živi še v meni, smert in greh gospodujeta še v moji slabi natori, in pozemeljske nagnje¬ nja še niso pomerle. Kdaj, o moj preljubi Zveličar! bom jez te revšine premagala; kdaj boš mojiga duha k popolnišimu življe¬ nju obudil; kdaj mi boš pokazal svojo novo lepoto, de se mi nečimurnost in veselje sveta pristudi? O moj Bog i» Gospod! daj mi viditi častitljive rane tvojih prebodenih rok in nog in tvojig 9 presvetiga Serca, de se v nje skrijem, in v njih skrita ostanem! Dodeli mi s v0 J mir, kteriga mesen človek ne zapopade, in ukroti moje nevkretno poželenje, ktero mi je v pospehu k dobrimu na poti. Moj Jezus! govori le eno besed" moji duši, in ona se bo razveselila- 1" če moje umerljive oči zdaj tvoje lep°J e ne morejo viditi, vender vem, de uu 1° boš kdej pokazal, ko bo moje pozemelj 8 * 0 telo prenovljeno, iz prahu groba vstalo- Ali bi bila še v stanu človeška lepota w (, J p serce premotiti, ko imam zveličansko up*' nje, s temi svojimi očmi tebe vekoffl e J gledati? O preserčno upanje, v kterim živim in umerjeni. Amen. m, z< n< Šf š. I M P' m P 1 Sl d h it ti n BO 7 IX. Križev teden. Poglej in beri v ta namen v I. delu pervi in •togi oddelk (stran 1 — 13), od svete molitve. X. V praznik vnebohoda Kristnsoviga. (3as se je približal, o častiti pre- magavec sveta, smerti in pekla! de se zo pet v nebesa poverneš, s kterih si k nam grešnikam prišel. Kako bom mogla ? e dalje v ti dolini solz živeti, kako se Se dalje teh nečimurnih minljivost razvese- [jevati, ko tebe, mojiga upanja in zveli¬ ča več tu doli ni? Nič več nočem P° pozemeljskim, temuč po vikšim, po ^beškim hrepeneti. Ti, o moj Jezus! si v nebesa šel P° svoji Božji moči; jez pa bom v duhu s moj Zveličar! po križi in terpljenji "^gel v svojo čast iti, ravno tako hočeš, 308 de tudi jez po križi in terpljenji k tebi pridem. O moj Jezus! k vsimu sini pripravljena, de bi te le kdej smela v tvoji popolnama lepoti gledati in večno vživati in ljubiti! Podperaj me, de se tega vredna storim. Amen. XI. O binkoštnih praznikih. Poglej molitev od svetiga Duha v II. deli tretji oddelk. (Stran 53.) XII. V praznik svete Trojice. Poglej v II. delu, tretji oddelk, I. premih Ijevanje od presvete Trojice. (Stran 46.) XIII. V praznik sv. rešnjiga Telesa. Poglej v II. delu tretji oddelk, X. P 1 ' 6111 ^ Ijevanje za četertek. (Stran 85.) i 309 Prazniki Matere Božje. I. V praznik čistiga Spočetja Marije. j C8. grudna.) O prečudna, o neprimerljiva Devica! s ponižnim in pobožnim sercam te ča- sllai °- Po pravici sveti Duh od tebe S 0v °ri 5 d e veliko devic si je mnogih . Vladov nabralo, — ti pa si jih vse psegla, in de si med vsimi hčerami ka- 0l ' lilija med ternjeni zrastla; ker devi- ^ e ) ki so se zavolj velike svetosti svetile, i s °' r ender vse v grehu spočete bile, in 1 kakor otroci jeze Božje na svet prišle. ij,, 1 Vs e drugači je pri tebi, o Devica! 1 s ama izvoljena zmed jezero prideš 310 vsa lepa in cista, brez vsiga greha in madeža iz Božjih rok, in že v svojim spočetji stopiš kači na glavo, ki je s svojim strupam vse ljudi okužila. Pre¬ srečni starši, Joahim in Ana! vajM prošnja je čez vse pričakovanje uslišana; nar drajši blago vama je izročeno. P® tudi upanje našiga zveličanja je zdaj blizo. Tempel je že tu, v kterim se bo razodelo. Kmalo bo Sonce večniga živ¬ ljenja iz-hajalo, ker Marija, zgodnja da' niča, ga že napoveduje. Globoko je bij človek po grehu padel, veuder pri Marn se je vsa rajska lepota, ktera je bila človeku pred padcam lastna, sošla, stvari. Po tebi se je pervi žark i|/j je milosti zgubljenimu, v grehu za- ■"panimu človeškimu rodu prikazal. Pod- i iei ' a J me, o gnade polna! oj, s svojimi ^bi sim tolikrat gnado Božjo zapra- ,! a ) bodi pri Bogu moja srednica, ti, Sl si Mati Zveličarjeva! Tvoje priprošnje bo zavergel. Njemu bodi čast na "‘»mej. Amen. 312 III. V praznik darovanja Marije. (Sl. listopada.J Nar svetejši Devica! živi teiupel svetiga Duha, kteri te je že pri spočetji z vsim bogastvam svojih gnad obdaroval: dans si se svojiuiu Bogu darovala, h' si očetovo hišo zapustila in se v tempel zaperla, ter se že v tretjim letu svoje starosti vadila svete samote, pridnosti m pokoršine, ko druge hčerke tisti čas, s® neizbujeniga uma, v nedolžnih igrali do- prinašajo. Ti pa si že v svoji nježni sta¬ rosti v gledanje večniga Boga zamaknje¬ na, in išeš, svoje veselje pri naj čistejši ljubezni užgati, v premišljevanji tistig®' kteri je tvojo čisto telo v svoje preb*'*' liše izvolil. Kako lep zgled meni 111 vsim devicam daš, posvetnima vese J" in drušini ljudi se odpovedati, in s v sii moto, pridnostjo in pokoršino nedolž** t,s duše in čistost telesa obvarovati. ^ aj ' o nar svetejši Devica! de te posnenn 1 " 1 ' Amen. B m Vi V! V Dl P' VI »I tf e* S I vi n H ni .1 313 uipel želji val: ko opel poje :i i« i do- da¬ lje- ejši g*- va- in siju sa- os* aj) mi' IV. V praznik oznanjenja Device Marije. (25. sušca.J Presveta Devica! na današnji dan je ®°g v tebi čudež storil, ki je bil clo nebeškim duhovam dosibmal prikrit. Od Pekomej izvoljena, se današnji dan zmed Ts >b žen za Mater Božjo oznanuješ. 'sigamogočni Bog ti po velikim angelu Maternstvo Sina Božjiga ponudi; sveti Duh P r ide čez te; moč Narvikšiga te obsenči; ' e čna Beseda se na tvoje privoljenje z ne bes spusti, in v tvojim telesu človeško n %-o na-se vzame. Kdo te zamore, o preblažena Devica! radosti zahvaliti, kakor zaslužiš, ki si z fno besedo revni svet zopet na noge javila? Kdo je v stanu tvojo čast, tvojo v, soko vrednost zapopasti? Kako se mo¬ lj 8 deklo Gospodovo imenovati, ko te je 'afer svojo med vsimi ženami izvolil? O ponižna Devica! de bi te vselej f fls »einala, in se zavolj telesnih in duš¬ il , 1 darov, ki sim jih od Boga prejela, l.dar ne povzdigovala, velikoveč svoj j® s poznaje, vse le Bogu pripisovala. *tten. 14 314 V dan obiskanja sv. Marije Device. (2. maliga serpana.J Koliko čednost mi razodevaš, Božja i Mati, s tem obiskanjam svoje tete Bliža- s bete ? Razodevaš pokoršino, ker se po- t daš na pot, de si je ravno dolga in « šibkiga trupla, in hitiš naglo čez hribe, a voljo Božjo spolnit; razodevaš globoko po- I 1 nižnost, ker se ne braniš, kot Mati Gospo- dova deklo Gospodovo obiskati ; dalje svojo «i dobrotljivo miloserčnost, ker prideš v ma- v <- ternim telesu v splohnim grehu spočetim« Jezusovimu napovedovavcu (Janezu) na pomoč; razodevaš notranjo ljubezen in če- ^ šenje do Boga, ker očitno Božje dela ozna- nuješ; in zadnjič tudi svojo lastno spozna¬ nje in zaničevanje, ker vse milosti Božji) nič pa svojimu zasluženju ne pripisuje«- O Devica vsih devic! kdo je v stan« tebe kdaj zadosti hvaliti? in kteri malo- ^ pridnež bi se podstopil tvojo visokost, mogočnost in častitljivost zmanjševati, in ' l| k nič devati, ko si že s pozdravljenje® čudeže storila? Moje vsakdanje prizadevanje naj b°) j' s o prečudna, sveta Devica in Mati, ty°J° t mogočnost spoznovati, tvoji priprošnji 11 315 priporočevati in se tvojiniu varstvu in hrambi popolnania izroeevati. In ako me pomeri mojiga zaupanja uslišiš, mi ne ho ničesar manjkalo, ako s svojo mogoč- a »ostjo tudi svojo voljo skleneš. Pa saj - wi v stanu svojiga materniga serca za- • , ker nikoli se ni slišalo, de bi bila ti zapustila, kteri je na te in na i '°jo priprošnjo svoje zaupanje stavil. * ™*lji mi svojo pomoč, o maiti milosti, " ‘ ( inii pomagat, ti tolažnica grešnih Evnih 0 ' tr °k, za Bogam si ti moje nar veči ' !au panje. Amen. n ' ^ praznik ociševanja Device in Matere Marije. , (Svečnica. S. svečana.J 11 . Visoko češena Devica! dans je dan ' posebno velikih čednost, z njih i U| l«bo vesolni svet razsvetljuješ. Ti, n '' ^‘ ste jši, neomadežana Devica in Mati 11 , n otopiš tje, enako nečistim ženam, j! 10 ko b‘i tudi ti očiševanja potrebovala, ‘ |; lrav no si čisteji, kot nebeški angeli. 1 ° z *ra nimaš na to, de postava očiše- 4l !)a ni bila ne zate, ne za tvojiga Sina 14 * 316 dana. Tako želiš vso postavo spolnovati, in pred ljudmi svojo veliko vrednost za¬ krivati. Jezus je pri obrezovanji znamnje grešnika na-se vzel, in ti vredna mali taciga Sipa, iz želje ga posnemati, ho¬ češ za nečisto ženo deržana biti. Kdo zmed tih, ki so okoli stali, te bo mogel spoznati za to, kar si — nar čistejši mali dolgo zaželeniga Mesija ? Gotovo ne drugi, kakor Jožef, tvoj deviški ženin, in pravični Simeon in bogaboječa vdova Ana. Pa ravno to pričevanje je hil pervi meč, ki je tebe prebodi!, ker star¬ ček Simeon ti prerokuje, de ta tvoj Ijnl" Sin bo imel veliko terpeti. Pri vsim tem ga ti nebeškimu Očetu v spravno daritev za človeški rod daruješ, in se tako f' nižno in poterpežljivo vsim prihodnjim britkostim in bolečinam podveržeš. ^ velikoserčna Devica! sprosi mi moem' gnado, de tebi enako vso postavo 111 tanko spolnujem, za sodbo ljudi ne p°' rajtam, in se ponižno in voljno vsacin lU križu in terpljenju podveržem. Amen- 'ji 317 V praznik vnebovzetja Marije Device. (15. velk. šerpami.) 0 O Marija, naša ljuba mati! tako ;1 Aj našo zemljo, to dolino solz zapu- (i stiš, in se vzdigneš v nar vikši nebesa, e kamnr te angeli Božji sami nesejo, kjer 1 s ' bila kronana, kot Kraljica nebes in a zemlje, in sediš na sedeži zraven svojiga ii ®na v nar veči svetlobi. — S kakim ve- ■ seljem si, o Mati Božja! nebesa napol- 'i “ila, ko so angeli in svetniki vgledali 11 ils to telo, ktei-o je Sina Božjiga na zemlji ' ri °silo, in ko so tvoje obličje gledati do- ' ib, ktero je obličju Sina Božjiga nar 1 “Spodobno? Pa tudi, o prečastita mati ! Jezusova! kakšino veselje, kakšine slad- 1 ®®*i si mogla ti sama v svojim sercu 1 “"čutiti, ko zdaj za vselej s svojim Pre- ■ Pbini sklenjena, prejemaš plačilo za svoje 1 ' IS( >ke čednosti, in ko si svoje težavno P®Potvanje na zemlji premenila z vednirn jManjem lepote Narvikšiga? O nebeška daljica! ozri se s svojiga presvetliga Se deža na-me preubogo, ki se še na ne- 'ainim, nepokojnim morji tega sveta Najdem , bodi vedno nad menoj čuječa, 318 obvarovaj me, naj ti bom vedno pripo¬ ročena, in prijetni duh tvojih prelepil čednost naj me za tabo vleče, de priden za tabo v nebesa, kjer bom s tabo svo- jiga Boga in Odrešenika z Očetam in svetim Duham vekomej ljubila. Amen. (Posluži se v tem in druzih Mariinih praz¬ nikih molitev in premišljevanj od čednost Devic« Marije v VI. delu teh bukev.) 319 ipo- epib dem IVO* 1 in i, m- V godove svetnikov Božjih. I. Molitev k svetima angelu varim. (Perno nedeljo kimovca.J O moj sveti angel varh, moj nar zvestejši spremljevavec skoz celo moje življenje, kterimu sim od Boga z dušo ln telesam izročena; zahvalim se ti za '’ iS ° ljubezen in skerb, s ktero za moje 7Š110 zveličanje čuješ. Žal mi je, de Slm se ti neubogljivo skazala in te s s jubim zaderžanjeni tolikokrat žalila; pro- Sl,ri te, odpusti mi, odsihmal se ti hočem Pokorniši skazati, in te ne več žaliti. °°di moj posebni prošnik, in nosi vse ltlo j e potrebe pred Božji sedež. Varuj Ble po moči, ki ti jo je Bog podelil, 320 vsih dušnih in telesnih nevarnost $ brani me pred sovražniki rnojiga zveličanja: pomagaj mi, de vse grešne skušnjave srečno premagam ; sprosi mi gnado, ve¬ dno v strahu in pričujočnosti Božji živeti, de tebi, čistimu duhu enaka, čistiga , serca ostanem5 stori, de bom čuječa in se previdno varovala, de ne pohujšam ne z besedami, ne z deli ne eniga unib malih, ki na Jezusa verujejo in kterih angeli zmiram obličje nebeškiga Očeta gledajo. Podpiraj me v križih in težavah ne zapusti me v poslednjim smertnim boji, in pripeljaj mojo dušo čisto in ne¬ oskrunjeno k Bogu, njenimu večninn 1 Sodniku. Amen. II. V praznik vsih svetnikov. Poglej V. premišljevanje v II. delu, stran III. Vsih vernih duš dan. O usmiljeni Bog! prosimo P 1 ! dragi kervi Jezusa Kristusa, s ktero naše dolge zbrisal, de se v vročih vic 8 terpečih duš usmiliš, in jih iz ječe resi*' 321 v kteri morajo dolg svojih grehov do zadnjiga vinarja poplačevati. Nočem, o Bog! de bi se tvoji Božji pravici ne zadostilo, temuč de jim iz obilniga zaklada zasluženja Jezusa Kri¬ stusa in iz molitve cerkve toliko njim v dobro priti pustiš, kolikor potrebujejo, de svoje dolge poplačajo. „De profundis." Molitev za verne mer tv e. Iz globočine vpijejo k tebi, o Go- s P°d! duše iz kraja svojiga očiševanja. Nagni milostljivo, Gospod! svoje Uses a na klicanje njihoviga duha. O Gospod! ako boš zavolj pregreh ra jtengo tirjal; kdo bo obstal! ? Le samo pri tebi je odpušenje; le San io ti zamoreš rešiti in oprostiti. Gospod! one tvoje pomoči čakajo; ti J° obetaš, — one upajo v tvojo besedo. Gorečniši kakor po jutri hrepene po tv °j* pomoči. j >• ... Strafing in marter zavolj njih grehov „ Gospod! rešil. Oče naš i. t. d. Gospod ne pusti jih zastonj upati -j si dobrotljiv in toliko rad pomagaš 322 Gospod! daj jim večni pokoj. In večna luč naj jim sveti. Od vrat peklenskiga brezna. Reši, o Gospod! njih duše. Naj počivajo v miru. Amen. Gospod! usliši mojo molitev. In moje vpitje naj do tebe pride. Molimo. Bog Stvarnik in Odrešenik vsih ver¬ nih ! dodeli dušam svojih služabnikov m služabnic odpušenje vsili grehov; de mi' Iostljivo odpušenje, ki so ga vselej želeli; po bogaboječih prošnjah dosežejo. K te “ živiš in kraljuješ z Bogam Očetam ' edinosti svetiga Duha Bog vekomej. Aw en ' IV. $< Zi te je zi n« oz g« lic B. tal Pri »j< ta ap tel V dan kakiga aposteljna. Častiti prijatel in nasledovavec J e ' zusov, sveti I./ti veš, koliko prizadevanj* in truda, koliko zopernosti in preganjanj* si preterpel, de bi Ime svojiga Božji#® Učenika in njegov svet nauk nevernik*® oznanoval in med njimi razširjal. 1" ' vsih nadlogah in martrah si bil poln ve' dol iz nai Je: je 323 selja, in si se za srečniga štel, de si zavolj Jezusoviga Imena kaj prestati in terpeti imel. Tvoja velika gorečnost te je serčniga in tvoja stanovitnost te je zmagavniga storila. — Moj spol mi scer »e dopusti svete vere divjim narodam oznanovati; pa vender tudi meni je mo¬ goče čast Božjo in ljubezen svojiga Zve¬ ličarja razširjati, če le storim, kar moj % od mene v mojim poklicu tirja, in la ko pobožno živim, de mojiga bližnjiga s podbudavam. Tudi zamorem z molitevjo ^ spreobernjenju terdovratnih grešnikov Pjipomoči, in vse svoje djanje in neha- "Jo? svoje križe in terpljenje zamorem v la namen Bogu darovati. In ti, sveti a postelj! mi zamoreš te gnade, ki jih po le b‘ prejeti želim, od Boga zadobiti. V. V dan kakiga marternika. Sveti I., ki si zavolj vere od hu- dobniga sveta sovražen bil, in svojo kri ® ljubezni do Jezusa Kristusa prelil; ti M v resnici zamogel z velikim apostelj- '! aui reči: „Kdo me bo ločil od ljubezni ozusa Kristusa ?“ sej ti si za-nj, ki te Je ljubil, lakoto in žejo, vročino in mraz 324 preganjanje in nadloge, ječo in mar- tre prestal, in si vso peklensko moč premagal. — O kako rada bi tudi jez tebi enaka bila, in sim že tolikokrat rekla, de sim pripravljena, za te vse voljno terpeti, za te v ječo in v smert iti; tako sim včasi govorila, ko me je po¬ sebna gorečnost prijela, in je moj Bog k mojimu sercu govoril. Ko je pa prilož¬ nost prišla, svojo obljubo v djanji ska- zati, se moje serce vstraši, moje dobre misli zginejo, moja gorečnost vgasne. Kaka majhna skušnjava, ali kaka majh¬ na zopernost me zamore omahljivo sto¬ riti; ali me je sram, se pobožno skazati. ako me prederzni zasmehujejo, in se bo¬ jim njih zamere. In ko me moja slabost preraste, zapustim svojiga Boga in Zve¬ ličarja. Kako bi bila po tem v stanu, za Boga smertne bolečine prestati? Rada bi bila s tabo, o velik prijatel Božji! ven- čana, pa kako, ko se zoper greh kervi ne vojskujem. Prosi za me, o častiti pričeval K ristusov! de se jez z veči resnobo zoper meso in kri, in zoper hudobi" svet vojskujem; in če tolike sreče " e morem doseči, svojo kri za Boga in nj e ' gove svete resnice preliti, mi pa g I,aU ° 325 - sprosi, de s poterpežljivostjo in notranjim c veseljem križ prenašam, in de se ne z dam nobeni človeški moči, nobeni skuš- H rjavi, ne zaderžkam od dobriga odverniti, e i» de svoji obljubi, ki sim jo pri sv. j teistu storila in potlej večkrat ponovila, - zvesta ostanem. V dan kakiga spoznovavca. Sveti I., ki si se vsaki hudobii in 'sim počutenskim poželjivostiin odpovedal, ^pobožnosti, in pravičnosti in zmernosti ® v el, in kakor zvest klapec prihoda svo- i'go Gospoda čakal, kteri ti je večno plačilo dal; — kdaj bom jez tvojo pot otopila, in svojo domovino dosegla? _ 5 le predeleč sim od obojniga. Pot |J e je terpljenje, zatajvanje same sebe; ' ri oepretergana stanovitnost v čednosti. ' ez pa ne morem še kak majhen križček Prenašati 5 čisto malo ali clo nič svojim lutkam ne odpovem; in če mi le kaj “ la jki)iga manjka, ali vse po moji volji ne gre, že sim nevoljna in klaverna. , Ti si bil usmiljen do bližnjiga, tfotak do zopernikov, dobrotljiv do rev- ^5 ponižen in pokoren do predpo- 326 stavljenih 5 jez pa ljubim le samo sebe, s sim terda in ojstra proti podložnim, ne- s prijazna in nepriljudna proti svojim verst- z nicam, godernljiva in nepokorna proti v predpostavljenim, serditaproti zopernikain, c In pri vsim tem si upanje delam, ravno v to doseči, kar si ti v nebesih dosegel! s O zvoljeni prijatel Božji! ozri se z usini- # Ijenjem na mojo revšino, in zadobi »1 b gnado, ki si jo po tebi zadobiti upam; it de tebe nasledujem, in po poti, ki si no d jo ti pokazal, v nebeško domovino do- sl speni. v vn . h V dan kake device in marternice. » Sveta devica in marternica I., t' r °j a čednost je bila ljubezen do Jezusa, ktera ti je dvojni venec devištva in marternst'* pridobila. S čistostjo duše si si njegovo Serce prikupila, s čistostjo telesa si » e z njim poročila. Ktera ljubca bi ne bik pripravljena, vse, clo življenje za svo- jiga ljubčika tje dati? Torej je hrepe¬ nenje, s svojim ženinam v nebesih skle¬ njena biti, tebi smert in vsako martro sladko in prijetno storilo. O blažena devica in pričevavka Kristusova! ko > !l pač mogla tudi jez Jezusa ljubiti, kak 1 C( J, ti je i ® i pl ni 327 si ga ti ljubila, potlej bi svet z vsimi svojimi nečimurnostmi spred mojih oči zginil. Kaj je ljubezen umerljiviga člo¬ veka? Koiiki slabosti in nepopolnosti je do nar gorši ljubezen podveržena, in velikokrat se konča v brhkostih in ke¬ sanju, ali z ločitevjo. Jezus samo nam »stane večen, in smert nima moči, lju¬ bezen do njega v sercu zadušiti. Poze- Neljsko ljubezen terpljenje slabi 5 ljubezen bn Jezusa pa križ očišuje, terpljenje 'knša, potreba in težava vterduje in po- 'ikšuje, poterpežljivost zadnjič venča. Opomoči, o prijatelca Jezusova! de po ^j* priprošnji Jezusa ljubim, kakor si S a ti ljubila, de telo in življenje tje dam, ee l)i bilo treba; in Jezusa ne v živ- ne v srnerti ne zapustim. Vlil. V dan device, ki ni marternica. . Ce prevdarim, o sveta I.! kako si , ezu _sa serčno ljubila, in vender svoje . erv > za-nj nisi prelila; si mislim, de ti " takšine priložnosti, ne pa volje lllan jkalo. Sej tudi mati Gospodova, ki je Nsegla vse stvari v ljubezni do Boga, 11 kakor prava marternica vmerla. Vem 328 pa, de križano življenje, kakor si ga ti peljala, je huji in dalji martra, kakor pri prelivanji kervi in sinerti. Iz nagiba lju¬ bezni si svoje žlahno in nedolžno uiesii križala, posvetni prijetnosti in raztreseno¬ sti se odpovedala, nerodno nagnjenje za¬ tirala in se vedno zatajevala. Zaničevanje, pozabljenje, zasmehovanje sveta, teles¬ ne bolečine, otožnost in klavernost duha. vse to si skusila in preterpela; in kakor se v ognji zlato skusi, si bila ti po težavah skušena, in vredna najdena vec- niga plačila, ktero bo tistim dano, kis« svojo kri za Jezusa prelili. — zamorem tudi jez , če tudi kervi kot marternica ne prelivam, Jezusu svojo ljubezen skazati5 zakaj oh! križ in *«' pljenje, ki me po Božji naredbi vsak dan skorej zadene, pikanje in žalje>!l f mojih bližnjih, verh tega zatiranje nerO' dnih občutlejev, vse to tudi nekako mat' ternstvo dela, ki je včasi grozno butl°j in dolgo terpi. Prosi, o sveta devica- svojiga ljubiga Zveličarja, de jez rada? voljno in iz ljubezni do njega vse 11 terpim, in se še sama križam in K0 P el sebe vojskujem, de popolniši marternst' 1 in tako nebeški nezvenljivi venec I 1 " dobim. Amen. pri Stil čet reč pra sre sta za pot got v t teb like nos tebi te ] sle< dja Pro troi I 329 f IX. V dan godu device. JSO I 10 - ;a- i e > *s- ba, tor ;Č- so iko kot ojo er- iak nje 'O' tr¬ lo, 3*1 la. to p tvo; ri- ; Sveta patrona I., ktere ime mi je pri svetim kerstu dano bilo, de te ča- s| im, v sili na pomoč kličem, in tvoje rednosti in življenje posnemam. Te tri rf “či si bom vse dni svojiga življenja prizadevala, zvesto spolnovati. Kako P r « r je, de te častim, ker te vesoljna sv eta cerkev za prijatelco Jezusa Kri- sll| sa, za gorečo služabnico časti Božje, Zi * tempel svetiga Duha , za popolnama Podobo keršanske svetosti, in za mo- ?ocno priprošnico spozna in časti. čast, ki ti jo skazati zamorem, je, ' te hi Boga častiti in hvaliti, njega za Jehi podeljene milosti zahvaliti, tvojo ve- moč pri Bogu, in tvoje velike čed- ll9s ji spoznati, in svetu znane storiti, se ,f ^i v sili in potrebah priporočevati in na 'l klicati, in tvoje pobožno življenje na- jodovati. De to svoje naprejvzetje v lai| j> speljem, potrebujem pa tvoje pri— P r °snje; naj ti bom, o moja sveta pa- r,,Ba i tudi v prihodnje priporočena! 330 X. V praznik cerkveniga žegnanja. Premilostljivi Zveličal’! ki si iz ne¬ skončne ljubezni do človeških otrok, in iz goreče želje , med njimi prebivati, v cer¬ kvah, na tebi posvečenih altarjih resnično in osebno pričujoč in v njih naše molitve milostljivo poslušaš ; bodi tavžentkrat češe« in hvaljen, in ostani vedno med nami' Iz tega namena , de bi se verni tvoje neskončne ljubezni spomnili, in de bi » e pozabili tistiga dne, ko je bila ta cerkev v službo Božjo blagoslovljena, naj bi ® tu v duhu in v resnici Boga molili in o 111 služili, je sveta cerkev ta praznik po s,a ' vila. O kako veličasten in svet je ^ kraj! V resnici je te hiši Božji zveliča¬ nje došlo. V hvali in zahvali Boga 111 v duhovnim veselji hočem ta sveti da« doprinesti, ne kakor tisti brezmišljeni 111 nehvaležni ljudje, kteri malo poraj ta J° za to sveto mesto, in ostanek dne' 3, de bi ga, kakor oni mislijo, prav p raZ novali, v gerdi razujzdanosti, v nezm er ' nosti v jedi in pijači dopernašajo. lj slli ! 1 se, o Bog, ki si vselej milostljiv usmiljen, teh revežev; in sprejemaj ,|ir brotljivo molitve in obljube, ktere pobe 141 " 331 in pravični na tvoj sveti altar polagajo, in ne pusti tudi mene revno grešnico neuslišane iz tega tvojiga sv. tempeljna iti, velikoveč sam sebi moje serce k ffednimu prebivališu pripravi, de bo za- mogla iti v tvojo nebeško hišo. Amen. Posebne molitve k svetnikom, kterih device posebno zaupanje imajo. XI. K svetima Jožefu. Sveti Jožef! ti ženin Marije Device, 111 1'ednik Jezusov, koliko gnad imamo P" tebi upati zavolj tvoje visoke službe, " le U je tebe pred Bogam in ljudmi veli¬ ka storila? Ti si posebni varh tistih, "teri si po notranjim življenji prizadevajo. , az un uiatere našiga Gospoda in Zveli¬ ča ni bil nikoli noben človek tako na¬ jdbo z Bogam sklenjen. Tega Boga Pbezni, kteri je hodil in živel med ljudmi, imel toliko let pred očmi. Kakor dete “°žje si ga na rokah pestval; pokoren b.je bil kakor svojimu očetu; bežal si z "jbn in Marijo v Egipt, in ga otel pred 832 grozovitnim Herodam ; spremljal si ga v Jeruzalem; redil si ga s potam svojiga obraza; z njim si v skrivni samoti živel v mestici Nazaret; poslušal si njegove svete pogovore in nauke; tvoje budenje in spanje, vse tvoje djanje in nehanje je bilo v Jezusovi družbi, in v Jezusovo službo. Kje sim tedej v stanu mogočni- šiga priprošnika najti, de bi gnado no- tranjiga življenja in prave pobožnosti zadobila ? Ti si priporočnik ne le tistih, k' v zakoni živeti, temuč tudi tih, ki v deviški čistosti ostati hočejo. Tvoja neomadežana nevesta je bila Marija, tvoj rejene je b>' Bog Sin sam; kje je srečniši zakon i> a svetu, kot je ta? Zavolj deviške čistosti si bil v vid' niga angela varha prečastite Device, 1,1 v rednika Sina Božjiga izvoljen. & a J se če po tem devica bati, če se v t' r °J e varstvo poda? Enako si priporočnik tistih, hi > ie vedo, ali bi težavni zakonski stan a 1 vedno devištvo izvolili, in se k tebi z a ' tečejo. Bog sam te je po svojih ang e ‘‘ in po svojim edinorojenim Sinu na vS|i tvojih potih vodil. 333 v a sl e e I« o ti Zadnjič si ti tudi tisti, kteri v smertni mi na pomoč pristopiš temu, kdor na-te Mice; ker si sam tako srečen bil v sve¬ tili rokah Jezusa in Marije umreti. Zvolim te, o sveti Jezusov rednik, v svojiga priporočnika in varha, in vse timgo tvoji milosti izročim. Ti poznaš n| oje potrebe, in veliko zaupanje, ki ga ™ a te stavim. XII. K sveti Ani. O srečna in žegnana, mati svete Božje Rodnice Marije! po ti tvoji gnade polni ■ e j'i se sme po pravici soditi, de je bila obilnost gnad od Boga podeljena. !/ si korenina Jesetova, ki je drevo oljenja, nosila , iz kteriga je zveličanje sveta, . ' ~ ’ ' 'Ht\. začetek življenja , Jezus Kristus t Srečno je tvoje čisto telo, ktero je daljico nebes, veselje angelov, upanje jfašnikov, brezmadežno spočelo in rodilo, l^čne so persi, ki so takšniga otroka ‘j’!® in hranile. Spodobi se, de te ča- ' l||n i in tvojo veliko veljavo spoznam, ki " 'mas pri Bogu in pri Marii, svoji pre- ' e, i hčeri. Zadobi mi gnado, de Sina 334 tvoje žegnane hčere po tvojim zgledu ljubim \ in de to tvojo ljubo hčer, svojo Gospo in milostljivo Mater serčno častim, in njene svete čednosti nasledujem. XIII. K svetima Antona Padvanu. Velik svetnik in prijatel Božji! naj drugi tvoje velike čudeže, ki si jih brez števila storil, visoko hvalijo in svetu ozna- n ujej o; jez pa, sveti Anton! premišljujem tvojo deviško čistost, tvojo priserčno lj u ' bežen do Jezusa, tvojo visoko ponižnost, zatiranje tvojih počutkov, in druge lep e čednosti, ki jih po milosti mojiga Zveli¬ čarja, ktero mi ti sprositi hočeš, posne¬ mati mislim •, to je čisti čudež, kteng a za-me storiti te prosim, ker po taistim bom svoje zveličanje dosegla. O tako prosi tedej zame pri J e ' zusu, kteriga v naročji nosiš, de se v tistih čednostih vadim, ktere v mojim sercu ogenj ljubezni Božje bolj in J )0 .J podkurijo, de vse hude nagnjenja bolj J" bolj zatiram , križ nosim , hvalo ljudi m al ° cenim, in le to storim, kar je Bog 11 dopadljivo. mal vedi zvel nevi in di tiuo suhi] stani ude »osti duše Wez svet ?4 dlavj °beri lleri sirav ] (| čili j Wdi, i ^iše V s tori] 335 XIV. K svetimn Frančišku Ksaverju. Častiti apostelj Indijanov! kteri si enako velicimu Aposteljnu ajdov nedopo- 'fcdljive trude in dela za čast Božjo, za zveličanje bližnjiga in za spreobernjenje ^vernikov prevzel ; ker si ptuje dežele 31 dele sveta prehodil, lakoto, žejo, vro- in mraz, preganjanje in težave ' s ake sorte, in mnogotere nevarnosti na sikim in na morji prestal. Kako sim v sla nu tvojo gorečnost premišljevati in ne n ideča postati zavolj svoje lastne mlač- •osti v prizadevanji za zveličanje svoje bše? Ji, k 0 zamogla jez kakor ti, rez števila ajdov spreoberniti, in ves " et Kristusu pridobiti; kaj bi uii porna- j> a K če bi pa svojo dušo pogubila? avi) o ta misel je bila, ktera te je spre- 1 ei jJila, in goreč ogenj v tebi prižgala, ! er ‘ pravični jezi, usmili se velikoveč ®°jiga revniga stanu. Jez sim slab in f° te i't človek, podaj mi svojo roko, ker !| r ah in groza me opada po vsim životi. * ai ' sim se od tebe ločila, je moja duša ' t ‘ ,| no omamljena in žalostna. Kako dol- 5°) o Bog! me boš v tem žalostnim > pustil? Ob oberni svoje milostljive 1 ia-me, in za tvoje neskončne milosti reši mojo ubogo dušo! zakaj ako moja silna žalost clo v grob verže, ti bom potlej mogla tam hvalo peti? 15 338 Tebi je znano, o Bog! kako zgrevano t sim že svoje grehe objokvala. In če nisi s še zadovoljili, lej, jez si hočem clo vsako a noč svojiga spanja pritergati, in svojo ti posteljo z obilnimi solzami močiti. Moje a od notranje žalosti vderte oči in lira f so že v mojih sovražnikih misel zim- t dile, de sim zastonj pri tebi milosti si iskala; pa bežite od mene vi brezbožni s zasramovavci: glejte, Gospod me jej G milostljivimi očmi pogledal; in mojo moli- t tev uslišal; moje vedno zdihovanje i» ! | žalovanje mu je k sercu šlo. Poberite se 'e tedej deleč od mene vi hudobni sovraž' » niki moje duše; vaše hudobno nadjanje ( naj vam bo v sramoto; zakaj usmijj e ' j ni Bog me je zopet v gnado vzel. C' aS * bodi Bogu Očetu i. t d. Drugi psalm od pokore. Blagor jim, kterim so pregrehe od' pušene! Blagor človeku, kterimu ni B°S zavolj njegoviga odkritiga duha in zg re ' vaniga serca greha zarajtal. Oh! ko 1" bila jez le precej po svojim padcu Bog 11 svoje grehe razodela, ali jez sim jih za ' krivala. Za tega voljo sim tudi v « al veči revšino padla, in sim prepozno za ' »s »a tVi hi So »k li »k 339 čela na pomoč klicati: ko si ti namreč že svojo pravično roko čez me vzdignil, in me moji grizejoči vesti, kakor bodečimu taro prepustil. Na to tedej sim svoje žalostno serce k tebi obernila, in nisim 'skala dalje svojih grehov zamolčati, te¬ mne zgrevana sim ti jih spoznala. Rekla sim sama pri sebi: Kaj hočem dalje svoje grehe zakrivati, hočem jih svojimu Gospodu iz serca do čistiga razodeti, in ' te ro hipu si mi vse odpustil. Po mojim z gledu bodo zdaj vsi zgrevani grešniki k '■ki pribežali, in ako časa milosti ne za¬ jede, se jim ne bo bati tvoje jeze, ktero 0s razlil čez vse svoje sovražnike, ka- J r si storil ob času splolmiga potopa. Ijsam, o Bog! bodi v prihodnje moje fibežališe v vsih britkostih, ktere so mi "“j’ grehi nakopali; ti edini bodi moja ! lla žba in veselje, in reši me mojih 'rosnih sovražnikov, lej obdajajo me od Istrani. Jez hočem, si mi ti, o Bog! ; iat0 mojo prošnjo odgovoril: Jez hočem “jo pamet razsvetliti in ti pot kazati, na boš varna pred zalezovanjem svojih paznikov; svojih oči ne bom od tebe " er nil. Glejte vi slepi sovražniki, ki " z daj zastonj preganjate, de ne bo- aeumnim živalam enaki postali: imej 15 * 340 o Bog, v berzdi kakor divje zverine vse, kteri se od tebe obernejo. Moj Bog! s koliko štrafingami grešnika obišeš? k« nasproti tvoja milost svoje krilo raz¬ tegne čez vse, ki edino v te upajo. Razveselite se tedej in od veselja po¬ skakujte vi vsi, kteri z odkritim serca® ničesar druziga ne išete, kakor Božje časti in dopadajenja. Čast bodi Bog« Očetu i. t. d. Tretji psalm od pokore. ve ia so ras nei len rav i« nai si miš je kali vidi 1 ‘ O vsigamogočni Bog! ne poj' mano v ojstro sodbo, dokler se tvoja pravična jeza in serd zoper mene 11 e utolaži, zakaj od kar si svojo težko roko nad mano vzdignil, so psice tvoje p ra ' vice mene presunile. Od ene strani sf tresem pred tv ojo pravično jezo; od dro¬ ge strani me strašijo in mi ne dajo pok°J? moji grehi, ki so mi vedno pred o«®*' Oh! moje hudobije so mi glavo prerasti) in me tlačijo nič drugači, kakor težka butara: in ker sim bila tako slepa in ,|f ' clo ktei se jaci SVOJ« umna, de nisim precej iskala rane duše z zgrevano spovedjo zaceliti, zares gnjiti in smerdeti začele. | a . sim pod težo svojih grehov oslabel « 1 kriv vati kak ten usn štor Gos 1 r 341 velika reva postala; celi dan so me vidili žalostno okoli hoditi; moji storjeni grehi so mojo meseno poželjivost tako močno razdražili, de ni nobeniga zdraviga, ne nedolžniga uda več na mojim telesu. V ta žalostnim stanu sim v nebo vpila, ravno kakor rujoveč lev; to moje vpitje F tebi, o Bog! do ušes prišlo, in clo "ar skrivnejši zdihleje moje pobite duše si slišal; ti si moje žalostno serce pre¬ mišljeval in spoznal, de vse moje počutke F moč zapustila; in de bi nikjer drugej, kakor le pri tebi pomoči in tolažbe ne iskala, ®‘ še dopustil, de moji nar bolji prijatli, c i° moja lastna kri zoper mene stoje; ‘ ,ei 'i so bili popred vedno okoli mene, so Se deleč od mene umaknili; in ti, kteri so se zarotili, me umoriti, mi od vsih Slr ani silo delajo; oni se vse goljfije in zvi¬ jačnosti poslužujejo, samo de bi me vjeli, "‘ me clo hudobij dolžijo, kterih nisim ‘dva. Desiravno bi se nad njimi maše- ' at i zamogla, sim se vender tako storila, "kor de bi bila gluha in mutasta, v lf!l 'dnim zaupanji, de se boš ti kdej mene " Sa, ilil. O Bog! ne daj, de bi bila za- *’, 0n j v te upala. Potožila sim ti že, o “ Os pod! lej moji sovražniki od veselja 1 r okami čez me ploskajo; in zaničljivo 342 govore zavolj mojiga padca. Ti scersj šibo nad me prideš, pa lej k vsilim sim pripravljena , ker so mi moji grehi vedno pred očmi: vsimu svetu jih hočem raz¬ odeti in si misliti, jez ne morem zavolj tolcih hudobij zadosti sramote prestali. Med tem ti smem pač oponesti, o Bog. de mojim sovražnikam vse po njih volji in želji gre: vterdijo in množijo se od dne do dne: vse, kar sim jim dobriga storila, povračujejo s hudim: moja krot- kost in dobrota jim da priložnost, zanič¬ ljivo čez me govoriti. Oh, moj Bog 111 moj Gospod! ne odstopi od mene, nikaj me ne zapusti. Hiti mi pomagat, in IF 1 moje varstvo in hramba zoper vse nioj r sovražnike. Čast bodi Bogu Očetu i- (eterti psalm od pokore. P 1 tu di P' vi lii tl! 0 dr če lin V, ti re tej an za le bo se; O Bog! usmili se mene, lej •> F' sim nar veči grešnica na svetu, za t f ‘- a voljo kličem tudi na tvojo nar veči n" lost; in naj bi mi bili moji grehi ** j odpušeni, vender ne nehaj, me čedaj bolj čistiti 5 ker spoznam, o Bog! de sl,a P se močno pregrešila, in štrafuj nie l ", ^ prenehama za moje hudobije voljo. B t ‘ , | . ravno sim se le na skrivnim, in sa 343 pred tvojimi očrni pregrešila, vender očitno svoj greh spoznam, ti priložnost dam, nad mano nevredno pokazati, de po tvoji obljubi vsim spokornim in zgre- vanim grešnikam odpustiš, in osramo¬ tiš vse, kteri nad tvojim neskončnim usmiljenjem še kak dvom (cvibel) imajo. Obstojim, o Bog! grešila sim, ali kaj druziga se zamore od v grehih spo- četiga, v grehih rojeniga, in k vsimu budimu nagnjeniga človeka pričakovati? Vender nisim bila zmiram tako napačna, d veš, o Bog! de si nekoliko časa mojo 'evno dušo in zvesto serce ljubil, in za 1(, ga voljo mi še neznane skrivnosti svoje Modrosti razodel: spet bom k tolikanj ^želenimu stanu prišla, ako me hočeš e z izopam poškropiti, de, zdajci bom "°lj bela kakor sneg. Tako boš moje Sei 'ce s tolažbo in veseljem napolnil, in z avolj gotove sprave s tabo bodo vse j? 0c ‘ moje duše od veselja poskakovale, "berni potem svoje oči proč od mojih jMov, in zbriši do čistiga vse moje ""lobije: daj mi iz nova čisto serce in pfaviga duha; nikar me ne zaverzi spred s '°jjga obličja, in ne odvzemi mi po- ?® c ‘ svojiga svetiga Duha; poživi moje ’ ial °stno serce s tolažbe polnim veseljem 344 svoje sprave, in poterdi mojo slabost zoper vse napade; potlej bom vse greš¬ nike učila, kaj imajo od tvojiga usmi¬ ljenja pričakovati, in oni se bodo vsi k tebi spreobernili v upanje enake milosti. Reši me, o Gospod! liudiga červa moje nepokojne vesti, ktera mi še zrniraj oponaša nedolžno kri, ki sim jo prelila, in moj jezik bo tvojo pravično sodbo hvalil. Odpri, o Gospod! moje žnable, in moje usta bodo tvojo hvalo oznanovale. Ce bi bila mogla s klavnim daraffl P 1 ' tebi v milost ali gnado priti, sej veš,« Bog! kako rada bi ti ga bila prinesla; ali ker dobro vem^ de ponižno in zgre' vano serce ti je nar dopadljivši dar, nisim nehala, svoje grehe objokovati, ker terdno upam, de mojih zgrevanib solz ne bodeš zavergel. De ti, o Bog' ne boš nehal zavolj mojih grehov se on- lostljivo ozirati v Sion (svoje svetišej, de bodo poderti (sveti) zidovi Jeruza- lema (tvoje duše) spet sozidani. l >ot ^ boš od svoje spreobernjene in opravičen'’ služabnice vse darove z dopadajenjei'1 sprejemal, in po mojim zgledu bodo drugi tebi dopadljive darove veselo P 1 ' 1 ' nesli. Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. 345 Peti psalm od pokore. Usliši mojo molitev, o Bog! in moje 'pitje naj do tebe pride. Ne skrivaj svo- jiga obličja pred menoj ; nagni mi svoje “ko, kaderkoli bom v nadlogi; usliši me toro, kaderkoli te na pomoč pokličem. Dnevi mojiga življenja so zginili, kakor ton; in moje že polomljeno telo mi zad¬ njo uro napoveduje. Moje serce je od žalosti pobito in suho, kakor seno; od prevelikih bolečin sim clo potrebne jedi Pozabila, in od veliciga zdihovanja me druži ga, kakor kost in koža. Ravno tokor pelikan in sova samotniga kraja ISet a, in tam prebivata, tako se tudi jez '®akujem vsaki družbi ljudi. Noč preču- jnjem v joku, in se stiskam v kak skrit jot svoje hiše. Kteri so mi popred moj togostan privošili, me zdaj celi dan za¬ znamujejo in išejo mojo nesrečo povikšati. ® e j, o Bog! svoj kruh (potrebno jed) J e >n s pepelam in svojo pijačo mešam s ?olzanii iz strahu pred tvojo pravično jfo, in ker si moj napuh ob tla vergel. leta zginujejo kakor senca, in kakor toklestena trava sim vsahnila; ti pa, o tjg! ostaneš vekomej, in tvoje Ime bodo fs > rodovi hvalili in častili. Ti boš mestu 15 ** 346 kmalo na pomoč prišel, zakaj čas je, de se ga usmiliš, de — čas je: desiravnoje to popred tolikanj lepo mesto v šuto spre¬ menjeno , vender željno išejo tvoji služab¬ niki ga v novo postaviti: kakor hitro boš to mesto spet sozidal in svoje vsigauio- 1 gočnost in veličastvo v njem viditi dal, 1 se bodo vse ljudstva in mogočni te zemlje s tebe bali in tvoje Ime častili. Ti boš I zadnjič tvojiga ponižniga ljudstva serčne zdihleje in zgrevano molitev uslišal. Ta velika milost bo do poslednjiga rodu v spominu, in za to te bo vse ljudstvo hvalilo, de si z visocih nebes svoje mi' t lostljive oči na svoje ponižne služabnike p obernil, in njih reven stan si k sercu $ vzel; de si slišal ječanje jetnikov, in re ' 11 šil k smerti obsojene •, de si vse ljudstvo k s svojimi kralji spet v Jeruzalem pi’ip e ' ? Ijal, de ti bodo zamogli tukaj hvalo p®* 1 1! in tvoje Ime visoko častiti. Povej pa, 0 *} vsigamogočni Bog! ali boš moje majhne fi leta tako prikrajšal, de teh čudovitnih d« u tvoje vsigamogočnosti ne bom vidik' * Prosim, o večni Bog! ne vzemi »e'j s sredi mojiga življenja. Ti, o Gospod' t si nekdaj zemljo uterdil, in nebo je delo b tvojih rok. Minilo bo, ti pa ostaneš; ka ' j* kor oblačilo se bo postaralo. Ti ga bo* k 347 kakor ogrinjalo premenil, in bo preme- njeno. Ti pa edini ostaneš ravno tisti, in tvojih let ne bo konca; torej boš za- mogel svojo obljubo vselej spolniti, in ako tvoji pričujoči služabniki tega ne vi¬ dijo , bodo pa vender njih otroci priče lega, in v mestu Jeruzalemskim zopet s ' r oje stanovanje imeli. Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. Šesti psalm od pokore. Iz globočine svoje revšine vpijem k ^i, o Bog! usliši moj glas: lej, svoje pribežališe vzamem edino per tvojim ne- skončnim usmiljenji, oh, nagni svoje ušesa j la mili glas moje prošnje! Vem, o Bog! bko zlo in kolikokrat sim grešila, ali, ? ko hočeš hudobije po svoji pravici pre¬ kovati , kdo bo pred tvojo sodbo obstati ®°gel? Pri nas, in v nas je vse štra- " n ge vredno, samo pri sebi najdeš vzrok, lla *o milostljiv biti; zato tudi vse svoje Ropanje postavim v tvoje usmiljenje. Ti Sl zgrevanimu grešniku milost obljubil, obljuba me je zmiram tolažila, scer bi ''Ja obupala. Ne jenjaj tedej, o Izrael! jj® jutra do večera, v Gospoda zaupati; ker on je usmiljen, in bo pomočkov za- 348 dosti najdel, tebe rešiti, de — on te rešil iz vsih nadlog, v ktere so te tvoje hudobije pahnile. Sedmi psalm od pokore. Usliši mojo molitev, o Gospod! in ker si vsim spokornim grešnikain milost obljubil, poslušaj tudi mojo prošnjo 5 ne hodi po svoji ojstri pravici z mano v sodbo, zakaj pred tabo ne bo noben človek pra¬ vičen obstal. Pozabi tedej moje pregrehe, in imej samo to pred očmi, s kakšino divjačnostjo me moji sovražniki prega¬ njajo; oni so me clo s sedeža spodili in v divje hribe zapodili. Moje serce je pre¬ strašeno, moja pamet omamljena, tresem se na duši in na telesu. V tem britkim stanu se spomnujem starih časov, P re ' mišljujem vse, kar si nekdaj po sv0 J l vsigamogočnosti in ljubezni našim očaka® storil. Po takim premišljevanji pokrep¬ čana in oživljena, stegujem svoje roke proti tebi. Lej, o Bog! kakor suha zemlja je moja revna duša pred taboj pomagaj mi hitro, o Bog! ker mi 111 scer prebiti, in vse moči mojiga duha razpadajo. Ako boš svoje obličje še kaj časa od mene odvračeval, me nimajo > pt met zasi zau tvoj po sov. prih duš zapi zažf P 1 Til duše poke ker! 349 m med žive šteti, temuč me v grob pahniti, je Daj mi na naglama svoj milostljivi glas uslišati, ker le samo na tvojo milost uupam; in ker sim popolnama sklenila, k druziga na svetn še iskati, kakor tvojiga dopadajenja, mi le pot naznani, » po kteri naj hodim. Reši me mojih it sovražnikov, polna grevenge in bolečin li pribežim v tvoje naročje. O Bog moje , toše! uči in vodi me po poti svojih - upoved, de več ne zajdem. Na tej ') beljeni poti naj ne bo nihče drugi, 0 kakor tvoj dobri Duh moj vodja; in de- ■ travno me bodo moji sovražniki na vse 1 mogočne viže zalazvali, me boš vender • j* pred novim padcam obvaroval in pri i rivljenji zdaj zadobljene milosti ohranil. 1 * boš, o ljubeznjivi Bog! mojo žalostno ' “tiso tolažil, in vse moje sovražnike i Pokončal; de —- ti boš svoj pravični serd 1 ' ez nje razlil in se nad njimi maševal , ■ ei 'sim jez tvoja zvesta služabnica. Čast ll0( li Bogu Očetu i. t. d. ; i 350 Od prave pobožnosti devic. n h m h »P ii le iti •j' P« 10 ili u m k Opomin. _sdor se na dolgo pot skoz zarašene g°J" zde in neznane ceste v ptuje dežele pod* j mu je pač v veliki prid, če znajdenig* in zvestiga vodnika in spremljevavca najd e ' Enake previdnosti in voditve je potrf^ dušam, ki hočejo pot prave pobožnosti j® — 7 - - •> ~ i -i-- r . •* keršanske popolnosti nastopiti; na kteri i velik 01 mnogo nevarnost, in krivih potov Pa ravno za to pot se malo pripravnik 1 gorečih vodnikov najde; zato pravi sVt 351 Frančišek Salezijan: kakor zmed tavžent komaj eniga prijatla zbereš, tako zvoli ned deset tavžent eniga duhovniga vodni¬ ka, ako hočeš pot popolnosti nastopiti. Ker pa volitev zvedeniga in gorečiga spovednika in vodnika marskterim ni dana, iavečkrat na eno ali drugo vižo nemogoča: !e pogostama zgodi, de se veliko k čedno¬ sti nagnjenih duš s čisto navadnim življe- 'jem zadovoli, in le z doprinašanjem unanje Možnosti tolaži. Tudi ne morejo vsake bukve, ki od branje popolnosti govore, sleherni duši služiti, ker sv. Duh eno dušo na to, drugo la drugo vižo k popolnosti vodi, sleherno J^mreč po njej notranji natori in vdanosti. Zato je v tem V. delu bistevno od prave Nožnosti in svetosti umevno in na kratko F° nar boljih duhovnih bukvah razloženo, de zamore sleherna, tudi če priprav¬ en duhovniga vodnika nima, vender le pot Gutnikov brez velike težave nastopiti, in 1° s pomočjo sv. Duha srečno zveršiti. 352 Od lastnosti pobožnosti, in od po popolnosti hrepeneti. I. Zapopadek prave pobožnosti ali svetosti. Gospod. Moja hči! pobožnost je prav* čednost devic, lepota ženskiga spola, » !r bogatejši studenec nebeških darov, nar dražji žlahni kamen, kteri notranjiga človeka lepša Kakor se pa nezvedeni lahko goljfati de goljufne kamne za prave vzamejo, tak« O V - —-P« o T ««***-j / se nekteri tudi v ozir pobožnosti goljlajf Prava pobožnost ni nič druziga, kak « 1 goreča ljubezen do Boga, ktera pa ni k ^ žnablih, temuč tudi v sercu. Vsaka lj u * ,e ' zen pa ne vnema čiste, serčne pobožno '' 11 Ona naj ne bo mlačna, ne omahljiva, 1,1 otožna, temuč goreča, velikodušna, P rl serčna in pripravna, vse terpeti in se vsig 1 podstopiti. Med več deklami, ki v eni veliki jim mi pad dlrj met nad »im nag in i šan želj ker ™j ceri mol koč ena kož «e služijo, so ene lene in zaspane, ene vdF in brihtne, in zadovoljne, tode le, dokk' J |iko ' ima 353 jim dobro gre. Še druge pa so, ktere so miram pridne in neutrudljive in vse z do¬ padljivostjo in veseljem za svojiga gospo- 'larja delajo, in te so, ki so v službi popol- “ama. Ravno taka je z devicami, ktere *®i služijo. 1. So pervič, ktere svojih starišev 111 predpostavljenih ne spoštujejo in ne “Rigajo; svoje bližnje nerade terpe, in se ^d njimi z jezikam mašujejo; svojim teles- ir " počutkam nič ne odreko, svojiga hudiga na S n jenja ne krotijo, so prederzne, ošabne ® razujzdane v svojim zaderžanji in obna- sa "ji; nevarni tovaršii se ne odpovedo, in ''lino za posvetnim veseljem dirjajo. In ^ same vedo, deje njih notranje popačeno, "jim vest ne da miru, se išejo z unanjo Prožnostjo tolažiti: za tega voljo pridno ffr kve obiskujejo, veliko ustnih molitev S'o, se postijo, grejo na božje pota, in ° Ce jo resnično pobožnim dušam v unanjim Nie se skazati. To je pa le kriva po¬ lnost in hinavšina, s ktero druge in sa- ^ sebe slepijo. , 2. Za temi so druge, ktere se neko- , ® easa premagujejo, in scer gorečnost ® a jo in moje zapovedi deržijo, dokler jih " znotraj priganjam; kakor hitro jih pa ta gorečnost mine, ali de jih zmiram ne pri¬ ganjam, omagajo pri pervi skušnjavi al težavi, in padejo zopet nazaj v stare grehe kar od tod pride, ker njih pobožnost J prava pobožnost, ktera stanovitno in ne¬ ugasljivo ljubezen tirja. t 3. Tudi so nektere, ktere se doni- šljujejo pobožne biti, ker visoke misle < Boga imajo, one čutijo v resnici svete stokrat delajo dobro naprejvzetje, ali ravno tolikrat mu nezveste postanejo. Druge spod' bujejo k službi Božji in k čednosti, s 81 ® pa zaostajajo, in ne dajo Bogu svojigaserca- To ni prava pobožnost, zakaj prava p“' božnost ne obstoji samo le v besedah sl' v svetih mislih, temuč tudi v djanji / o u 4. Druge, ki velikoveč same seW' kakor mojiga dopadajenja išejo, vzamejo |Z videznih dobrih del priložnost, svojiga hlh*' njiga zaničevati, in se kot pravične ceZ druge povzdigovati, in če nad drugimi k*' ke napake ali slabosti zapazijo„ se iz kri' f gorečnosti nad njimi hudo vnemajo. To n> «9- U J‘ U “ »iivui W jv. prava pobožnost, zakaj prava pobožnost napihnjena, temuč ponižna in pohlevna. 5. Dobe se zadnjič, " "“” r * ktere Bog 8 pravim sercam išejo, in edino po njeg 0 ''"' dopadajenji hrepene; ali one so še sla 355 in omahljive v čednosti, nepoterpežljive v preganjenji, občutljive v zasramovanji in nečasti, cagovite v nesreči, maloserčne v skušnjavi; se scer vojskujejo, pa ne morejo še svojiga premočniga nagnjenja popolnama premagati. Te se scer znajdejo na pravim P°t«, tode prave pobožnosti še nimajo. Za- “j prava pobožnost je močna v vojski zo¬ per hudo, in doprinaša čednost z veseljem, stanovitnostjo in pripravnostjo. In ako je enkrat duh prave pobožnosti v sercu dobro v,f, rjen, dušo uči, vse zopernosti in ne¬ srečne naklučbe s poterpežljivostjo in mirno 'danostjo v voljo Božjo prenašati, njegovi Previdnosti vse prepušati, dobro kakor hudo ^njegove roke enako prejemati, brez go¬ drnjanja in pritoženja vse z lahkobo, živo urnostjo in notranjim veseljem storiti, kar Se drugim težavno in neprijetno zdi. V tem obstoji prava in nepopačena pobož¬ at in sveta gorečnost, ktero od tebe tirjam. Hči. Samo ti, o dobrotljivi Odreše¬ ni zamoreš v meni to sveto gorečnost Juditi, zakaj, oh! moja revšina in moja k ""tim nagnjena natora mi da dovolj spo¬ jki , de brez posebne pomoči ne bom nikoli d.i tako visoki stopnji popolnosti in pobož- n °sti prišla, in te pomoči od tebe pričakujem. 356 II. Devica naj vedno po pravi pobožnosti hrepeni. Gospod. Moja hči! hvaležnost do mene, in tvoj lastni prid tirjata od tebe, dt si vedno po pravi pobožnosti in popolniši® življenji prizadevaš. 1. Od nekdaj sim te ljubil, in iz *S°^ dobrote sim se ti dal po pravi veri spo¬ znati. Jerem. 31, 3. Ko sim toliko druzih pustil v neveri, v krivoveri in v njih neci- murnosti pogubiti se; ali je po tem preveč, če me kratki čas svojiga življenja ljubiš, de s tem večno zveličanje dosežeš? Vstvaril in zmed toliko tavžent sim (f z volil, de bi sveto in neomadežvano p rfd mano hodila. Efež. 1, 4. Tvoje telo, tvoja duša, vse nje moči, in vse, kar*® imaš, in kar še zadobiti upaš , so moji da¬ rovi. Ali se tedej ne spodobi, de jij 1 moji časti in k mojim dopadajenju obrača Mark. 12, 30. Ti veš, kakšne težave, britkosti bolečine sim terpel, ker sim te ljubili * se ne spodobi, de mi nasprotno ljube* 1 ’" skazuješ? I. Jan. 4, 10. •v let m b fc mor ima; Ijivf od »ra !i»bi f st Hoč i» Ij •beri td 0 to b 357 Jez čem, de mi iz hvaležnosti svoje serce daruješ, mi ga zamoreš odreči, ali ®i le kak majhen del tistiga ponuditi, ko !* vsiga imeti želim ? Pripov. 23 , 26. Moja ljubezen do tebe je tolika, de ti sroje meso in kri v hrano dajem. Bi bilo Wej preveč, če mi svoje serce daruješ? In ko išem tvoje serce -imeti, ne išem ,v °jiga, temuč tvojiga prida, ne svojiga, 'eniuč tvojiga zveličanja. 2. Čemu segaš po rečeh, ktere tvo- J'ga serca niso v stanu zadovoliti, in kako se ® or eš srečno obrajtati v tem, kar v strahu in z žalostjo zgubiti moraš. Psalm 4, 3. Kaj ti bo od prijaznosti ljudi, od min- li' Ve lepote, od posvetne hvale, od bogastva, ^ veselja in prijetnosti ostalo, kadar se •ra tvoje smerti približa? Luk. 12, 30. Če pa mene, svojiga Gospoda in Boga flbiš, ljubiš in imaš tistiga, kteriga ti ni stanu ne svet, ne smert, ne peklenska vzeti. Rimlj. 8, 35. 3. Kadar ura pride, ko te bode svet 11 ljudje zapustili, h komu se boš takrat krnila? Ti bo kdo drugi pomagati, ali te i '*° drugi pogubiti mogel? Rimlj. 8, 34. Ako me pa zdaj v življenji ljubiš, če- ^ M se potem večniga pogubljenja bala? 358 Ta štrafinga ni tim, ki mene ljubijo, name¬ njena, temuč tim, kteri mene sovražijo. Rimij. 8, 1. Tudi občutljive martre vic niso za tiste, kteri so z žlahnimi kamni popolnama lju¬ bezni in svete gorečnosti zidali! Slama pa in sternj — nepopolnama del—mora v ognji skušnjo prestati. I. Kor. 3, 12. 4. Kako častitljiva se bo tvoja duš* pred me prikazala, in tvoje truplo bo sodnji dan iz groba vstalo! Kakor z zlatarn in dra¬ gimi biišečimi kamni okinčano nevesto te bom sprejel. Kakor moja ljubka in prijatiica bos z mano v mojo čast šla. Na svoj sedež te bom posadil, ako se boš zdaj junaško voj¬ skovala in svoje sovražnike premagala, rav- no kakor sim jez zmagal, in na sedeži svo- jiga Očeta sedim. Skriv. razod. 3, 21. o. Cio v tem pozemeljskim življenj 1 zamoreš preobilno, čisto veselje vživati, ce me resnično in iz celiga serca ljubiš. k v ' Duh ti bo z ljubeznijo vse svoje zaklade podelil. Mir Božji, mir vesti, veselo upa¬ nje na nebesa, in neštevilni drugi darovi) kteri slab človeški um presežejo, ti bodo v del. Filip. 4, 7. Jez sam te bom s svojim Očetam ob¬ iskal, in s tabo kot prijatel s svojo prijati"" S« Jr j« ral bo iti lov tog Efe ter< # gei Wii svoj 'H las fot 'topi 'ake !»rk ?Ctti ' f 0jf 359 ie- j«' te, u- F* 4 [Št oj« a- jni oš te j* f- o- 'j' če v. ile a- i) v )- c« govoril: in ti čem resnice razodeti, ki so mo¬ drim tega sveta skrite. Kadar boš mojopriču- jočnost čutil, in se ti bo moje serce razode¬ lo, ti bo veči veselje, kakor vse veselje '"prijetnosti tega revniga sveta. Jan. la, 11. Cio skrivnost zveličanja Božjiga je v lv 'ojih rokah; zakaj ti boš mene in mojiga doba imela, in po tem duliu ti bom zmiraj "ove lepote Božje razodeval; in neskončno ■"'gastvo njegove modrosti se ti bo odperlo. Efež. 3, 17. Ljubi me torej, moja hči, iz eeliga '" rca , iz vse moči svoje duše; de skoz » Cn j ljubezni pravo pobožnost dosežeš, in "bia boš, kaj se pravi, v tesni zvezi s Bogam biti, čigar ljubezen in dobrota, " bogastvo milosti nima mere, ne konca. Lemi er ne mudi se, zakaj kratek je i8 lega pozemeljskiga življenja; nastopi 11 P r ave pobožnosti; in ako si jo že na- °P*la, nikar se ne vtrudi na njej zavoljo težave. Ljubi, in če ljubiš, ljubi še '" r b ( 'je. Kdor je pravičen, naj bo še pra— in kdor je svet, naj bo še svetejši. Js P a je blizo, ko bom prišel, slehernimu ‘°i e plačilo dat. Skriv. razod. 22, 11. *i5ai Ceci, kakor naglo teči moreš, de venec ‘Se dobiš. I. Kor. 9, 24. 360 Hči. O moj Gospod! kako obilne gnade sim po neumnosti zanemarila, s svo¬ jim mlačnim in nečimurnim življenjem! Usmili se me, ki si moj Oče! Prizadevati si hoče® po' pravi pobožnosti, še dans se je hoče® poprijeti, in kaj tako imenitniga ne odla¬ šati. Svet me bo scer zasmehoval, moje nevkroteno meso se bo ustavljalo, pekel st bo zoper mene napenjal; ali vsiga tega at bom porajtala, in v ljubezni do tebe bo® terdna ostala. Gospod. V začetku svojiga duhovni? življenja boš res dosti zaderžkov najdb’ Posvetni ljudje ti bodo svetovali, de hodi po tisti poti, kot oni, in de ne začenjaj nič posebniga; popolnost je za meniške ljudi; de ni mogoče med svetam tako živeti- in tako početje je le znamnje prevzet* 1 ? duha, ki se hoče čez druge povzdigovat ne pa znamnje prave pobožnosti: na hočejo tudi drugi zveličani biti, če tu 1 tako visoko ne lete; na zadnje te bojo z * hlinjeno hinavko razglasili, ali tvojo poh° z nost za slabost duha deržali. i l ( I ii j B m Vi P' k( kt de dt st, iti To je govorjenje olikanih posvetnjak«' ! Pa tudi med tistimi, kteri bi mogli drug 11 * pot kazati, in tvoje naprejvzetje za do br spoznati in podpirati, ti bojo morebiti fiil ilne vo- tnili če« šen Ha- loje 1 se se joifl lig* dla. iodi ijaj ške eti: ig* ati) lo udi H 02' OV' ril* br» ei 361 velikoveč odsvetovali, kteri, ker sami pri volji niso po tej poti pobožnosti hoditi, tudi druge od nje odvračujejo. Ti pa se ne daj oil svojiga svetiga naprejvzetja odverniti, in spomni se, da morejo vsi ti, kteri ho- 'fjo po mojih naukih živeti in se z zvesto ljubeznijo mene deržati, veliko preganjanja terpeti. I. Tim. 3, 12. III. 's* sploh , kteri hočejo zveličani hiti, morajo pobožno živeti, in po (tno(jočij) popolnosti hrepeneti » Gospod. Moja hči! zvesto poslušaj m °je besede, de te v tvojim svetim naprej- Vi!e tji oserčijo, in zoper strupene jezike Posvetnih otrok močno store. Oni se motijo, ' n pravijo: notranja popolnost je le za ne- ' te re izvoljene duše. Jez scer ne tirjam, ^ v si moji izvoljeni enako stopnjo svetosti ležejo: Sleherni se naj trudi, svet po- sta, i po svojim poklicu, po svojih močeh, 11 Po meri gnad, kterih ne delim vsim in Vsa °iinu enako: nekterimu jih podelim manj, ^kterimu več. 3Iat. 23, 15. V hiši mojiga Očeta je veliko prebi— Val 'š. Jan. 14, 2. 16 362 In kakor se med zvezdami ene bolj kot ene svetijo, tako se tudi moji služabniki? čednosti in svetosti razločijo, in bodo torej tudi v nebesih po tem v časti razločeni. I. Kor. 15, 41. Vender je moja volja, de se vsi p« pravi svetosti trudijo. I. Tesal. 4, 3. Jez sim svojiga nebeškiga Očeta pro¬ sil, de bi vse v resnici posvetil, ki bojo v me verovali. Jan. 17, 17. In vsi, ki hočejo zveličani biti, naj st prizadevajo, sveti biti, kakor je Bog svet. I. Jan. 3, 3. — Vsim sim velel, popolna® 8 biti, kakor je moj Oče v nebesih popol- nama. Mat. 5, 48. Zatorej so vsi ljudje dolžni, si po w° c ' prizadevati, sveti in popolnama postati, ka¬ kor njih poklic in Božje postave tirjajo. Hči. V čem pa obstoji ta svetost ia prava pobožnost, ki jo ti, moj Božji Učenik' od mene in vsih ljudi tirjaš? Gospod. Ona obstoji v veliki zapo¬ vedi ljubezni, ktero sim brez izjeme vsi® ljudem dal: „Ljubi Gospoda svojiga B°S a iz celiga svojiga serca, iz vse svoje dus f ’ iz vse svoje pameti in iz vse svoje m° fl ' Mat. 22, 37. Kdor pa Boga tako lj ul)l ' s 81 j« ?! k 0! se K dii Ir 5 », la pri loi »vi ski lili Ijei Pol po jim 363 stori vse, kar Bog od njega po njegovim stanu in močeh tirja. Bog hoče, de sleherni kdo sovraži, in toliko dobriga stori, kolikor je po svojim stanu storiti dolžan. Rimlj. 12, 3. Vsim ljudem sim pridigoval, de se imajo 'si hudobii in posvetnim željam odpovedati, Je bodo v ozir Boga v bogaboječnosti, v Mir bližnjiga v pravičnosti, in v ozir samih s ke v treznosti na svetu živeli. Tit. 2, 12. K vsim sim rekel: Kdor hoče za mano ho- J* 1 ', naj sam sebe zatajuje, in naj vzame svoj lriž na se. Luk. 29,‘ 23. Tisti pa, ki svojih razberzdanih na- 5 n jenj in hudih želj ne krotijo, se zastonj ,a svojo vero, na svoje dolge molitve, na Nstovoljne unajue spokorne dela in pobož¬ nosti *veta, 'kšnjavami izgovarjali; jez jim bom re- j^ : Poberite se spred mene vi vsi, ki ste "Jo storili. Luk. 13, 27. Niso vsi, ki so poklicani, tudi izvo- 1,1,1 i temuč le ti, ki z dobrimi deli svoj W 'c vterdijo. 2. Pet. 10. Te dela pa niso tiste, ki sijih vsak !° Sv °ji volji zvoli, temuč, ktere je po svo- j 111 :s knn in poklicu opravljati dolžan. Tit. 1 '■ Vsi imajo svete čednosti poterpežlji- 16* zanašajo. Zastonj se bodo z navado s svojimi slabostmi in zaderžki, in 364 vosti, dobrote, krotkosti, prizanesljivosti, čistosti doprinašati. Gal. 5, 22. Ne vsaki, ki poreče: Gospod, Gospod, bo šel v nebeško kraljestvo, temuč, kteri voljo mojiga nebeškiga Očeta stori. Mat. << 21. Kdor pa to voljo spolnuje, on je prav« pobožnost in svetost dosegel. Iz tega vidiš, moja hči, kako so vsi ljudje dolžni, po čednosti in svetosti s« truditi, če si hočejo nebeško kraljestvo dobiti. Od devic pa še posebno tirjam p»' polniši svetost, priserčniši pobožnost, 11 vneto gorečnost. IV. Devica naj si za veči svetost deva , kakor sploh navadni kristjanu Gospod. Moja hči! jez sim ti " povedal, de prava pobožnost v popolna"' 1 ljubezni, v živi gorečnosti, in veliki p rl ' pravnosti obstoji, le to storiti, kar je ^ dopadljivo in opustiti, kar mu ne Rimlj. 12, 11. Vsi so k tej gostii povabljeni, vsi bili pijani vina Božje ljubezni, po v. 9, 2. i. d. de t" pri- ni "J m k! P' vi: Cij ce sv od že mi že ob so de »li 365 1. Ali navadni kristjani se izgovarjajo, nekteri s težavnim zakonskim stanam, kteri »jih serce deli med Bogam in človekam, nekteri s premnogimi skerbmi za časno, fce njih misli raztresajo, serce vnepoko- j*> in veliko nepotrebniga poželenja zbude. i' Korint. 7, 34. In naj bi bila pri zakonskih ljudeh kakorkoli velika gorečnost, Bogu služiti se k vender skoz nadloge, revšine, posvetne Prijetnosti in mnogo druzih zaderžkov , opo- vira - I. Korint. 7, 26. Ti pa, moja hči! nimaš nobeniga ta- Ci ga izgovora. Nič te ne zaderžuje, meni wl ° svoje serce dati, in me iz vse moči Sv °je duše ljubiti, ter se na duši in na te- ^ esu posvečevati. 2. Neomožene device so od zunaj in znotraj nevarnostim in slabostim podver- kterim navadna pobožnost ni v stanu šene, *«perstati. Želje, ljudem dopasti, skerbi m 'nljivo telesno lepoto povikšati in ohraniti, z,:i j»o hrepenenje po dobrim stanu in lepim "Plačilu, radovidnost in želja, videna biti; S| ’tiste silno zapeljive reči, ktere so več Ivicam v poškodovanje deviške čistosti, a 't clo njih tolovajska jama. Majhna reč zamore njih serce prevzeti, 366 in duha pobožnosti udušiti. Za tega volj# potrebuješ ti, moja hči! veči pobožnosti in i bolj goreče ljubezni, kakor jo sploh na- I vadni kristjani imajo, de v tej vedni vojski ( premagovavka ostaneš. Od te ljubezni pa 1 užgana in razsvetljena se boš z enako duš- s nostjo in zaničevanjem na vse prazno p#- svetno veselje ravno kot na blato in smeti ozirala. 3. Ljubezen do čistosti je dar svetiga Duha, kteri ti jo bo po meri tvoje pobož¬ nosti vlil. Neoskrunjen venec devištva ohra¬ niti, se je veliko od te ljubezni užganih t svetih devic do smerti junaško vojsk 0 ' p valo. t 4. Tudi devicam navadno obilniši i» n veči gnade delim, gorečniši želje in nagh ,e ' k čednosti in svetosti; zatorej naj se tudi toliko pridniši teh darov poslužujejo, zakaj ? komur je več zročeniga, od tega se k° !j tudi več tirjalo. Luk. 12, 48. Vender me veliko devic zapusti, ki * 3 glas moje ljubezni ne porajtajo, in raji* 3 r ’ praznimi sencami posvetne časti in s,e(f dirjajo. Namestuj mi ti za te nezveste " ? svojo gorečniši ljubeznijo. Jez, tvoj *' in Zveličar, pričakujem od tebe teh % ai ' menj nasprotne ljubezni. 'Oljo ti in na- jski i pa ! uš- po- neli ;iga 0 ir ra¬ nili O' in be idi :aj bo a a ;e 8 1 367 Hči. O moj Gospod, in Prijatel Božji! češe moje revno, še pozemeljsko serce od ljubezni do tebe užge, de bo tebe vredno, o! vzemi ga v svojo posest, in naj bi bila kakorkoli sterma pot, ki k temu cilu pelje; * vender terdno sklenila, po njej hoditi. V. Popolnost in prava pobožnost bogo- Ijubni devici ni težko delo. Gospod. Moja hči! ne verjemi, ako le goljufni svet in tvoja popačena natora pregovoriti hočeta, de je težko ali clo ne- “"fioče k svetosti priti. Jez pa ti povem: “"j jarm je sladak in moja butara je lohka. ' Iat - H, 30. Kaj pa de je svetost težka, clo nemo- |! oc a tim, ki ob enim svet in same sebe Jabiti hočejo: zakaj nobeden ne more dve- lla Gospodama ob enim služiti. Mat. 6, 24. Kakor hitro boš pa terdi sklep sto- ri ^> sebi in svetu odmreti, bo vsak za- er žek in vsaka težava zginila, in z mojo se ti bo težko lahko, grenko sladko ®del 0l Kektera uboga dekla je zjutraj in zve- f:r * delam obložena, terpi dostikrat lakoto 368 in žejo, mraz in vročino, in s poterpežlji- vostjo prenese marsikaj hudiga od svoje ojstre gospodinje le zavolj majhniga poze- meljskiga plačila. Koliko manj imaš ti, če mi tudi še tako popolnama služiš, v moji službi hudiga prestati, ktera te že tu tako mnogoverstno poplačuje, in nar lepši plačil« je pa to, de ti da veselo upanje prihodnjig« večniga veselja. Ozri se nekoliko okoli sebe, in vidila boš, koliko skerbi, težav in nadlog zakon¬ ski stan spremljuje; za ktere v moji služili čisto nič ne veš. In če res ljubezen d« kakiga človeka težak jarm zakonskiga stan” v lahkiga spremeniti zamore; koliko bolj jj bo moja ljubezen, kar je težkiga v moj' službi, ne le zlajšati, ampak velikoveč šf ljubeznjivo in prijetno storiti zamogla? Tebi ni treba, kakor toliko svetim ko ilo P 0 ' H zgledam naprej šlo; in zakaj bi ne mogla ti zveršiti, kar so une storile, in jih še ve¬ liko stori? Hči. O Gospod! kako velika je moja rcvšina, ker se mi to malo, kar od mene fojaš, tako težko zdi, in vender si ti iz ljubezni za me, zaničljivo grešnico, toliko topljenja prestal. S pomočjo gnade Božje svojimu sklepu zvesta ostala; odsihmal, Preljubi Jezus! hočem večno tvoja biti, in le kolikor nar bolj mogoče popolnama ljubiti. lo VI. m ti 'j‘ Sklep po popolnosti si prizadevati se ne sme odlašati. ,f Gospod. Dobro, moja hči! kar si ženila, se ne sme od dne do dne od- %]'. j n če si že pričela, nikar se ne I "Ovijaj na svojim popotvanji; pot je dolga 'j t,s pa kratek, teci tako, de venec svojiga !' ,e taškiga poklica dosežeš. I. v Kor. 9, 24. I# Tebi ni znano, kdaj bo Ženin prišel, II 1 m ar hotla s prazno svetilnico pred-nj ' sto P>ti? Mat. 25, 13. Kolikor dalje čakaš, toliko veči bodo * a deržki, ki se ti bodo na pot postavili; n kolikor več svoji sprideni natori pregle- 16 ** 370 daš, toliko manj ji boš v stanu zadovoliti Zdaj, ko si še mlada, jarm Gospodov na¬ se vzemi, ker je v mladosti ložeje, ser« in dušo k čednosti nagniti. Zdaj, ko te vabim in k tvojima sercu govorim, zdaj je ura gnade, ne mudi seje poslužiti; kdo ve, ako ti ne bo jutri že odvzeta in drugim dana, ki se je bojo boljše poslužili. Kaj bi bilo iz svetosti toliko /voljenih duš, ko bi bile odlašale, se resno polo® svojiga spreobernjenja in dela popolnosti Koliko gnad zapraviš vsako uro, vsaki tre¬ nutek s svojo mlačno pobožnostjo! KjeJ e dušno veselje , serčna zadovoljnost, mir ve ' sti, notranja tolažba, ktero bi ti dal , čeki me iz celiga serca, in iz vse moči svoje duše ljubila ? pa ob vse te prave , zveli¬ čavne dari se zavolj svojiga mlačniga i" posvetniga duha spraviš. Ali ne veš, de s 1 ® tvoj Gospod, in Gospod vsili časov, mi torej dolžna služiti dans in vsaki čaS' Zakaj hočeš še le jutri začeti, meni s'"J 1 življenje posvečevati? Čemu je P>" li! " # obetanje, ki ne more ne meni, ne tebi dovoliti? In pomisli, kaj s tem zg u * )|! ', Ke reci mi več jutri! Ne jutri, dans, i« te ure želim tvoje serce v last dobiti- 371 Hči. Tvoja volja naj se zgodi, moj Gospod in moj Oče! Le predolgo si z mano poterpljenje imel, pa nič dalj nočem odla¬ šati, po poti prave ponižnosti in svetiga življenja hoditi, na ktero me tako milost¬ ljivo in dobrotljivo vabiš in me sam po nji voditi hočeš. Od čistosti serca. I. ^Most serca je pričetek, in bi rekel, perva stopnja k popolnosti. Gospod. Moja liči! znano ti je, de P r ava pobožnost je ognjena, notranja Ijube- 1 ho sta ta «; »a oči »e Sin e na' ija vsi ta: tri 373 n. Kterih reči naj se serce očisti. Hči. Učenik Božji! ktere so tiste reči, kterih moram svoje serce očistiti? Gospod. Pred vsim, moja hči! mo¬ raš svoje serce velicih grehov očistiti; kteri te ob mojo posvečujočo gnado pripra¬ vo, mojiga Duha odženo, in tebe otroka jeze store. Če izvirajo ti grehi iz kaciga koiliga nagnjenja ali iz navade, si nar pervo '"posebno prizadevaj, močno nagnjenje vstra- k° v ati in premagati in navado odpraviti. 2. Kadar si velicih grehov čisto pro- v,a > se moraš potlej tudi odpustljivih gre- *| ov , ki se prostovoljno doperneso, varova¬ nj i« zadnjič prizadevati, svoje serce vsili Majhnih pregreškov in vsakdanjih slabost "čistiti. Hči. Kako bom jez, uboga, vse poze- želje, toliko meni tako rekoč priroje- Bl ga hudiga nagnjenja, globoko vkoreninjene "? y ade in samoljubnost, ki je v vse moje J an je in nehanje zapredena, in ki je izvirk ' s 'h mojih slabost, premagala? Gospod. Ne bodi zavolj takšnih za- 1 r žkov maloserčna; morebiti si bolj k do- r '™ u kot k hudimu nagnjena; — ako je to, 374 ti bo vojskovanje lahko, in nimaš drtijiga storiti, kakor meni se za to zahvaliti in si prizadevati, nagnjenje do čednosti prid¬ no oživljati, in za njim hoditi. Kolikor manj napak premagali imaš , toliko ložji, se ve, bo tudi tvoja zmaga. Če bi pa imela tudi celo rajdo nar hujih nagnjenj prema¬ gati, nikdar ne pozabi, de ti je s pomočjo moje gnade vse mogoče, ltodi serčna ia stanovitna, če se ti tudi pri pervih bojih slabo sponese. Visoko poslopje ne more' enim dnevu postavljeno biti. Tudi ni mo¬ goče, v enim dnevu iz njive, ki je s pk' velam in tcrnjem prerašena, rajski veri napraviti, vender s stanovitnostjo se prid* k cilju. Ubogaj moje nauke. III. Nar gotovsi pripomoček , serce do)» r nesenih grehov očistiti je: Sveta spoved. Gospod. Moja hči! zgrevanasp#' •ed svojo Od- m. mr O je nar gotovši in močnejši pripomoček serce doprinešenih grehov očistiti, pustljivih grehov se zamoreš z več dfli' pripomočki oprostiti, vender je tudi spoved nar koristneji. 375 Moč in oblast, te grehov odvezati, sim duhovnim dodelil, in torej njim v spo¬ vedi svoje grehe razodeni, sosebno če so smertni grehi. Kakor pa velik gospod od svojiga hišnika zdaj posamesno, zdaj ve¬ soljno rajtingo tir ja; tako tirjam tudi jez od svojih služabnikov, zdaj posamesno, zdaj vesoljno rajtingo od njih življenja in vsih n jih storjenih pregreškov in hudobij. Ta vesoljna rajtinga ali spoved čez celo pre¬ teklo življenje ali vsaj od več časa je po¬ sebno tistim potrebna, ki so dolgo v grehih ® v veliki nerodnosti živeli. Pa-tudi tim, k' po mlačnim življenji sklep storijo, z gorečnostjo se prave pobožnosti poprijeti, J e takšna spoved prav koristna. Vender je brez dovoljenja zvedeniga spovednika ne delaj. IV. Od posebniga korista vesoljne ali spovedi za te, ki hočejo pot po¬ polnosti nastopiti. Gospod. Ljuba hči! dobro zapomni, pripravljanje k vesoljni ali dolgi spovedi a liši in ojstrejši spraševanje vesti, kakor "r pripravljanje k navadni spovedi tirja. 376 Pri takim spraševanji se učiš pravi stan svoje duše spoznati; razodeneš svoje vko- reninjene slabosti, svoje napčne nagnjenja in poglavitne grehe, iz kterih ravno so tvoji nešteviini grehi izvirali. Spoznanje saroiga sebe je podpora, na ktero se mora po¬ slopje keršanske popolnosti postaviti. Zakaj z veliko večini pridani se zamoreš zoper sovražnika bojevati, kteriga pred očmi imaš, in čigar premikovanje moraš zapaziti, de tako nar gotovši pripomočke zvoliš, ne le napad odverniti, temuč ga tudi z vso svojo močjo, kar hitro, popolnama premagati. Ko boš svoje grehe pred očmi imela,, boš moje dolgo prizanašanje in neskončno dobroto, pa tudi svojo nehvaležnost spo¬ znala, in zato serčno grevengo in kesanje obudila. Tvoji dobri sklepi bojo terdneji in stanovitneji postali po meri notranje žalost', ki ti jo bo spomin tvojih grehov v sere" zbudil. Po dokončani dolgi spovedi boš no tranjo tolažbo in sladak serčni mir čutil*) to te bo vnelo, meni zmiraj gorečniši sin žiti, de bi zgubljeni čas popravila. Posebno potrebno pa je, de tvoj spovednik tvoj d" sl " stan popolnama pozna, de te zamore k n3 ' menjenimu cilju peljati. Svetovati pa je, kadar svoje serce '* 377 stan io- enja voji niga po- ikaj iper naš, de e le roj« vse svoje preteklo življenje pregleduješ in sprašuješ, de bi ene dni v tacim kraji do¬ prinesla, kjer boš nar manj motena, in lahko molila in premišljevala večne resnice, i« samo sebe ojstro spraševala , de k po- polnama spoznanju same sebe prideš. Posebni prid vesoljne spovedi pa naj 1® tale: de po spoznanji svojih grehov in Preobilne dobrote Božje skleneš, mene, svo- I'?* Boga in Odrešenika, tudi clo v nar »anji reči, nic več rado »oljno ne razžaliti. Ta sklep je perva stopnja na poti prave pobožnosti. čno V. po¬ nije i i» isti, : rcu Hrovati se odpustljivih grehov , ni le * dosegi popolnosti , ternuč tudi k za- dotovljenju zveličanja potrebno. no- ila, ilu- bno išni na- la Gospod. Posvetni otroci si iz majh- m odpustljivih grehov nič ne store; menijo, de je zadosti, če se človek g Ve licih varuje. Jez pa, tvoj Bog in .° s P°d, ti povem: de ta, kteri brez strahu lri r adovoljno odpustljive grehe doprinaša, ? e 1 )0 popolnama pobožnosti dosegel, pa U| ^ zveličanje, kakor se kaže, bo težko nil noi kdaj zadobil. Zakaj kdor je v majhnim nezvest, bo težko tudi v večini zvest Luk. 16, 10. Kdor majhnih pregreškov ne pora j ta, bo s čašama v velike grehe padel. Modr. 19, 1. Iz veliko odpustljivih grehov, ki st nestrahoma store, izvira huda navada, klen večkrat zaslepljene in oterpnjene serca n sabo potegne, tako de bi se morde (lomiš- ljevati utegnila, de to , kar je v začetk« res le majhen pregrešek bil, ne more po¬ zneje tudi veliko hudo postali, in bi p torej brez strahu doprinašala. Tako so st uni slepili, ki zdaj v peklenskim ognji zdi¬ hujejo; zakaj nobeden ni na enkrat hudobez Če dans mesu in poželjivosti kaj P rc ' gledaš, bota jutri že veči oblast čez t f imeti liotia. En prederzen pogled zanio rf v tvoji duši hudobne misli in želje obudit' Žalostna pesem 3, 51. Eno naglo pri' 0 ' ljenje ti zamore posvečujočo gnado odvzi’ 11 Koliko devic je v tovaršii, ki se je v z*' četku nedolžna zdela, pri veselici, kakr¬ šnih je le preveč na svetu, po prezaupU| vim pečanji z osebami druziga spola, s'" 1 deviško čistost oskrunilo. Kdor nevarni ljubi, bo v nevarnosti poginil. Modr. 3,- 1 Ce se le velicih grehov varuješ, got los ver pri razt svoj sreč tlov ivoj Pridi 'jena Ho •»Oj* ^ jil •lila, Se ^ Sl '*kra l>oš j 379 inim est. kov eht st ten itki po- P st IPB. re¬ te ore liti. ro* eti- r jj« jsl n. ti- niti pa ne porajtaš, nimaš še prave goreč¬ nosti, moje dopadajenje doseči, in nisi ne gorka, ne merzla, temuč v stanu nar ža- lostniši mlačnosti, z a volj ktere te bom za¬ vrgel spred svcjiga obličja. Skriv. razod.. 5 , 16 . Figovo drevo, ki je le perje in nobe- nigasadu prineslo, sim preklel. Mat. 21, 19. Kako bo šlo tistim, ki s svojo lenobo Pri duhovnih vajah, s svojim prostovoljnim ^tresenjem pri molitvi; z nemarnostjo pri ,v °jih opravilih, z nepoterpežljivostjo v ne- ' fl ‘oi in zopernosti; ali s poželenjem po doveški hvali in z vednim zadovoljenjem ''°J e poželjivosti vse svoje dela kazijo in PHdijo ? Zdaj se znabiti slepiš in domišljuješ, J e je dobro s tabo, ker ti tvoja zaslep¬ il vest velikiga greha ne očita; ali kako k® pri sercu, ko boš na smertni postelji "°J° revšino spoznala in čutila ? Zdaj praviš, de so le majhni grehi, jil> doprinašaš, pa vse drugači boš mi- ' la > ko bo svetli dan večnosti prišel, in '°j e °či razsvetlil. Koliko tvojih grehov, 1 So se ti odpustljivi dozdevali, ti bode I^rat gnjusoba. — In v kakšno zadergo Prišla, ko ti bom oponesel toliko do- 380 brih misel in navdajanj, kterih nisi poslu¬ šala; toliko pripomočkov in priložnost, sveto živeti, ktere si zanemarila; toliko gnad in dobrot, kterih si se slabo poslu- žila; toliko let in dni, ktere si v nečimrn- nosti doprinesla; toliko dražili telesnih i» dušnih darov, ktere si v moje razžaljen; obračevala? Ne boš li kakor ena unili ne¬ spametnih devic s prazno svetilnico pred me prišla? Kaj te bo potem v tvojim strahu z ;i ' gotovljalo, v tvoji zadergi tolažilo, in' tvoji maloserčnosti k upanju povzdignilo? Ne reci tedej: majhni grebi so le ,* 1 jih doprinašam. Glej, v koliko nesrečo* pahniti zamorejo, če se jih ne varuješ! H č i. Oh , premilostljivi Gospod 11 Zveličar! imej usmiljenje z mano uW' grešnico, in poglej z milostljivimi očmi ®*J terden sklep, kteriga jez zdaj storim, nar manjih grehov nič več doprinašati, 11 raji umreti, ko tebe prostovoljno in P rl mišljeno še razžaliti. In ker spoznam 1 čutim, de to moje dobro naprejvzetj e 'j sv. Duha pride, te prosim, de mi g 113 dodeliš, taisto v djanji skazati. P re mi »e pro duš pok pre poz duji der; gov dol£ če tnin grel *gul Preg ierp •eni, vedr % •• S( 381 )OSlu- inost, joslu- VI. Prostovoljni odpustljivi grehi so go¬ rečnosti prave pobožnosti čisto nasproti. ;iuiur- lih in tljenje h ne- pred 11 S!8' in ’ iio? le , ^ ečo l ( š! lOli ' f ubog 1 ni " l0 i tud iti, '* P rf ; iam i' (je 01 g * 4 Gospod. Kolikokrat, moja hči, si mi sveto obljubila, v vsi mogoči popolnosti roeni služiti; kako pa to zamoreš, ko me prostovoljno in premišljeno žališ? Duh Božji je Buli svetosti in vnet za dše. In če je kako dušo k veliki svetosti poklical, ne terpi na nji tudi nar manjiga fregreška ne. Če čez tvoje serce preživa Zemeljska domišlija in nagnjenje gospo¬ dje, podelitev in moč njegovih darov za¬ držuje. Če zamudiš o pravim času nje- S°vo navdajanje ubogati, večkrat potlej za dlgo čisto vtihne. Tvoja lastna skušnja, Ce nazaj pomisliš, te bo učila, de si po f nim akoravno odpustljivo doprinešenim ^ehu, včasi vso' gorečnost v pobožnosti Zgubila, v otožnost padla, in pregrešek za f re greškam doprinesla. Goreča ljubezen je pripravljena vse ,fr peti in početi, in ni nikdar zadovoljena s te| n, kar v čast Božjo dela ali terpi, temuč ''fino po še večim in popolnišim poželi. j e je tedej tvoja goreča ljubezen, s ktero S ' Sce r tako radodarna v obetanji, v djanji 382 pa tako lena, de se že od majhne skuš¬ njave premagati daš, in v majhnih rečeh svojimu hudimu nagnjenju zoperstali ne moreš ? Duša, od goreče ljubezni Božje pre¬ sunjena, je čuječa in tanka v nar manjih rečeh. Njeno čutilo je tako zbujeno, de prav dobro ve navdajanje mojiga Duha od uniga razločiti, kar ji nevarna samoljubnost vdihuje. Ti pa se daš svoji samoljubnosli preslepiti, ktera tvojo nepokojno vest to¬ laži, ker ti pred oči stavi, de to, kar si pred sama za grešno spoznala, gr* 1 !' ko si mi tako nezvesta postala, si glul' 8 proti mojimu očetovskimu opominjevanju, * slo praznih izgovorov išeš, de bi svoje pregrešenje zmanjšala. Glej, kako deleč si od pota pop®*' nosti, dokler svojiga naprejvzetja, ®^' pustljivih grehov se varovali, v djanji ® e pokažeš. H č i. Moj milostljivi Bog in Zveliča^ globoko osramotena pred tabo spoznam svoj 0 malopridnost in hudobijo: oj! zavolj p ra?, j niga in revniga razveseljenja, ki ga po svoj 1 popačenosti morebiti v grehu najdeni, 11 pa tolikšni zaklad tvojih gnad, tvoje tj 11 ' bežni in večniga veselja, ki mi g a 1,1 hoče serci pravi hoda ljube iujoč berač hudig 'ega, kij i v eliko R elej k m; ituješ tebe hh 0f 'briti tUŠ- ■čeh ne tre¬ nj ' 11 de od inst osli to- r si ni, ilu in oje ol- id- ne ir! »j° i- »j' bi r iti 383 hočeš, v nevarnost postavila^ in tebi svoje serce odtegnila, ktero vender le v tebi pravo zadovoljnost in mir najde ? Bi mar liolla med tem, ko toliko svetili duš tvoje ljubezni gori, in se tvoje presvete pri— Ročnosti razveseljuje, od tebe se ločiti, beračiti, in na zadnje v daljni ptuji deželi '“'liga konec jemati ? O moj Božji Odrešenik! ne pripusti l( P, Velikovec daj, Vi e se s tabo če dalje Ki natanko sklenem, in te ne malo, ampak '1'bo ljubim in vsimu grešnimu početju za '' f lej slovo dam. To je scer moja volja; malo bom opravila, če me ti ne pod- “raješ, ne priganjaš in ne spodbujaš. Brez t ' ie sim sama slabost, sama revšina. S pa, moj križani Jezus! zamorem vse ' llJr 'ti, vse početi, vse terpeti. 384 Pripomočki zoper radovoljne odpustljive grehe. I. Opomin od razločka greha. Dobro zapomni, de so tukaj , pripomočki, se smertnih in odpustljivih g rt hov varovati, lahki in pripravni. Vzrok p»i zakaj se tu le od odpustljivih grehov vori, je, ker device, ki po popolnaoia žu¬ ljenji hrepene, veči del nobeniga smertmg’ greha ne store, marsiktere ga tudi ni^ 1 storile niso. Bi se bilo pa to primerilo- boo* tudi tu svet si dobile. Tudi pomni, de hi® govorjenja od tistih odpustljivih greho iv i* pregreškov, ki se iz nerazumnosti, nep* mišljenosti, živosti, iz memogredoče nagli* zamerze, žalosti, ali scer nepremišlji 11 delajo. Scer te slabosti človeške natore nis # pravi pobožnosti ravno nasproti, vendei veči ali manji nepokoj in zmešnjave v napravljajo, k ter im bi svete duše ne podveržene biti, desiravno tudi nar svehJ, niso njih popolriama proste. Tudi «e ne govori od reči, ktere boječe in SUDlIji' 1 lpl( “g ie los iel kud rigs žre! Hoč 'k s tot sani gre- pa, go¬ ži* - :nig* likali bod« tii «> v ia P rt ’ rliCf) Ijf«" IliS' er l ( duš' iiiid' ■trjo' e *' ilji f{ 385 duše za greh derže, in ktere v resnici grehi niso. Tu se govori le od tacih gre¬ hov, od kterih vsak vediti zamore, de so grehi, in kteri se pri vsim tim, če se pri- lužnost primeri, premišljeno in prostovoljno lapernesd. Xekteri teh prostovoljnih grehov ie iz navadne slabosti in iz prirojeniga nagnjenja k hudimu delajo; drugi pa izvirajo z hkiga posebniga nagnjenja do greha, 'ii iz hude navade. Zoper prostovoljne slabostne grehe so 'plošni pripomočki; zoper grehe iz hudiga nagnjenja ali navade so pa razun splošnih se posebni. Prostovoljnim slabostnim greham so vsi podverženi, kteri ne hodijo po poti popol- ,(, sti. j n S ploh se more reči, de so veči ^1 vsi ljudje, bolj ali manj temu ali temu ^dinni nagnjenju podverženi , iz kte- 'S' 1 veliko grehov izvira. Iz teh veliko grehov pride zadnjič huda navada, to je, " 0( ' n o nagnjenje h kakimu posebniinu grehu, hteriga se človek tako rekoč zaljubi. Ta r,av ada, č e se pusti, de globoke korenine l " r '> se ne more brez veliciga truda pre¬ žgati. In ako je kdo več hudim nagnjenjem " v, ‘ njih izvirajočim hudim navadam pod- 386 verzen, je med njimi večdel eno ali drugo, ktero duši veči škodo nareja, injovvečiit obilniši grehe zapeljuje. To močno nagnjenjf je gospodovavna huda navada postala in se imenuje poglavitna hudobija, zoper ktero se je treba posebnih pripomočkov poslužiti. II. Pervi pripomoček. Večkratno ponovljanje svojiga naprejvzetja. V svoji jutranji molitvi, pri sv. mas 1 ) in enekrati čez dan terdni sklep stori, nik¬ dar radovoljno ne misliti, govoriti, stori 11 ali opustiti, kar za greh spoznaš. Se pot 1 ® vender le zoper svoje naprejvzetje pregre¬ šiš, ne bodi za tega voljo maloserčna, zgrevano svoj pregrešek spoznaj; P 011 "'' potlej poprejšnji sklep in čuj toliko bolj o« 1 seboj, zvikšaj svojo gorečnost in pobolj^ drugi dan, kar si se pred ta dan pregreh Drugi pripomoček. Sveta molitev. Ko hočeš svoje naprejvzetje spelj a1 ^' se ne Nanašaj na svoje lastne moči, > ,e svo zgh in u ličar jli po,s. ie b I, pelu ® in !i*nji 'iiv 0 Se * pri Si s Pidu 'tetjj »I il ije in :ro iti. 9*1 k- riti [im ■e- )T> iaj la. 387 svojo sedanjo gorečnost, ktera le prenaglo z gine, temuč zanašaj se le na dobrotljiviga usmiljeniga Jezusa, svojigaBoga in Zve- licarja, na priprošnjo Marije Device in dru- jl* svetih pomočnikov. Zato pa moli in N, in ne jenjaj moliti in prositi, Nikoli 11 ko molitve preveč, in več ko boš mo- raji boš molila, in ložeje se vsakimu 'idiu ubranila. Tretji Pripomoček. Vedna paznost in čuječnost. Tudi ti tvoj Zveličar reče: moli in čuj, f *®ej nar veči paznost pri vsim svojim j an ji in nehanji, de v nevarnost in v skuš- !iv ° ne padeš. Kakor hitro začutiš kako Jelenje ali nagnjenje do reči, ki je greh 'prepovedana, preč v začetku hudimu »°nu zoperstoj , ne poglej tiste reči, po- ,0 *i svojo molitev, in nikakor se ne daj nagnjenju v svojim dobrim naprej- 'diniu (t *ji premagati in motiti. 388 Ceterti pripomoček. Petere počutke gospodovati in nad njimi čuti. Smert pride pri oknih v dušo. Unanjf reči, ki jih vidimo, slišimo, pokušamo, tirno, le prevelikokrat napčne želje v na< zbude, in kolikor prijetniši in ljubeznjivši s( počutkam zdijo, toliko nevarniši so za dus«, ktere so tudi že marsktero dušo omamil oslepile in zapeljale v pogubo. Za device so oči posebno nevarni f čutek; duh se raz-trese, duša vnepokoji. j* serce prazne ljubezni vname. Ali * e J ( čuditi, de padeš, če teh okenj skerbno »j varuješ in jih pred sovražnikam ne zapira-'- Jezik je orodje mnogo velikih greh"' vsak dan veliko hudiga stori posebno ljubezen do bližnjiga. Uči se ga berzd’ 1 Veliko bolje je molčati, kakor nevarno®* 1 izpostaviti z nespametnim govorjenjem *°P f bližnjiga in morebiti tudi zoper deviško 1 stost svojo vest raniti. Tudi ušes ne imej široko kaj reči s'o, od kterih bi bilo bolje, se nikoli ne pravile, de bi se nikoli ne f r 7 .. .. J c yn* slušale, posebno ne od sramožljivm ^ Varuj se na uho vleči, ker je 1° £ rl li i I ti 'In ta ta: h iti tis: H «je les «. trii trii trii »Pst 389 »crda navada, in veliko škodljiviga za te in a druge osebe iz tega izvirati utegne. Xe daj se od slasti jedil in še manj »d prijetnosti vina prevzeti, velikoveč pri— togaj si vsakdan po pameti, zakaj ako tega »nanjiga sovražnika premagati ne moreš, toliko manj notranje in nevidne so¬ dnike premagala. Iz nezmernosti v jedi in pijači iz-haja f »oba in obteženje duha, postopanje in »spanost, nepripravnost k Božjim rečem, ,li!| ijzdano veselje ali čezmerno žalovanje. ™di deviška čistost ne more pri preoblo- * f nim trebuhu obstati. Posebno pa bodi čuječa nad petim, za fi!it °st posebno nevarnim počutkam. Pazi na ' ll Wnje in pomikanje svojiga telesa in vsih •jegovih udov, in ne dopusti, de bi se njih spodobne želje spolnile, pred kterimi imaš '> ko čista devica, rudeča postati, temuč ' nza j svoje meso, kakor so ga vse device rizal e, ki so bile Kristusove, in ga še ' riza j° te, ki so njegove. Peti pripomoček. Vsakdanje spraševanje vesti. Sprašuj nar manj enkrat na dan svojo fs * > in glej, ali nisi čez dan eniga ali ' 390 drugiga greha vedama in radovoljno storili. Poštrafuj vsak tak pregrešek, in opravi primerjeno pokoro, in glej. de drugi dan v te pregreške ne padeš. v Sesti pripomoček. Večkratno prejemanje sv. zakramentov Pojdi k spovedi, ako je le mogoč«) vsake štirnajst dni; spoved je nar boljo pripomoček se svojih vsakdanjih grehov oprostiti. Zvoli si zvedeniga in gorečig> spovednika, kteri te bo oserčeval, ti sve¬ toval, te spodbujal in ti pot in priporno® k posvečevanju kazal. Ta pripomoček b® gnado v tebi pomnožil, in meso in kri J®" zusaKristusa, ktero prejemaš, te bo okrep- čevalo, in tvoje posvetno nagnjenje zmanj¬ ševalo. Sveti ogenj do vsake čednosti 11 pravičnosti se bo v tebi vnel. Sedmi pripomoček. Pričujočnost Božja. Imej svojiga Boga in Gospoda vedno P r ' (l očmi, in živi v njega pričujočnosti. Sp° n "^' se, de on vse tvoje dela vidi, in nar nejši misli tvojiga serca preiskuje. ^ si rai ni. Oti tak in 1 vab "ji; nar »u] "ves »jel v tv 391 si upala, ko bi ga s telesnimi očmi vidila, radovoljno grešiti? „Poiši kraj, kjer Boga ni ; in potlej stori, karhočeš.“ Sv. Avguštin. Osmi pripomoček. Otročja ljubezen in zaupljivo pribežanje k Marii, Kraljici devic. Ljubi to presveto in prečisto Devico, "tor se kaka mati ljubi; pod nje varstvo 11 hrambo se naglo podaj v vsih skušnja- pri nji iši tolažbe pri vsakim žalova¬ li gotovo te ne bo ona nar dobrotljivši, lar milostljivši, če do njene priprošnje polno Spanje imaš, zapustila, velikoveč bo tvoja n ' es ta vodnica in priprošnica. Nasledvaj n J e lep zgled v vsim, in prosijo vsakdan, ti V,v pjim storjenim naprejvzetji na strani stati. 392 Posebni pripomočki zoper grehe, ki hndiga nagnjenja, ali navade izvirajo. L Pervi pripomoček zoper hude na piljenja in navade. sai ski ski doj bj prt Gospod. Pred vsi m, moja hči! i * 1 hudo nagnjenje, ki v tebi posebno gosp«' duje, ali pregrešno navado spoznati, » veš, ktera je tvoja poglavitna hudobija; za ' kaj kako si se v stanu vojskovati zoper s«' vražnika, ki ga pred očmi nimaš, in si se v stanu poslužiti zdravil zoper tele 8111 bolečino, ki je še ne poznaš? Hči. O moj Gospod in Bog! saj ve *' kako velika je moja slepota. Drugih p rf ' greške in napake dobro vem grajati, svoj’ lastnih pa še prav spoznala nisim; hitro j 1 gledam vsaki pezder v očesu bližnji? 3 ' bruna pa v svojim očesu ne vidim. Oj, kako obžalovanja vredna je ta slepota! ali ti, o Gospod! me zamoreš m svetliti, in mi dati svoje skrivne slab' 1 '" spoznati. Gospod. Navadno se drevo po Ml 0S( PO] ti kei Ut vsi go in hv sli to iz ). iii sp#- k JA¬ SO' tak« »sli peš, jtf* ojih za- iga> joj* ■it- osti »ji* 393 sadu spozna, kakor korenina, kije v zemlji skrita, po izrasteku, ki ga kviško požene. Vkoreninjene hudobne rastline pri žen¬ skim spolu so navadno: radovednost, želja dopasti, jezičnost, nagla jeza, lenoba, slad- kojednost, nevošljivost, samoglavnost in prevzetnost, i. t. d. Iz sledečiga boš lahko spoznala, ktere “apake v tebi gospodujejo. 1. Znamnja radovednosti. v Ce nisi rada sama, temuč le v druši- " a| i: če se rada v vse vtikuješ, drugih ° s eb posebne opravke rada izveduješ, in Papirje in pisma, ki tebe nič ne dotičejo, ^ ti pa nevedama v roke pridejo, rada toeš, ali si jih še clo odpirati upaš; če bi rada vse vidila, vse slišala, vedila, in po- ' s °d se rada s svojo besedo vtikala: so to §°tove znamnja, de si radovednosti z dušo ln telesam vdana. 2. Grehi napuha. Uuh napuha se pokaže, če sama svojo Ua lo rada poslušaš, druge hvaliti pa nerada Če bližnjiga zavolj njegovih pregreš¬ en slabost zmanjšuješ, ga zato zaničuješ, in 17 « 394 njegove grehe očitno z neusmiljeno marlji¬ vostjo grajaš. Tudi je napuh, ako se zavoljo natornih ali čeznatornih darov, zavoljo svoje razumnosti, svojiga imenitniga rodu, svoje lepote, svojiga omikaniga zaderžanja, in zavoljo čednosti in domišljevane pobožnosti čez druge povzdiguješ. Napuhnjena si, če opominjevanje svojih vikših z nevoljo poslu¬ šaš; če si neprijazna in zarobljena proti osebam svoje enakosti, ojstra in gospodo- vavna proti svojim podložnim. Dalje je na¬ puh, če ne moreš nar manji zasramovanj* in kakiga majhniga razžaljenja prenesti: w dolgo časa pred zerkalam (špeglam) stoji«- in v oblačilih hodiš, ki so čez tvoj stan; potlej je gotovo, de si sužnja napuha. 3. Jezičnost. Gotovo znamnje te napake je, če no¬ bene skrivnosti ohraniti ne moreš, tem uC vse, kar misliš, kar si slišala in vidil»> precej spet pripovedovati moraš, brez p rf ' mislika, če drugim s tem škoduješ. Nap 8 ^ jezičnosti ne prizanaša ne času, ne oseba®- in snuje s podpihovanjem rada in dostil' - * 1 kreg in zdražbo. Je ta napaka pri tebi- hudobii jezičnosti podveržena. HO’ iei dol «bi H ieg, Mri uro »ist te 5ets resi jedi. "i p Ul s daj, ie*a 395 ff # oje oje in )Sti če •oti lo- ia- 'j* če iš) ni n- llČ h »• it si 4. Znaiunja lenobe. Si v službi Božji zanikerna, in nesta¬ novitna v pobožnostih; ti je trud in delo težko; zanemarjaš zavolj svoje zložnosti dolžnosti svojiga stanu in poklica, in ako •budi nar manji težava zamerzo in nevoljo 'tebi, bodi prepričana, de lenoba čez te gospoduje. 5. Sladkojednost. Če vedno na jed in pijačo misliš, od tega govoriš, po tem hrepeniš, slaščice iz- d |r aš, želodec večkrat preobložuješ, vsako llr ° rada ješ; če ti jedi nikoli zadosti dobre lls °5 in žalostna postaneš ali se clo jeziš, (l tvojiga razvajeniga gerla dovolj ne še- " eta jo, drage jedi nasproti pa ti veliko ese lje delajo: vedi, de si hudobii sladko¬ bnosti podveržena. 0. Znainnje nagic jeze. Če te vsaka majhna reč hudo zbode, 11 ^ecej psovati (zmerjati) začneš, bobniš, tvoj glas trese, tvoj obraz rudeč po- ta i a , si v svojim duhu zmešana; gotovo je tvoj poglavitni greh. — Te so tiste strupene korenine, iz kte- 396 rih toliko grehov raste. Ti pa po tih na¬ povedanih znamnjih še dvomi (jcvibli) osta¬ nejo, poprašaj svojiga spovednika, kteri ti bo po svoji skušnji pomagal, tvojiga skriv- s niga poglavitniga sovražnika razodeti. t 11 . Drugi pripomoček zoper hude nagnjenja. Si k sercu vzeti veliko škodo, ki izvira iz preživi? 1 in nevkroteniga nagnjenja- Gospod. Ako ti, moja hči! v pr 8 ' 1 pobožnosti in ljubezni do mene malo napre- duješ, vedi, de ena ali druga napaka, e"* ali druga hudobija, od ktere se gospodova 11 daš, je tega kriva. Mnogoštevilni g 1 * kijih delaš, in ki iz hudih navad iz-hajaj 0 ) slabijo ljubezen, te mlačno in leno delaj®? in nevredno, veči gnade, ki sim ti jih P ri ' pravil, zadobivati. Kolikor več oblasti P 9 tem hudim nagnjenjem čez-se daš, tolik" manj se bodo dale ukrotili. 1. Greh greh rodi, in iz ni; ‘ n -'" šili boš gotovo zmiraj v veče padla. slepljenje zmiraj veči prihaja; iz tega p 1 " 11 ' 1 ’ i; it »I »1 re ol tri sv ču Sr je to l)o do' P0i sto Sili Soj Voj 397 oterpnjenost serca, in ta te zadnjič pahne v večno brezno. 2. Eno samo hudo nagnjenje, kterimu se ne zoperstavljaš, je kot strup, kteri vse tvoje dobre dela spridi. 3. Cio glasu sv. Duha, kteri vedno k tvojimu sercu govori, ne moreš prav sli— ®ti in zastopiti, ako ni tvoje serce mirno 'e pokojno. In če bi tudi njegovo sveto »pominjevanje zaslišala, ga vender ne boš žogala, ako je tvoje oserčje v posvetne r eči zamotano. Vsako hudo nagnjenje pa, ki v tebi "Mas tuj e, ti obudi vedni nepokoj in raz- tvesen j e, in je kot ketna, ktera te na sy ot veže, in od poti popolnosti odvra- c “je- Ne reci, tvoje nagnjenje ni tako Svešno, de bi ti škodovalo. Ni li eno, ako J" Ptica z nitjo ali s trakam privezana, ker lo kot to jo zaderžuje letati? Tolikanj lKl| j si prizadevaj svoje vezi raztergati, '"kler so še slabe, in nagnjenje iz serca N^vati, dokler še ni globokih korenin storilo. Hči. Moj Božji Učenik! zdaj spo- > kako močno si moram prizadevati, se z °pvr svoje hude nagnjenja in slabe navade '"jskovati. O moj Bog in Zveličar! vedno 398 mi pomagaj, ne zapusti me, in uči me kako naj se v tem vojskovanji zaderžim. III. Kako se je sploh zoper hudo nagnje¬ nje vojskovati . Gospod. Kadar si, moja hči! k spo¬ znanju svojih napak prišla, jim resnobo in vedno vojsko napovej. Ker pa ni mogoče zoper vse na enkrat vojsko začeti, perčni pri tisti, po kteri ti nar pred in nar ven nevarnost žuga, ktera te od poti popolnosti nar bolj odvračuje. I. Vzemi si naprej precej pri jutranji molitvi, tega tolikanj škodljiviga liudiga na¬ gnjenja nič več ne ubogati, in o priložnosti ga resnobno in serčno premagovati 2. Čuj tisti dan skerbno čez svoje misli in želje, in zoperstoj precej v začetku temu notranjimu sovražniku, kak |,r hitro se od deleč bliža, tako de ničesa n« dovoliš, ne v mislih, ne v željah, amp® / • • —v ' . de ga precej hudo zaverneš in premaga* 3. Vadi se pridno v čednosti, ^ 1 ' r- * - 7 budimo nagnjenju ravno nasproti, in ^ — i . le, kadar se skušnjava bliža, teinuc me zv« gor losi ali niv liko nap grel Kol J alj m p f ojs gnje x Da j Prem 'pet rpi 399 scer enekrat čez dan, tako de bo hudo z rajo v dobrini pregnano. 4. Kolikorkrat v stari pregrešek pa¬ deš, ali se nasproti premagaš, zaznamovaj kako, in delaj vsaki dan sama seboj rajtingo. ®i premagala hudo nagnjenje, zahvali se '“eni; si pa spet padla, obžaluj svojo ne¬ zvestobo iz serca, in ponovi zopet bolj goreče svoje naprejvzetje. Le ne bodi ma- loserčna; misli, de ni mogoče v eneh dneh, *i' tednih globoko vkoreninjeno navado iz— fivati. Jez le tirjam, de se vsakdan neko- kko premagaš: in ako se nisi v stanu kake "apake tako naglo znebiti, vsaj število svojih Vekov zmanjšuj, ki iz te napake izvirajo, kolikor močneji je huda navada, toliko 'Mie se zoper njo vojskuj. *»• Kadar si eniga sovražnika poderla "premagala, se oberni proti drugimu, in 'ojskuj se serčno kakor popred, dokler 'ojiga serca vsili hudih in pregrešnih na- ^Jenj ne očistiš, ali jih vsaj nič več ne J Sgaš, i n jim zoperstati veš. Zakaj dokler 1,1 zemlji živiš, ne boš pred njimi popolna- 1,1 lr| ini imela. Sovražnik, kteri je bil že Omagan, in kakor si mislila , mertev , se vzdigne in oživi. Vender vojska ne er P' potlej več tako dolgo, in ni več tako 400 težka zoper sovražnika, kteriga si bila enkrat že premagala. In spomni se: Nihče ne bo kronan, razun kteri se je junaško vojskoval. IV. Posebni pripomočki zoper sleherno hudo nagnjenje. I. Pripomočki zoper radovednost. Gospod. Ostani rada doma, v samoti, v svoji hišici, delaj in moli. Na tako viž« boš neumno radovednost zdravila. Premaguj se; če bi rada vedila, kaj se tu in ta ® godi, kakšna je ta ali una oseba, kaj pr» fl ali dela; kako svet od nje govori, ali tudi od kake druge in tretje, kaj se je tu ali tam zgodilo. Pusti in zatiraj radovednost, ti utegne škodovati, tvojo vest raniti ® tvoje misli raz-tresti; pusti, kar ti nič n |ar ne gre, in od česar meni nobene rajtinf dala ne boš. Ne poslušaj praznih pogovm«' posvetnih ljudi, in ne vtikuj se y v drug 1 ljudi opravke, kadar ti ni treba. Če sekt; rikrat tvoj duh od takih reči raz-trese, ga z opravilam in delam nepotrebnih ri '" rešiti, in skleni se v molitvi in pobožm 1 « kratkih zdihlejih zBogam, z Jezusam, P r ' iji lai iin, k vei uši u li lep im; in #0 »ar Sij Ijiu Be ted Bf če »e «io spi ter »o. la če ko iti, ižo $ » avi udi ali st, it »ar J? rov »ib 9 tt' isi rcfi ul), 401 ljubim svojiga serca, v njem boš več to¬ lažbe in veselja najdla, kakor v zadovoljenji miga nevarniga nagnjenja. Posnemaj spod- budljivi zgled toliko svetih devic, ktere v 'edni samoti živijo, in svoje počutke, kakor 'šesa, oči in jezik svetu odtegujejo, de meni r ®ini in varnosti služili zamorejo. 3. Pripomočki zoper napuh. Če se duh napuha v tebi vzdiguje ter *' vdihuje, de si memo drugih pametniši, | e pši, pobožniši, in druge enake spredke J® 1 ®, zaverzi in zaničuj tako navdihovanje, ® °i ) erni se k Bogu, ter reci: Moj Bog! ®°j Jezus! nič nisim, kot sama slabost, in *3ma od sebe nimam ničesa, kakor hude na- ^jenja; grešila sim in zaslužila, de me Hie zaničujejo. Vse dobro pa, kar je v ® eni > sim od tebe prejela. Kako se smem lf dej čez druge povzdigovati? Če vidiš druge grešiti, spomni se, na- ® esto jih grajati, de tudi ti pasti moreš, Ce svojo roko od tebe odtegnem. Spomni sp svojih lastnih grehov, slabiga posluženja " lo jih gnad, svoje večkratne nezvestobe; s Ponini se smerti, pravične sodbe, večniga ler pljenja v peklu; in posebno tudi Jezu- ,0Vf> nezmerne ponižnosti in ponižnosti Ma- 402 rije Device in drugih svetnic, in duh na¬ puha bo zginil. 3. Pripomočki /oper jezičnost. 1. Ne govori nikoli od tega, kar bi časti tvojiga bližnjiga škodovati utegnilo, naj bo že znano ali ne, važno ali ne. 2. Pred vsim se varuj drušine z osebami, ki zgovorne in hudobne jezike imajo: in® spusti se v nobeno posebno znanje in pri* jaznost s takimi, ki niso v Gospodovi« strahu vterjeni. 3. Varuj se vsaciga nepo- trebniga pogovora in smešnih norčij. 4. Go¬ vori sploh po malim, in s premiselkann 3. Tvoj pogovor naj bo le nar raji od Boj!* in svetih reči in kar tvoj poklic in tvoje opravila zadene, in ne vtikuj se v družil 1 opravila. 6. Preden enkrat govoriš, dvakr s * dobro premisli. Bodi rada sama pri svoji"' delu in v molitvi. 4. Pripomočki zoper nezmernost v H 1 in pijači. i. Ne jej in ne pij nikoli več, kak ,ir kar potrebuješ, zakaj z jedmi želodec P rf ' obložiti, je od hudiga, in škoduje zdra',: 1 te nepripravno stori za delo, za vsako ' r bro početje in za molitev. 2. Bodi zi in P in tv 9 . & že I« je< lik jej čel tv< ras kr, in ju; in ni bi na, v jet °Ri 403 zmerna v jedi, de ne bo tvoj duh obtežen, in de si po jedi za molitev in za vse dobro pripravna. 3. Govori malo ali nič od jedi in pijače. 4. Ne pritoži se, če niso jedi po hoji slasti, ali če ti scer kaj manjka. — 5. Se ne moreš vina popolnama zderžati, S a mešaj z vodo. 6. Zatiraj notranje po¬ želenje, kadar jedi pred sabo imaš. 7. Ne ijuhi slasčic, in derži se bolj vsakdanjih jedi, 8. Pritergaj si v jedi vsakdan neko- po meri keršanske zmernosti. 9. Ne J e J> zunaj ob odločenim času. 5. Pripomočki zoper naglo jezo. Temu hudimu nagnjenju precej v za- c j' n e n« it« 9 ' De se pa iz prirojene nemarnosti in lenobe od svojih pobožnih vaj odverniti ne daš, skleni nar pervo za en dan, in tako skoz več časa, svoje pobožnosti natanjko opravljati, in v svoji večerni molitvi se prav posebno čez to sprašuj, ali si svojim sklepu zvesta ostala. Xa posvetne opravila in vsakdanje dela H ni treba se tako terdo navezovati, temuč se od eniga dela utrudiš, se smeš dru- z iga lotiti. Varuj se pa lenobe, kakor ko¬ renine vsili hudobij. To so, moja hči! napake, zoper ktere se vojskuj, de boš k popolnosti prišla. Kazun tega pa imaš še neko skrito sovražnico v notrajšnjim svojiga serca, in ** je — nevarna samosvoja ljubezen, ali ljubezen do same sebe, ki je vsim ljudem prirojena. Hči. O Gospod! ti, ki serca preis¬ kuješ in vse slabosti, ki v meni gospoduje- J°? poznaš in vidiš; uči me tudi to skrivno s °vražnico iz svojiga serca spraviti; de, "urnesto samo sebe ljubiti, se bolj in bolj v jubezeni do tebe vnemam! 406 V. Od samosvoje ali lastne ljubezni , nje nasledkov in pripomočkov zoper njo. Samosvoja ali lastna ljubezen je no¬ tranje nagnjenje spačene natore, ki vedno po tem hrepeni, kar nji streže, kar ji je prijetno in lahko, pred tem seji pa gnjusi, kar ji je težavno in zoperno. Iz samosvoje ljubezni izvirajo nepo- kojne misli, nepotrebne želje, pozemeljski vdihleji, nezmerne skerbi, divjanje notra¬ njih nagnjenj, prazno veselje in neumni strah, štralljiva nečimurnost in več družil* grajanja vrednih napak, zavoljo kterih taka duša nikdar k popolnama ljubezni Božja priti ne more. Nar svetejši dela se s sa¬ mosvojo ljubeznijo omadežvajo, in z mno¬ gimi slabostmi in nepopolnostmi zmešajo; s to samosvojo ljubeznijo ne more noben* ljubezen čista, nobena gorečnost stanovitna; in nobena premaga čez-se dognana biti. Dokler te tolažim, bo tvoja gorečnost obstala; dokler te nobena težava ne z*' dene, boš napredovala; dokler te ljudje n* miru puste, boš pobožna; kakor hitro p* se ti jez skrijem, ali kakor hitro te kak* . 407 težave zadene, ali tvoje časno kaj terpi, ali se ti ljudje ustavljajo, kakor hitro pe¬ klenska moč zoper tebe orožje zgrabi, padeš v žalost, postaneš zmotena, obup¬ ava in omahljiva, in popustiš svoje nar Hiši naprejvzetja. Zavoljo tega moraš N vsim samosvojo ljubezen podjarmiti, 111 serčno na to sovražnico planiti, in jo 'kušati tako premagati, de ne bo nobeniga 'kdii od nje v tvojim sercu več. H č i. Moj Bog in Zveličar! vsa osra- *°tena ti obstojim, de sim mnogim revši- lam podveržena, ki iz te pogubljive samo- ,f °j e ljubezni izvirajo. Vender ti sam, o ,#s pod! me zamoreš te dušne bolezni ozdra- 'S in popolniši ljubezen do tebe vdihniti. # duči me, in pomagaj mi, tega zlega se 'Prostih. 408 Piti ©iltllt mce Od zatiranja svojoljubnosti, ali od drage stopnje k popolnosti, z vajo v keriai skib čednostih. driic zani ii z Ijive 1 . Dober namen pri svojim djanji in nehanji. Gospod. Moja hči! pervo delo sa¬ mosvoje (lastne) ljubezni je: de clor# vselej svojiga lastniga prida, svojiga niga pokoja in svojiga lastniga dopadajenj* iše. Tudi od duhovnih vaj to velja. Iše se tolažbe, duhovniga veseljh sladkosti, dopadajenja, hvale i. t. d. Taks" 1 ' duše niso v stanu v svojih dobrih sklep 1 stanovitne ostati. Jez pa tirjam, če h" cei resnično na poti popolnosti hoditi, de f vsim, kar delaš, v križi in terpljenj'; ' sreči in veselji, ne išeš svojiga mini |C lastniga polahkanja, teinuč moje časti J 1 mojiga dopadajenja, rekoč: Iz ljubezni tebe, de tebi dopadem, moj Bog, st#r '“ ali delani to; ali zavoljo tebe terpim to u ' čast, to sramoto, te bolečine i. i- d - Jan, • vs »ta Stt Ume »#ra lom Wdn ?°ree |' v °j ■ilih hke j r jan lobej 'Proti .'•tav irnge ret in sa- ovtk lasi- enja ilj«) kšne epik oceš f v J i '* i i® i d« »rr® r 409 Od tega dobriga namena ne iz-vzemi »ičesa : tudi svojo jed in pijačo, svoj po¬ čitek, in potrebno kratkočasnost, in vse druge, desiravno majčkine in pred ljudmi aničljive opravila vselej na Boga obračaj, “z dobrim namenam posveti, in zasluž- jive stori. Ta dober namen obudi ne le enkrat na ton, temuč, če je mogoče, pri vsakim delu, •vsacim času, in vadi se v tem tolikokrat "tako dolgo, de ti te vaje v navado pridejo. II. Storiti in terpeti , kav Bog hoče in kadar Bog hoče. Gospod. Moja hči! de bo tvoj dober " m,, n k moji časti in k tvojiniu zasluženju, " #r a taisto, kar iz ljubezni do mene storiš, moji volji biti; mora storjeno biti s toliko ^Inostjo in paznostjo, de bom nad tvojo tečnostjo dopadajenje imel; in ker vse reči “j čas imajo, moraš v svojih delih in opra- !'j * 1 takiga reda se deržati, de ne opravljaš , r eči ob času, ko kaj druziga od tebe "Jani. Ta nauk je tvoji sprideni natori in ( ez °i, ki jo do same sebe imaš, čisto na- kteri se pa moraš z vsimi močmi Javljati. De to izpelješ, se terdno derži V J ’ 18 410 mojih zapoved in moje volje, v svojih misl bodi pogostama, vedno pri meni; in stori in terpi vse za-me, in kakor jez hočem. Tako boš lastni ljubezni v okom prišla, in jo premagala. III. Zatajevanje same sebe in zatiranji poželjivosti. Gospod. Moja hči! moja tvoja ustavljiva natora se ne morete nikdar vjemati. Moja gnada te priganja k vsi® dobrim, hvalevrednim in svetim delam, 111 tvoje misli nad vse posvetno in minlj lV ° povzdiguje. Tvoja vedno k zemlji ol |fr ' njena natora pa ljubi takšne reči, k tere tvoje počutke razveseljujejo. Oni te p rl 2* njajo, v to drušino ali k uni veselici' 11, kjer ne more tvoj duh spodbujen in tv °- , ‘ l čednost ne pokrepčana biti; ostani raji dom 3 ' ali iši drušine pri bogaboječih devi< a Včasi želiš kako dobro delo storiti, ali k' pobožnost opraviti, de bi svoji nečimrn 1 •no« 11 ali lastni ljubezni zadovolila; jez pa ho ( '‘ j 1 de o tej uri to storiš, kar pokorsio*^, starišev ali do predpostavljenih tirja tar aslr lato Ml: 'lir ■eni ton ,)tra »»ji (t esi 'olj N Wln Jih ;ori * in e in lat J« in ir- ire is¬ ti) 9» is. ih. ko sli fl) Jo ej 411 se moraš zatajevati, in to storiti, kar si storiti dolžna. Tvoje mehkužno telo sovraži delo, samoto, post in druge spokorne dela. Ona P>i nasproti vse, kar mu je prijetno, in sarsluži njegovim počutkant, kakor: posto- N e ) počitek, žlahtne dobre jedi, lepe oblačila i. t. d. De svoje mehkužno telo pre- ■»guješ in njegovo poželjivost strahuješ, "Mš svoje meso pokoriti, in mu ničesar privoliti, kar pamet in potreba ne tirjate. Cio v svojih pobožnostih nisi prosta *' lne ljubezni. Ali poželiš tolažbo, ali ža¬ ljenje moje gnade po navdajanji sv. ali občutljivo gorečnost, in ako tega 1 druziga v svojim sercu ne čutiš, kla- fri| a in maloserčna postaneš. To pa ne °d Boga, temuč od tvoje lastne lju— Zl1 ') kteri se moraš čisto odpovedati; od ' lra do večera in tudi v terdni noči se ,,lr aš zoper njo vojskovati, in se meni po ' (| j' volji voditi dati. 1 svojih posvetnih opravilih, ki ti jih "J stan, tvoj poklic naklada, bodi pridna in ' s *a in ničesa ne zamudi, in kar drugi za- 'J človeškiga dopadajenja ali zavolj puhli- dobička delajo, to stori ti iz želje, moje kajenje in vekši plačilo v nebesih doseči. 18 * 412 V svojih duhovnih vajah se redu derži in stanovitna bodi: ne daj se z nobeno otož¬ nostjo, nobeno zanierzo od njih odverniti. V duhu se zberi, in gospoduj čez svoje počutke in misli. Bodi zmerna v spanji, v jedi in pijači, in drugih rečeh, kterih natori odreči ne moreš. Odpovej se prijetnostim i® veselicam, in če si pri kteri pričujoča, stori to le iz tega cilj in konca, de tudi tu mojo Božjo voljo spolnuješ. Kakor hitro spačena natora od tebe Ul tirja, kar je pokoršini in mojimu navdajanj® nasproti, ji zoperstoj; si ne upaš cel da” čez svojo poželjivost gospodovati, boš pre¬ mogla vsaj eno uro, potlej dve, potlej v ^' cel dopoldan, cel popoldan, cel dan, zadnjič cel teden: tako boš v duhu pr avf pobožnosti urno naprej stopala. Hči. Moj ljubi Učenik! kako morem nagibanje svoje lastne ljubezni in spače* natore zaznati in razločiti od nagibanja tvoj’ gnade ? Gospod. Moli in čuj, moja hči- 111 ljubi sveto samoto, tam ti k sercu go'’° rl "'' te razsvetljujem, in ti pot resnice kaže" 1. De te pa nepokojne skerbi po časnim, 1 želje, ljudem dopasti, ne zmotijo in nep r ' pravne ne store, moj glas poslušati, j* 1 P° trt mo 0 vice sreč ljudi svoj »odi *ker vese »je i ivoj ( Poni a »očk »love 'lada »im, polji ljubiš 'obe 'čeri, i»ko iin Mi¬ liti. oje v tori in lori ojo kaj oj« lat re- eč| in ive rt :ne ojf in in- :«• in ri¬ li' 413 trebno , de terdno in otročje zaupanje na mojo previdnost staviš. IV. Otročje zaupanje in popolnama za¬ našanje na previdnost Božjo. Gospod. Moja hči! glej, kako de¬ dce, ktere bolj svet ko mene ljubijo, po sreči in časti hrepene, in de bi dopadle jedem in časno srečo dosegle, obračajo vse SV() je djanje in nehanje po posvetni napčni “odrosti. Koliko neumnih želj , nepotrebnih 4erbi, praznih pričakovanj, in nezmerniga Oselja ali žalosti izvira pač iz te slabosti! Ti pa, moja hči! postavi svoje zaupa- "je na-me, in meni izroči svoje življenje in iv °jo časno srečo. Jez edini ti zamorem pomagati; 0 d večnosti sem sim vse pripo¬ nke in pota v to prerajtal in zmeril. Vse f| »veške serca so v mojih rokah, in jez jih '! a ^ an >, kakor hočem, k tvojimu pridu. Jez ' lm i ki ptice pod nebam živim, in lilije na jj^j* oblačim; bom li tebe pozabil, ako me •Miš, in vse svoje zaupanje na-me staviš? Mon oče ne misli tako dobro s svojo ''J 0 , kakor jez s tabo. Zakaj si tedej a 0 s kerbna zavolj časniga? Iši pred vsim 414 Božjiga kraljestva, vse drugo prepusti roji previdnosti in mojirnu usmiljenju, in ako moraš zavolj mene kaj terpeti, veseli se, in ne toži. V. Poterpeiljivost in kratkost v zoper- nosti. Gospod. Moja hči! kdor s sveta* ne potegne, ga svet zaničuje in preganja Tako se je meni in mojim prijatlam godil« Tudi tebe ne bodo posvetni otroci v pustili, vsiliti ti bojo hotli svoje posveti« misli in pregrešno vedenje. In ker ne l> #i z njimi vlekla, te bojo grajali, zasmehovali zaničljive perimke ti dajali, tvoje djanje" nehanje slabo izlagali, svoje narmanjip rt ' greške povikševali; hudobni duh bo vS( pota izmislil, te v nevoljo in maloserčn«'; pripraviti. Ti pa, moja hči! se ne h ul! " čez nje, temuč sprejmi vse tiho in mir 1 " v spričevanje svoje poterpežljivosti in krot kosti. Si te čednosti prilastiš, ne boš b* sedovala, ne zmerjala, in sramotila k n - in hudobni duh si bo zastonj prizadeval, J razdražiti in v nevoljo in maloserčnost P praviti. Jez sam včasi svoje skušam, i®J' t( 'j' i tv P« du to ki ft kv sp da vit 2» »a ki če te, se če' Ve SVi ča Po 415 moji akt i se, tpcr- lepem, kakor oče svojiga otroka, kteriga ljubi, Ti pa bodi poterpežljiva in vdana v mojo voljo, moli mojo previdnost, ki vse k tvojimu dobrimu vlada; moli za svoje zo- pernike, in zaničuj hudobo peklenskiga foha: tako se bote poterpežljivost in krot¬ it kot dva nar žlahnejši kamna v kroni, h te čaka, blisketale. vetaui Tanji- ■odilo- inin ivetie e boš lOVlij nje i' pre- > vse rčno - 4 hud«) nirn»- kr«*' iš be* al) |( t f in j® VI. Globoka ponižnost in zaničevanje same sebe „ Ne imej nobeniga dopadajenja nad hv alo, ki ti jo zavolj telesnih ali dušnih Rednost in darov dajejo: jez sim ti vse dal iz gole dobrote, in ti zamorem iz pra- ?ICe vse spet odvzeti. Štej se nevredno s kterimi te obdarujem: imej za ® a jhno reč svojo pobožnost in dobre dela, kl jih doprinašaš. Misli večkrat: kaj sim, Cf me Bog zapusti? Oh! nič kot slabost in re 'šina. Podverzi se pokoršini, in veseli kadar se na-te pozabi, kadar si zani- ^'ana, in so druge od tebe bolj obrajtane. p zidaj nikoli veliko na svojo moč, ne na '°j° pričujočo gorečnost, temuč prosi vsaki C8s ) de te jez v tvojim dobrim naprejvzetji opiram, ga srečno speljati. 416 VIL Notranja molitev ali vsakdanje pre¬ mišljevanje Božjih reči. Nar silniši ogenj pogasne, če se m« vedno ne prilaga. Tako tudi tvoj ogenj, popolnost duhovniga življenja doseči, se bo nagloma pogubil, ako ga s pogostnim, in če je mogoče z vsakdanjim premišlje¬ vanjem Božjih resnic in reči ne budiš m ne obderžiš. Poglej od premišljevanja osmi oddelk- tl Sl i, ni Pi dt TO za in Tretja stopnja v popolnosti, ali ljnbezen Božja. I. Kaj je popolna/na ljubezen ali P rat?ža' V tolik oijsi 4 ■ »elik jtš; »eški “d a G 0 S p 425 leš h« (li¬ sce ret :no d« iti. Tf a- ro- f> fi ioI* p« nji. iči- P ni“ »tii itr linic ne ostaja, kot strah in boječnost; in «i pri vsim tim vender zmiraj zvesta osta¬ neš; je to zanesljivo znamnje nepopačene »resnične ljubezni. III. Tolažbe polne misli v zapušenosti, v tilni skušnjavi, in v maloserčnosti. 1. Ge ti pošljem kako skušnjavo, se s pomni, de ti s tem veliko milost skažem, ‘ fr i« jez pripustim: vsi tisti, ki mene Iju- }ii 0 > morajo po ti poti hoditi, in po mnogih 7 avah v moje kraljestvo iti. Apost. djanje U, 21. 2. Večkrat in dobro si k sercu vzemi, ‘°liko žalost, strah, britkost in zapušenost '"jjez sam, tvoj Gospod in tvoj Bog, na Uski gori in na lesu križa preterpel. Mark. •*, 3.3. 3. Upaj in verovaj , de v nebesih tebe lll( o plačilo čaka, ako se junaško vojsku- ' ts 5 in de te ne more ne nesreča, ne člo— |'ška zvijačnost, in tudi ne peklenska moč "•oje ljubezni ločiti. Rimlj. 8, 38. U Hči. Ko bi gotovo vedila, de mi ti, o " s pod! mojo ljubezen poskusiti, pošlješ 426 terpljenje in težave, bi bila potolažena it pripravljena vse terpeti. Ker pa nič dru- žiga pred očmi ne vidim, kakor svojo ne- čimurnost, svoje prazne dela in svoje gnju- sobne grehe in hudobije, kaj morem poti* druziga, kot se bati, de si me spred svo- jiga obličja zavergel in v roke hudobni? sovražnika dal. Oh! ti veš, moj Bog,' kolikim strahu in britkosti se znajdem. Gospod. Zavoljo tega vender tvoj* ljubezen ni ugasnila; moja dobrota jo je le tvojim očem skrila, de se z britkostjo, kiji terpiš, tudi ruja tvojih grehov odpravi, i* tako pripravna postaneš za veči gnade. Hči. Oh Gospod! moja britkost j® neznano velika, ker se mi zdi, kakor df I" bilo vse, kar za tvoje dobrote in g» al J f deržirn , le prazno domišljevanje in g 0 ^ 1 peklenskiga duha; kmalo se mi dozdevb kakor de bi se ne bila nobenkrat prav sp°* vedala, in se bojim, de bi kak velik g rfl v meni ne tičal. Gospod. Moja hči! tudi v tem slal111 zapušenosti in skušnjave imaš zanesli* notranje znamnja, de ti mene, in j^ l! " ljubim. Hudobni in mlačni kristjani mm 1 ." takih britkost in težav; oni živijo v nev» r "' gotovosti, v kteri si sami sebi dopadej« meni tega zmet dobn »ti. vero ■a ] bojiš li na selje lep <«ai »de »spe lake pa boji kake titi« ®apr kdo strai tuje k l 427 iijo, de se v dobrim stanu znajdejo. Za tfga voljo bodi prepričana, de tvoja notranja zmešnjava in otožnost je le skušnjava hu- iobniga duha, ki te iše od tvoje poti odver- [ i>i' Jez pa to pripustim k tvojimu pridu. 1. Včasi tudi misliš, kakor de bi bila «ro, upanje in ljubezen zgubila, in vender •> Boga kličeš, in se čez vse nar bolj svojiga Boga razžaliti. Tak strah, ni ® na vero in ljubezen upert? 2. Kako se ti svet zdi, in njega ve- Sf lje? Nikakor po njem ne hrepeniš, bežiš ' p pred njim. Cernu tedej si žalostna in '"amljena? Ti se bojiš, de me ne ljubiš 2a dosti, ker v svojim duhovnim življenji ls peha ne zagledaš; kakor se ti dozdeva, takor de bi ne bila pri meni v gnadi; ali P* ne spričujejo ti sveti občutleji očitno H’e ljubezni do mene ? 3. Kaj ne, raji bi hotla stokrat umreti, a k°r en sam radovoljni in velik greh sto- nl ‘* Kdo ti vdihuje take misli? kdo ti po- a S a zoper sprideno natoro se vojskovati? le uči premagati, kadar si od vsih ! lrani stiskana? Nisim li jez, kteri te oser- , kteri te v temoti raz-svetljujem, in z močno roko deržim, de ne padeš? Bodi torej potolažena, terpi poterpež- 428 ijivo, in misli, de z mano na križi visiš, na kterim sim bil od ljudi in svojiga Očeli zapušen. Posebno se nikar ne daj od svete spo¬ vedi in obhajila nikoli odverniti, kakorkoli velike bi tudi bile tvoje težave in britkosti. Scer imaš prav, de se tako velike milosti ali gnade nevredno šteješ, in s svetim sira- ham k moji mizi prideš; vender naj to v mejah zmernosti in pameti ostane. Dokte ti tvoja vest velikiga greha ne očita, kodi potolažena. Ne hrepeni preveč po nenavad¬ nih in posebnih dareh mojiga Duha, s kit- rimi včasi čiste duše obdarujem, jih p** 1 času skušnjave spet njim odvzamem. de vse meni in moji dobroti prepustiš; ll( bodi nepoterpežljiva in ne boj se p re ' ,: zavolj tega, kar ti je odrečeno. lat rasi imai pam foži Idil jim •jan Še c lost mzo drug Me dopi- z najt liti, IV. Nenavadne in prav posebne delci tt' Duha. Gospod. Moja hči! včasi bereš »J slišiš, kolike reči sv. Duh v nekterih do¬ dela; ne misli, če enacih reči v sebi |f čutiš, ali če naglo minejo, de ti je l “f ljubezen odtegnjena, in de sim te z»P usl ' <»dl lopo ,0 j'l *>t ( 'ijil 'dv* »De ■ 429 *! It »■ iti a- ( let iili i- t* ut ei i\ ■J Bt »j> lil' Takšnih darov ne delim zavoljo posebnih tasluženj, ampak iz namenov, ktere z ljudmi linam, in kterih ne more nobena človeška pamet zapopasti. Temu dam dar zolz; unimu veliko poželenje po posebnih, ojstrih spokornih Mih; do drugih se zaupljivo ponižujem, in J® občutljivo k sercu govorim, jih opomi- 'J a m, učim, kaj naj govore, delajo in žele. ^drugim se vidno prikazujem, in jim skriv¬ ni — človeški modrosti neznane reči — 'teoilevam. Ene duše zadobe dar, de notranji stan ^gih spoznajo, de dela sv. Duhu od del hudobniga duha razločiti vejo, ali de reči Vineso, ki natorne moči presežejo. Tudi ®°) ktere s posebno učenostjo previdim, de * na Jo druge duše po poti popolnosti vo- ali grešnike spreobračati. Še drugim delim tako veselje in nadzemeljske '^dkosti , de se dajo komaj prenesti, ne pa Vvedati. Te in druge dela so darovi Duha, izliti čez nje, ki so posebej '“o ^voljeni. Ee pa tih gnad ti nisi prejela, ali če l'h prejela, so ti pa spet za nekaj časa Vz ete: ne obupaj za tega voljo. Kaj so 111 proti gnadi mojiga včlovečenja, in tvo- 430 jiga odrešenja, kteriga si se tudi ti vdele- žila? Jez te pasem s svojim mešam, in napajam te s svojo kervjo, ta je zmed vsili gnad nar veči; in pri tebi sami je, se taiste, kolikorkrat hočeš, vdeležiti. Tedej brez unih gnad me zamoreš ravno tako gorko ljubiti in mojim očem dopasti; in ako me ljubiš, imaš mene in mojo ljubezen v posestvi. Vselej je varniši, po navadnim poti vere hoditi, kjer se nimaš nobene sa¬ tanske goljtije bati. Zakaj vedi, de lažnjid duh se dostikrat v angela luči spreverže, ii svoje navdajanje z navdajanjem Božji® i» svoje dela z deli Božjimi tako zmeša, de neskušene duše enih od drugih ne vedo lo¬ čiti, se dajo pod videzam dobriga zapelje in na krive pota zajdejo. Včasi zamore tudi preveč živa domišljija takšne reči pred o« staviti in dušo goljfati. In cIo Božje del- 1 zamorejo priložnost dati, de duša v napui' in svojoglavnost pade, ali de take reči f' čne, pri kterih Buh Božji nobeniga dele« 1 nima. Hči. Moj ljubi Jezus! če je tim tako, bi bilo potem bolje, tacih posebnih g l,al ljudem ne deliti? Gospod. Ti darovi, moja hči- j' žlahtni in veliciga korista, ker zanior e J c duši n de jih jih s ] v enak dela di redniki »oditi morejo bko z; duha, de, lu< W ( tem * razsvi ojenji G »im, j N tv< ■ e dvo d°briga 1. Si 'oaninj, 2 . 'Vbosti 431 lele- » i[ vsili , se 'edej tako . ako en v dnin sa¬ nji« b* n i» de lo- oči te' na poti popolnosti pospeli dati, samo de jih z veliko ponižnostjo sprejme, in se jih s posebno čuječnostjo poslužuje, in de f enaki priliki svoje notranje in vse skrivne duhov skušenimu in razsvetljenimu spo¬ tiku razodene, in po njegovi menitvi se 'oditi da; ker se pa takšni spovedniki ne •rejo vselej dobiti, te hočem sain podučiti, 'Jko zamoreš moje dela od goljfij lažnjiviga nagibljeje natore od nagib Ijejev gna- luč od teme ločiti. V. 'nrf čem se dela sv. Duha spoznajo ? ^ temi deli so zapopadeni: Notranji pogovori, poseb- 1 Osvetljevanje, nagibljeji k težkim rečem, zamak¬ njenje duha, prikazni, in enake nenavadne reči. dela ipuh po- lež» tko, nad so •ejo Gospod. Če se tebi, ali drugim ose- ' lim > ktere se pri tebi posvetvajo, ali so "1 tvojo oblastjo, takšne reči prigode, in dvomiš, ali jih moj duh, ali sovražnik l|)r 'ga dela, glej na naslednje : 1 Če ti te dela sladko tolažbo, no- mir in pokojno serce dado, je to *" a "»>je, ,ie od sv. Duha pridejo. ■ 2- Če te one tako razsvetle, de svoje 5 ()s ti potem bolj spoznaš, svoje grehe 432 bolj iz serca obžaluješ, kot scer, in samo sebe malo ceniš, bodi prepričana, de to je Božje delo. 3. Tudi si smeš tega svesta biti, če ti po tih gnadah posvetno veselje neprijetno postane, in samoto ljubiš in išeš. 4. Božji Duh dela gotovo v tebi, če se čutiš nagibovano, napuh s pokoršino po¬ niževati, svoje meso križati, in se zoper svoje napake vojskovati. o. Če zadnjič po posebnim daru svoje misli ložeje zbiraš, in živo nagnjenje <1® molitve čutiš, bodi ti svesta, de te mil Duh viža. VI. Ji to jill če (liš čel reč gib pot in i ffloj in 1 iom Prič Kako se je treba pri takšnih nenavod' nili delih sv. Duha zaderzati? Gospod. 1. Moja hči! če se ti pri' meri, de te kterikrat na to ali drugo viž 0 obišem, sprejmi to gnado s ponižnostjo, s pravim spoznanjem svoje nevrednost' Molče puslušaj, kadar ti k sercu govoril") čakaj poterpežljivo, in pazi, kaj ti bo n"'. 1 Duh vdihnil. 2. Varuj se nečimurniga dopadaj^J* nad sabo, če ti posebne gnade skazuje" 1. Spoz Pred Mili Priv, iv 0 j Čolgj *na, 433 Ve zaderžuj se pri unanji tolažbi in slad¬ kosti nebeških darov, ako si tako srečna jih občutiti in jih pokušati, velikoveč glej, de si jih v prid obračaš, postavim, de obu¬ diš kako čednost, de doprineseš kako dobro delo, ali de pomnožiš svojo še slabo go¬ rečnost, ali de kako dobro vdihnjenje spolniš. 3. Če te moč Božja opominja in na¬ saja k temu, kar je dolžnostim tvojiga Poklica primerjeno, bodi zvesta in pokorna, 111 ree mudi se, jih v djanji spolniti, de se ffl °J Duh ne utrudi in drugim ne da, kar ti 12 lenobe zanemariš. 4. Si pa k kaki reči priganjana, ktere ^°Dca ne moreš previditi, in ktera za tvoj pričujoči stan ni potrebna, in je sama na 'hi težko spolniti: si vzemi scer to k sercu, 111 terdno skleni v djanji spolniti, kar se ^ tebe tirja, kakor hitro bojo za dobro 'Poznali ti,' ki so namesto Boga — tebi Predpostavljeni. Ne delaj nobene obljube, kakorkoli '‘jiha bi tudi bila tvoja gorečnost, razun s Soljenjem previdniga spovednika, kteri '°J dušni stan popolnama pozna, in je po 0 lgim premišljevanji vse dobro prevdaril. ti. C e tvoj spovednik za dobro spo- Zlla > te pustiti, de obljubo storiš, zato, de 49 434 bi on tvojo omahljivo voljo in nestanovitno serce uterdil, si vender pri tem zapomni: 1. Obljubi kako reč le za nekaj dni ali ted¬ nov, ali od eniga sv. obhajila do druzig«. 2. Zaveži se, ne pod smertnim greham. temuč le pod štrafingo kake pokore, ki si jo sama naložiti zamoreš. Iz tega modrigl vedenja čveterni korist dobivaš. Perviga: de ne grešiš, če svoje obljube ne spolniš Druziga: de ne padeš v britkost in zmeš¬ njave, v ktere nepremišljena obljuba slabe duše navadno pahne. Tretjiga: de imaš za- služenje, ker spokorno delo opraviš, k (er# vender naj ne bo pretežko. (Jetertiga: df po ti poti sama sebe poskusiš, ali zamere* reč, ktero za vselej obljubiti misliš, op ra, ‘ Ijati. 3. Zapiši si obljubo z vsimi nje ok 0 ' lišnami: de s čašama ne dvomiš, ali sl 10 ali uno reč v tih ali unih okolišnah obljubila- 4. Ponovi vsakdan ali saj vsak teden svojo storjeno obljubo; de kje iz pozabljivosti »I' lahkomišljene nestanovitnosti zoper ne ra'" naš. 5. Nikoli se z obljubo ne zavezuj, b®jJ popolnama živeti, kakor tvoj stan tirja, ali kako čednost doprinašati, ki tvoje sedanj moči preseže. 7. Kadar se pa v velikim dvomu zrnU deš, ali Duh Božji v tebi dela, ali hudo 1 "" 4 iz #1 H, ta ilii iti (tl •S »o, a it *t % tv lop *tt «tr h 435 no li: idr d) i si 'g* ga: niš. ieš- labf za- tero :df oreš rav jko- sit« je s svojo zvijačo tvoje perve 436 stariše in ž njimi ves človeški rod v greli zapeljal in v brezno pahnil. Jan. 8, 44. In od tistih malov ne jenja mojih sku¬ šati. I. Tes. o, 5. Je in pei Temu razdraženimu in terdovrainim« sovražniku ni noben stan tako popolnama» nihče tako svet, de bi ga ne nadleževal. Potem ko boš meso in kri premagala, se boš imela še zoper poglavarje teme voj¬ skovati. Efez. o, 12. Kmalo te bojo očitno v greh napeljevali, kmalo te bojo skrivno pod videzam dobriga skušali dobiti. II. K° r ’ 11, 14. In če s svojim strupenim navdaja- prič,- top; Mm< Z VSO njem nič ne opravijo, se vzdignejo grozo in peklensko hudobo. Job. 2, 7. Iz naslednjiga zamoreš peklensko k 11 dobo spoznati: 'lopa •javi dan serčr 1. Potem, ko si po stanovitnim jevanji same sebe svoje hude nagnjenj 1 premagala, in ti čednost nobeniga vel# truda več ne prizadene, in s sveto gor fC ' nostjo za Božje reči živiš: se včasi zg 01 * 1 ’ de se brez tvojiga zadolženja na enkrat 11 gorečnost zmanjša in zgubi, in ti le zai# 3 * * * * * * * in otožnost ostanete. Pri vsim tim o slai " vender tudi v nar manjih rečeh zvesta, oP ri0 ' ljaj svoje navadne vaje in pobožnosti, ^ popred, in ne daj se v ničemur motiti- (e n * P 1 * |resv !rav f fsiluj ■košu »časi »stud Se, Wdej 487 greh I. skie nini« ia in J. ;ala, voj' ;ilno ivn« Kor. aja- vso Im¬ ata* enj* cig* reč- odi, it» er « 4 it> ’» V' 2. Je pa v tvoji duši temna noč, tako de vse dobre misli in vsi občutleji zginejo, # nič druziga ne vidiš, kakor slabosti in !?elie: je to scer še delo mojiga Duha, kteri ti pokazati hoče, kaj si sama iz sebe, brez •jega. Se ti pa dozdeva, de sim te jez “pustil, de se zastonj prizadevaš, mojo ljubezen in dopadajenje zadobiti; bodi pre¬ bičana, de kaj taciga ne pride od Božjiga, "”pak od peklenskiga duha. Tedej pa mi “moreš nar bolje pokazati, de ne išeš svo- iga dobička, temuč le moje časti in mojiga spadaj enj a. Ker ti pa v tako hudih skuš- "javah serce vpada, razodeni svoj dušni zaneslj ivimu spovedniku, kteri ti bo ^čnost vdihoval in te tolažil. 3. Tudi je očitno delo hudobniga duha, * na enkrat v dvome zoper vero padeš, 1 posebno glede na mojo pričujočnost v Nsvetim rešnjim Telesu; že cIo, če se ti naven še nespodobne in pregrešne misli kujejo. Zaverzi in zaničuj vsako tako lajavo, in stoj terdna v veri. ^ Se veliko nevarniši so močne in as i dolgo terpeče mesene skušnjave, in ’ s tndni domišljeji, ktere ti sovražnik vdi- a j e > kar se nad tem lahko spozna, de “ fi(le jo, ko k takšnim mislim in željam no- 438 bene priložnosti nisi dala, in takrat, kose k veči pobožnosti pripravljaš. Naj se tf lotijo z gnjusnimi sanjami v spanji, ali® ostudnimi podobami v čuječim stanu: tipa ne bodi maloserčna zavoljo tega. Ne skuš¬ njava, kakorkoli velika, temuč privoljenje' njo, je greli. Pred vsim glej, de mehkuž- nost tvojih počutkov ne oblazi, in de v njih le i sata aev; aai tnal želje ne privoliš. Varuj se tudi pred pK' ojstrim spraševanjem, ali si v te ali une misli in želje dovolila, ali ne. Ono je zri' jača satanova, kteri te želi še globokejevte misli zamotati. Dokler nad takimi ostudni® rečmi resnični gnjus imaš, je še zmiraj do¬ bro za te. Ko bi pa dvome imela, ali si grešila ali ne, in se jih ne moreš znebiti' jih razodeni svojimu spovedniku; on ti bo bolj, kot sama, pomagati vedil: boječ 111 nepokojin duh ne more v tako težkih rečeh dober sodnik biti. Hči. Oh, moj Gospod, kdaj boš veri, ki me na to umerjoče telo navezano derže, razvezal, in mojo dušo iz nje ječe speli 8 Veliko ljubši bi mi bilo, kmalo umreti, kak" r v vednim strahu in dušni britkosti živeti' Gospod. Ne umreti, temuč terperi 111 vojskovati se imaš. Kaj ti more peklensk« hudoba škodovati, ako sim jez pri tebi lt SOJ foljr poko k p< I Mj •čist | °j8tri Sh Ijanj, *ap e | *p. ^OlO 439 se te 2 pa s- 'V te varujem? Y'se te skušnjave, v kterih te «tan očitno v greh napeljuje, niso tolikanj »evarne, kakor njegove skrivne zvijače in goljfije, s kterimi te iše kot angel luči pod fidezam dobriga zapeljati. Iz naslednjih Mmenj boš njega skrivne zvijačnosti spo- v 9 1. Ce se k rečem naganjano čutiš, ki i0 pokoršini in tvojim drugim dolžnostim ^sproti, pridejo te navdihe od duha laži. ^ Božji skuša s pokoršino. 2. Če se unanjih pobožnost in rado- T °ljriih spokornih del poprimeš, to pa, kar f^oršina in tvoj poklic tirjata, opustiš ali f po verhu opravljaš; vedi, de je to sle- Mja hudobniga duha. 3. Če te žene visoke reči Božje pre¬ kajevati, preden si svoje serce grehov lc ‘ s tila, ne zaupaj tem navdiham; zakaj Buh l0Ž ji serca k pokori in želji, se z oblači- nedolžnosti obleči, nagibljuje. 4. Ne zaupaj tudi duhu, kteri te k »trim ! ho spokornim delam priganja, ki so |'°jimu zdravju škodljive, in te za oprav¬ ke tvojih dolžnost nezmožno store. Tudi speljejo take pokore lahko k prevzetnosti, * P a k otožnosti, ki ti pot Gospodovo kot Mogočo reč pred oči stavi. 440 v 5. Ce po kakim doprinešenim pre- grešku v preveliko žalost padeš, je to delo satanovo, kteri bi te rad v obupnost pripravil, ter se tvoje lastne ljubezni posluži, kterase ponižati noče. Duh Božji pa hoče, de bi i* spoznanja svoje revšine previdna postala, sebe malo obrajtala, in z večim zaupanjem na njegovo milost spet vstala in napredovala* 6. Če pri notranjih navdihah, prikaz¬ nih, pri zamaknjenji in drugih takšnih ne¬ navadnih rečeh težavo brez vse tolažbe, suhoto, mlačnost in temoto čutiš, in če ti potem, čednost doprinašati, nadležno in te¬ žavno postane, ne dvomi, de so to dela liudobniga duha. Zakaj Duh Božji je sla¬ dak in velikodušen. 7. Če zadobiš po takšnih delili nad sabo in svojim djanjem dopadajenje, P rnl ' svojimu bližnjimu pa nevoljo in pikreno to¬ goto zavoljo njegovih napak: izvira to ravno tako od liudiga! Duh Božji je Duh ljubezni* ponižnosti in usmiljenja. Torej verjemi, tvoja domišljena svetost je le hinavšina, ' n ne čednost, tudi ne sad svetiga Duha. 8. Če zadnjič po takšnih delih svoje' glavna postaneš, naukov sv. cerkve in n " učenikov ne poslušaš, in si po svojim v,> delaš, ter se kmalo brhkostih vestnih d'°' nov deri P»l sere mod j‘ga prip sebn rera na ti j domi Ii pope Jez 1 I Odre notri m di pa , da. kov 441 »lov, kmalo clo posebnih mnenj terdovratno deržiš ; je gotovo, de hudobni duh čez te gospodari. Prostost duhii, mir vesti, čistost serca, ljubeznjivost, ponižnost, pokoršina, modrost, stanovitna pridnost, dolžnosti svo¬ ji ? 3 stanu in poklica spolnovati, in sveta priprostost so sad Duha resnice. Vse po¬ sebnosti, ktere tih čednost ne pešijo, za- verzi. Ako bi te pa tvoj duhovni vodnik sam 1,3 takšne krive pota zapeljati hotel, ga brez domislje vanj a zapusti, pred ko moreš. vm. Kratka in varna pol k popolnosti. Gospod. Moja ljuba hči! hočeš k P°polnama ljubezni do mene priti, stori, kar J e!! hočem, in kakor hočem. Hči. Kaj tedej hočeš, moj ljubeznjivi 0 d rešfenik? Gospod. Pamet, vera, pokoršina in Stranje navdihovanja sv. Duha te tisto uče. *Wt, a y tvoja vest ti pravi, kaj je prav 111 dobro in meni dopadljivo ali ne. Ker se pamet lahko od lastne ljubezni oslepiti :*> te mora vera s poduki mojih služabni- ° v > bodi si iz prižnice, ali v spovednici, 19 « 442 ali po duhovnih bukvah razsvetliti. Pokor- šina pa te uči, kaj posebno storiti ali opu¬ stiti moraš po povelji teh, kterim si prosto¬ voljno ali persiljeno podložna. Navdihe sv. Duha pa ti kažejo, kako se imaš v vsih svojih okolišinah in prigod- bah zaderžati. Ako ubogaš vse to, boš zmiraj mojo voljo spolnovala, in čiste duše jez podučujem in opominjam že sam, kako naj se pri spolnovanji moje volje obnašajo. Po tem ne boš človeške hvale, ne časniga dobička, ne pozemeljskiga veselja iskala '/A to, kar storiš in počneš; temuč z vsi® svojimi deli boš iskala le mene poveličati n* le meni dopasti. Hči. Tvoji nauki, moj Bog! so tako visoki, in tako deleč sežejo, de jih um ne more zapopasti. ( Gospod. Ostani le v miru, moja h® 1, ne misli preveč, in ne predeleč naprej, | e ' muč le na to misli in glej, de pričujoči pa* dobro oberneš. Ne domišljuj si zaderžko' in težav, ki te morebiti nikoli zadele " f bodo. De se pa k tako sveti vaji, se zmiram k veči popolnosti povzdigniti, kak° r je ta, spodbujaš, ti bom krepak pripomoči' 1 ' naznanil. Pr pri Bog ise j nav, i si, rle P g Prip. 'lose 'isto Sat, i* r< B°žj »apr v «lic 443 I- Od pričnjočnosti Božje. id I. I- ie co o. 'A ni in [O »j IS )V ie se jr ■j. Pričujočnost Božja je nar krepkeji pripomoček, v popolnosti ostati , in v nji vsak dan rasti. V pričujočnosti Božji živeti, je to le: si vedno pričujočima misliti, z njim se pogovarjati, in paziti na njegove svete ^vdihovanja. Vaja, Boga pričujočiga pred oči staviti Si > se tudi velikim grešnikam predpisuje, 1 '^ e bi se po storjeni pokori noviga padca t greh varovali. Vender je to posebni Pripomoček tistih, ki so nekoliko popolnost dosegli, in kterim se tedej Bog zavoljo ristosti serca z veči sladkostjo spoznati daje. %. 5, 8. j;Hodi pred mano, in bodi popolnama;“ ^ rekel Bog Abrahamu. I. Mojz. 14, 1. Tudi kraljevi prerok je pričujočnost So pred očmi imel, de bi vedno v svojim r ' a prejvzetji stanoviten ostal. Ps. 15, 8. Ta sveta vaja dušo čuječo dela, de se P *' c 'h in tudi nar manjih prestopkov varuje. I 444 Ona berzda prirojeno živost, povzdiguje serce od vidniga do nevidniga; ona pode¬ ljuje krepost, se hudim in vabljivim skuš¬ njavam zoperstavljati. Tudi je pričujočnost Božja posebna in nar močneji varhinja de¬ viške čistosti; zakaj če si nar nižji izmed ženskiga spola nič nespodobniga očitno sto¬ riti ne upa; kolikanj bolj se bo pobožna devica varovala, se zoper čednost čistosti pregrešiti, če misli na pričujočnost Božjo. „Bolje je za-me, brez greha umreti, kakor pričo Boga grešiti,“ je rekla čista Suzana. Dan. 13, 23. Ali kakor tudi Apostel krist¬ jane opominja, de naj v vsi čistosti m sramežljivosti pred vsimi ljudmi hodijo za¬ voljo pričujočnosti Gospodove. Tako je tedej tudi za-te potrebno, ® keršanska devica! de v pričujočnosti Božj 1 hodiš, de v pravi pobožnosti ostaneš in' popolnosti zmiraj bolj napreduješ. II. Dvojna hoja v pričujočnosti Božji- Na dvojno vižo zamoreš, o devica, pričujočnosti Božji hoditi, 1) če si stusa Gospoda svojiga v njegovi človf - 1 podobi na svoji strani ali v svojim sere 11. rai to in in Kri in ter dub jimi dob »is sen spoi Ijivi T t in 1 le , ne i rt dob, si i 445 uje le¬ n¬ ost ie- ,to¬ žna osti žjo. kor 1113 ' ist- in za- , ožji n v {fi¬ esti rc«i ravno kakor v nebesih ali v presvetim za - tramentu pričujočiga misliš; 2) če vse oživ¬ ljajoče Bitje Božje, ki te od znotraj napolnuje i® od vsili strani obdaja, pred očmi imaš, ® se z njim v duhu in v sercu sklepaš. Začni pri telesni pričuj očnosti Jezusa Kristusa; ona čiste in Jezusa ljubijoče duše ® posebno device živo k ljubezni vžiga, ter ta Božji prijatel devištva se ne le na tokovno, temuč tudi na telesno vižo s svo¬ jimi služabnicami tako zedini, in svojo po- tobo v njih serca tako vtisne, de si ga misli j o živiga pred sabo viditi, ali ga v sercu pričujočiga čutijo, kjer razsvetljuje, spodbuja, podučuje in govori včasi z ginj- Ijivim glasam na njih serca. Ostani vedno 1 teko bližni sklenitvi s svojim ljubljenim, 111 kodi tako v njegovi pričuj očnosti, dokler 1,1 on v nar vekši spoznanje večniga Boga vpelje. III. ^ (( ko naj si devica Kristusa priču¬ jočima misli? Nikar si glave ne beli, pod kako po- "ko bi si Jezusa pred očmi stavila. Misli M te nar lepšiga med lepimi, nar ljubez- 446 njivšiga in prijaznišiga med vsimi umerlji- vimi, in de pred tabo stoji, de te vidi, kjer koli si, de te kot svojo drago lastnino ima, in tvoje nar skrivnejši misli preiskuje. Ljubezen ti bo vdihnila, kaj mu reci, ona bo tvoje serce, tvoj um in tvoj jezik oživ¬ ljala. Hči, ki svojiga očeta priserčno ljubi, ga rada vidi, je rada pri njem, in je ža¬ lostna, kadar od nje gre; vse nje misli in želje so tudi le nanj obernjene, kadar ga ni pri njej, in silno se razveseli, kadar spet pride, in takrat si vse prizadene, nje¬ mu dopasti. Tako se ti proti Jezusu za- derži. Ljubi ga, kot nar boljiga, nar lju' beznjivšiga očeta, in spomnila se boš nanj, če se tudi nič ne boš silila, njega boš po* želela, nad njegovo pričujočnostjo se b ||! radovala, z njim boš govorila, in vse svoje djanje in nehanje po njegovi volji obračala In kar tvoja ljubezen še ne more stori«) vse to bo njegova ljubezen nadomestil 1. Misli le, de je Jezus, tvoj Božji prijal' pred tabo, ali v tebi pričujoč. Vender P a je svetovati, de kako mično podobo J p ' zusa pri sebi nosiš, ali v svoji stanici obe¬ siš, de jo vedno pred očmi imaš, in vfC ” krat pogledaš, in se tako na njeg 0 " 1 pričujočnost spomniš. k ■ajd rad« ipo\ lori ® i fris nar redi }»bi pol % Ho (M j Ud r le Priči Hoj 447 :rlji- ridi, nino cuje. IZIV' jubi, ži¬ li ii r L ' 9 IV. pričujočnost Jezusovo motiti ali zaderževati zamore ? Kjer Jezus nečisto ali nezvesto serce fjde, tam se kmalo skrije. Varuj se torej zlovoljnih grehov, in če si jih storila, ! P Q vej se jih z zgrevanini sercam, pred ko •oreš. Ne terpi nobene posvetne ljubezni S 4 5 nerodniga nagnjenja v svojim sercu. ad,r Kr 'stus hoče edini vlastnik serca biti, tudi U J V "f manji delitev serca mu je zoperna, in n ' Rinjenje z njim že zaderžuje. | j"; Duh Jezusov pred vsim mir in tihoto iaII J’ ii°bi ; ; n vse ^ ta,. j e notranjimi! miru in P°* nasproti, je tudi njemu nasproti, ga 1111 "Iganja in njegov glas k molčanju pripravi. v<) ^ Če te Duh Jezusov opominja, to ali cal 1110 reč storiti, ali opustiti, ga naglo in ' a l a nko ubogaj, scer se ne boš dolgo nje- ? 0v e pričujočnosti vdeleževala. Tudi unanje molitve in pobožnosti, ki jih p« svoji lastni volji naložiš in na- stila* jatfl r p 9 Je- | obe- ta 'lno »e ^ Pfiču ruti. opravljaš, če tudi serce zraven nič so malo pripravne, Jezusovo jo v0 ki 'Ročnost podpirati. Poslušaj tukaj svet 'J'2* spovednika. Tudi te zamore včasi kak majhen pre- 448 grešek, kteriga premišljeno zoper navdih« Božjo storiš, ob občutljivo pričujočnost Je¬ zusovo pripraviti. tih Jez naši V. Kaj k pričujočnosti Jezusovi pripo' moči zamore ? Razun čistosti serca, miru vesti » prostiga duha, od kterili je bilo malo pred govorjenje, ti utegnejo naslednje pobožne vaje k pričujočnosti Jezusovi pripomoči: 1. Posluži se kratkih in mičnih ^ tev, kadar vstaneš, in kadar spat greš. 2. Obudi čez dan večkrat dober name” v opravilih svojiga poklica. 3. Sliši vsakdan, če ti je le mogoči sv. mašo, in pogovori se zraven s svoj 1 ® Bogam in Odrešenikam v priprostosti serca- 4. Imej vedno kako podobo Jezusa " 1 njegovo presveto Serce pred očmi. o. Glej na to, de vsak dan nek"h časa v duhovno premišljevanje in bra"J f oberneš. 6. Prejemaj, kolikorkrat ti spoved"' svetvajo, presveto Rešnje Telo; po te J n '* beški jedi boš vse svoje dušne moči okr

i biti. V njih najdejo nar čistejši du- f| 'no veselje, prav serčno radost, ki iz 'Oznanja in gledanja pričujočiga in nar J°polnišiga Boga izvira, tako de je srečna sa od tega napoljnena, oblažena in navzeta, 4 I J f| ' od vsih stvari, kakor v pušavi, kjer ^ oihče ne znajde, kot ona in nje Bog, Pri j* znotraj z močjo svoje pričujočnosti, 450 zunaj pa s pogledam na stvari svoje pre¬ čudne lepote, lastnosti in popolnosti razodeva, kterih globokeji spoznanje, zgol svete želje, zgol od ljubezni vnete zdihleje, zgol ne¬ beške misli obuduje. Nepremagljiva poterpežljivost in krat¬ kost, ognjena gorečnost za čast Božjo in zveličanje duš, popolnama vdanost v voljo Božjo, nar globokeji spoznanje svojih gre¬ hov in slabost, vedna zamerza do pozemelj- skiga življenja in nar močneji želje, Božje obličje gledati, so priprave, in tudi sad teg* zedinjenja z Bogam. In ker družba in izlitev Buha Božjig 1 tudi nar manji nečistosti ne terpi, morajo te izvoljene duše še popred z ognjem f' skušnje očišene biti. Ne bodi za tega volj« maloserčna, če vedno bolehaš in telesne bolečine terpiš; če se tvoja duša v morj e grenkosti utaplja, ter te skušnjave, nl j' upnost, suhota, razžaljenje, pomanjkanj 1 in terpljenje vsake sorte zadevajo. Glej, dobro je za-te pri Bogu; bodi le serča* in stanovitna v svojim svetim sklepu, |C hodi naprej v luči svete vere, ktera 1’ tudi pri nar veči temoti vender spet v trajšnje tvoje duše posijala in jo ra« sU ' tila. jim % Pre je ? »vet pren ‘a pi tako ®eni tebe Ijevi tte } nest; 451 pre- ieva, ielje, ne- (rol- o in voljo gre¬ delj- ložjf tega ijigi iraj« po- roljo esne orje ob- anje lleji rčn* in bo no¬ ve- lila. — Odkri svoje notranje britkosti svo¬ jimi spovedniku; in beri, kar ti je od ta- kiga stanu predpisano. (Beri od asapitSeuosti.) Kratek poduk od premišljevanja. I. Premišljevanje, ali notranja molitev z " trpljenjem zaslužil in pridobil. Kako zamoreš gorečo pobožnost in P # polnama ljubezen v sebi vneti in ohranit*■ ako se s svetimi mislimi in zdihleji z #dj trai nos gov gan be pos nos 453 eri š- ler ha bi ;a- ilo li? r "j' iz ž 8 li. i« r i. m zediniš, in njegove čez vse velike le¬ pote, dobrote, ljubeznjivosti in večniga ve¬ ličastva živo pred očmi nimaš? Vender ni zadosti, de si te reči le od časa do časa, kadar ti ravno v glavo pade lati je ravno prilično, k sercu vzameš. Uovek v svoji slabosti se nagne le prerad k posvetnim rečem; za tega voljo se sama šahe k temu priganjaj, in s svetimi mislimi k bogu obračaj. V svetim premišljevanji se tvoj duh z bere, in od vsili unajnih reči odtegne. V 'akili samotnih trenutkih se ti rad približu¬ jmo in ti k sercu govorim, de te visocih skrivnih resnic vere učim. Tudi te tolažim, uterdujem, spodbujam 'I odkrivam tvoje pregreške in slabosti, in Opiram ti zaklade svojih gnad. V tem no- lran jim pogovarjanji se vnema tvoja goreč- Bosl ; ker moj duh iz tvojiga serca k Bogu ?°vori, kar te v priserčno zedinjenje z Bo- ? aB > pripravi. Ne zamudi tedej tega tako ^ re pkiga pripomočka, si svetih čednost pri— ^kili, ktere bodo počasi iz tebe, kar je Nvetniga, strebile, in te Božje pričujoč- J osti vredno storile. Hči. O moj Božji Učenik! kako mi z ro h ir i» n it 'j I. To premišljevanje bo tvojo slepoto raz- svetlilo, tvoje serce, ako ni do čistiga oterp- »k>, omečilo, in te k zgrevani spovedi in P°kori prignalo. Notranja britkost te bo nagnila , Bogu storjeno n c čast s spokornimi M nad sabo kaznovati, grešnih priložnost ogibati, hude navade zatirati in se zoper " s ta!o hudo nagnjenje vedno vojskovati. Ce pa nisi tako spridena, in s pomočjo llo je gnade nisi v toliko nesrečo zabredla, ® s > po resnični pokori iz greha vstala, in f ti nad greham zlo gnjusi: začni moje ^ke, moj križev pot, moje grenko ter- Ptjenje in mojo smert, kakor tudi mojo lju- do tebe premišljevati. To premišlje- Jll j e bo v tebi svete želje zbudilo, moje ,a «ke spolnovati, moj križ nositi, in za ,f| *°j hoditi, in četi tvoje do pozemeljskiga ,,ev eč nagnjeno serce in'tvoja živa natora Opustite, popolnama živeti, se boš vsaj lr °vala, me radovoljno razžaliti, ter si per- J( * ev ala, z dobrim namenam svoje še ne- '"Nnama dela posvetiti, s poterpežljivostjo "J križ nositi, svojimu hudimu nagnjenju Ustavljati in po moči meni dopasti. Ce pa že po poti čednosti hodiš, boš še zmiraj veliko opraviti, de vsakda- sdabosti in težave premagaš; in še zmi- 456 rej se boš v veliko rečeh spotikovala. V premišljevanji pa glej posebno na to, de tudi nar manji svojih nepopolnost in svoje slabe dela, ki izvirajo iz še ne ukrotene lastne ljubezni, in tudi svojo nezvestobo, zamudi dobrih del, svoje notranje hude že¬ lje, in enake take slabosti, ki te v popol- nama ljubezni zaderžujejo, preiskuješ. Ako po tej poti vsak dan napreduješ, in od dne do dne svoje serce očišuješ in zaderžke gnade Božje iz poti spravljaš: potem ti oe bo treba veliko misliti, kaj bi premišljeval 1 Moj duh bo tvoj učenik, in te bo po čudnib in pred neznanih potih vodil. Tvoja temo# bo zginila, in v svetli luči boš globoke'« nezvedljive skrivnosti Božje bolj in b# S spoznovala , in novo gorečnost do pobožnost' v sebi čutila. Hči. Iz teh tvojih podučil, moj B 0 ^ 1 Vodnik! dobro spoznam, kako koristneje de vsak dan v premišljevanje Božjih rf(l nekoliko časa odločim. Vender ti veš, k* malo je moj slab um za to tako sveto va J pripravin. Komaj zamorem kratko molih' 11 * po svoji priprostosti brez raztresenosti oP r * viti; kako se mi bo še le godilo pri do1 ^ premišljevanji Božjih reči, ki so prt‘ d B1 "!' pozemeljsko pametjo skrite? Kakor ^n" ra J' Dom «i Kaki Wti i premi sp bočeš »ostjo S«vatj pado '»po,s »a pr, te je I 'b siu f kter !|| ljubl i' želi si! krniti, ""enitn " a tani ' e| ianj, ^ovi 457 V de ?oje tene »bo, že- pol - Ato dne ržke ;i ne irali idnih nioti ee i» bolj nosil Božji O j e ! reti kak« vaj« itvit« opt«' o\g* ffOj« nir»ji kodi ini tudi zdaj milostljiv, o Gospod! in •ti me, kako naj se pri svetim premišlje¬ vanji zaderžim. III. Kako naj se devica pri premišljevanji in notranji molitvi zaderzi ? Gospod. Moja hči! preden premišlje¬ ni začneš, si z voli resnico, ktero hočeš Premišljevati. Ko k premišljevanju greš, * spomni, de jc Bog, s kterim govoriti to 'eš, pričujoč; moli ga z nar veči poniž- •ostjo. Obudi nad resnico, ktero premiš- ijevati hočeš, terdno vero, in prosi za ?nado, de bi si resnico prav k sercu vzela, 111 postavi si jo prav živo pred oči. Če si ‘priliko to v premišljevanje zvoliš, zakaj e j e Bog vstvaril? si utegneš misliti: dekla r* služabnica si v hiši veliciga Gospoda, kteri delaš, de bi za svoje zveste dela ljubljeno plačilo prejela; ali v ptuji de- ^ si, iz ktere se hočeš v svojo domovino ' er niti. Vprašaj se potem, ali v tej nar """itniši službi Gospodovi svoje dolžnosti a ,a nko spolnuješ, ali vse svoje djanje in ® e hanje, vse SV oje stopinje proti nebeški #ltl °vini obračaš? Če zapaziš, de službo 20 458 Božjo 2itLYi6iiici]^jžis y svetu dopasti zelis, svo* jimu životu strežeš, de pri posvetnih ljudeh veselje najdeš, in želje spačene natorerada poslušaš, o, tako spoznaj z zgrevanim ser- cam svojo neumnost, in ponižuj se pred Bogam zavoljo tega; zahvali se mu, deje s tabo toliko poterpežljivost imel; skleni se poboljšati; prosi za gnado, svoj sklep v djanji izpeljati; premisli, kterih pripomoč¬ kov se ti je treba poslužiti; in potem dopri- nesi precej časa v molitvi! Če premišljuješ smert: si misli, kakor de bi v resnici na smertni postelji ležala^ preglej, kaj bi ti takrat strah delati uteg¬ nilo , in ali bi bila pripravljena, pred hc loj. nika stopiti? Obžaluj svojo neumnost, sklem lem UW|;*1* . VW«U1UJ C5VUJU ilCUUlUUOt J se poboljšati; spoznaj veliko poterpežlji'™' 1 in milostljivo prizanašanje Božje, zn ;ahvak se Bogu, in prosi ga za gnado keršansk« čuječnosti. Če v premišljevanji suhoto in mlačno* čutiš, in ne veš, kaj bi se z Bogam p°£°' varjala, posluži se bukev, ki od tiste rc fl govore, beri počasi in s premislikam, 111 postoj pri dobrih mislih in svetih občutlej 11 ' ki se v tebi zbude. Ako pa nimaš nob' bukev, in ne čutiš tudi nobeniga notranj'^ nagnjenja do premišljevanja, se ohranil H | % Hi. perj Rjj k k 459 svo- udeli rada ser- pred de je ni se ,ep v iiboč- lopri- kakor ;žala> uteg- sod- skleni Ijivost ahv*H iansk® acno st pogo- e reči m, itlej'1'- obe "' 11 anjig* i vs>j rpričujočnosti Božji, kakor majhen otrok, ponižuj se pred Bogam, spoznaj svojo ne¬ zmožnost do vsiga dobriga; to spoznanje ' v »je slabosti, in vedno življenje v priču- joenosti Božji je večkrat bolji in zasluž¬ ki, kakor vsaka molitev. Če moje življenje, ali moje terpljenje 2 smert premišljuješ, si pred oči stavi, ' a tor de bi me živiga med ljudmi hoditi, in •ed sovražniki terpeti vidila. Vzemi si k " r eu mojo poterpežljivost, mojo ponižnost, 1# i° krotkost, mojo ljubezen in nezmerno ‘smiljenje, moje nauke in čudne Božje dela. 'prašaj se, ali in koliko po mojih naukih nio jim zgledu delaš? koliko hvaležnost ■^iskazuješ? i. t. d. Obudi žalost in gre- "go —stori dobre sklepe i. t. d. Kadar skleneš, poboljšati se, naj ne 1 * a sklep le splohen, temuč misli veliko 'li> v kteri posebni čenosti se moraš va- i|| '> kteriga posebniga greha se moraš ogi- J** 1, Začni pri tistim, kteri te nar bolj v r ' m zaderžuje, ali iši si čednost pridobiti, Pfa h je nar potrebniši, in vadi se nekaj ^ v nji. Med tem čašam naj vse tvoje ^mišljevanje na to obernjeno bo, de se s vzroki zmiraj bolj spodbujaš, v tej ''isti se vaditi, de priložnosti pregledaš, 20 * 460 in potrebne pripomočke oskerbiš, in se vsak dan sprašuješ, ali v tej čednosti rasteš, in nji nasprotno napako zmanjšuješ. Po okolišini se zahvali Bogu, ali ga prosi od- pušenja. Delaj tako toliko časa, dokler ne boš ne le te napake, temuč tudi nagnjenja do nje prosta, in brez teže čednost do- prinašala. Po tem utegneš z obilno koristjo pre¬ mišljevati, kako si mojim gnadam in notra¬ njim navdajanjem zvesta, ki so pripomočki tvojiga zveličanja? kako se v službi Božji in vsakdanjih pobožnostih in v svojih vsak¬ danjih opravilih vedeš ? Premišljuj, kaksn« ljubezen imaš do svojiga bližnjiga? ali ea ® 9 sebe morebiti preveč ljubiš, in morebiti sv«' jim počutkam preveč privoliš ? ali pa vse » kar storiš, le v mojo čast in k mojimu do* padajenju počneš in delaš? Preiskuj, 1,9 kod tvoje veselje, tvoja žalost, tvoja ra-' tresenost, tvoja zmotnjava izvira ? l ) o» r/f ' vnan riti, oild, dobri 10 g pa si v ter i» ne ločjo io vd »e m tbrar i ne se, obudi serčno žalost, ponovi svoj dobn 71 •• jjO' sklep in prosi za pomoč, in po tvojim tranjim stanu in Božjim navdajanji obu 1 druge svete misli in zdihleje. Tako zan reš dalje časa z Bogam govoriti. Ce se na to tvoje serce od p° ze "^| skiga odterga, in ogenj ljubezni v j 0 G 0 m ! ,f oji, riti, ; kor r po Božji kor jagnječe pri nogah svojiga Gospoda 'ponižnosti ostati, de me boš po svojim °fyi>n duhu spet poklical in poživil. Pro- iln te , poduči me, kdaj in kako dolgo naj Izmišljujem. I 462 IV. Kdaj in kako dolgo naj devica premišljuje ? Gospod. Moja hči! če bi bila ti že popolnama, in bi bilo tvoje serce čisto prazno vse pozeineljske ljubezni, bi hotli celi dan v moji pričujočnosti in v pogovor« z menoj doprinesti. Ker pa še nisi na tej visoki stopnji, ne tirjam več, kakor de pol ure, ali tudi manj, ako tvoj stan drugači nf dopusti, v svetim premišljevanji doprinaš«*' Tega v to enkrat odločeniga časa brez p®* sebniga vzroka ne prikrajšuj. Se ti pa kaka zamerza pritakne: ali 1 ' hoče peklenski duh, kteri notranjo molite' nar bolj sovraži, tudi pod videzam dobri?’ itno serca pred drugs liko s ijih ] notrai in n« liter* od nje odverniti, moli še dalje časa, daj se nepokojni živi natori zapeljati te drugam kliče. Zgodaj zjutraj, ko je še vse mirno J pokojno okoli tebe, in ko skerbi p osVfl11 ' opravkov tvojiga duha še ne motijo in 111 rastresujejo, zamoreš svoje misli bolj, k*k ( ob vsakim drugim času, k Bogu in do natornih reči povzdigovati. O odločenim času poklekni v svoji s * motni izbici, in govori na tihama P" 1 " 3 463 f ti k čisto lotlJ voru tej pol i ne šaš' po¬ li te itev riga ne :era i in nih j ne zaupanja s svojim nebeškim Očetam in z »enoj, ki sim tvoj p rij a tel, preljubi tvojiga serca, učenik in več, kot vse. In ako bi pred vedila, de bi te opravila o tej uri kam drugam klicati utegnile, si pa odtergaj to¬ liko spanja, de ga svoji molitvi daš. Imaš v duhovnim življenji in v notra¬ njih potih zvedeniga spovednika, premišljuj iiato, kar ti bo on predpisal. In razodeni •n, kako premišljuješ , de te bo vedil po notranjim nagibu sv. Duha voditi. n» Ogledalo za device, ali prava pobožnost in popolnost po pre¬ lepim zgledu Marije. Opomin. Precista Devica in Mati Božja ni samo priprošnica in varhinja, temuč tudi n ar svetlejši ogledalo vsili čednost za devu f ; To terdijo vsi sv. očaki, kakor sv. And> r °* (I. 2. od devic), sv. Hironim (list do B ust '- in vsi drugi, ki so od deviškiga življenj* pisali. Kar si se v prejšnjim delu od p 0 !'' 1 ' nosti učila, se bo zdaj z izgledam kak or ' čistim ogledalu pokazalo v sledečih dvanaj | sterih premišljevanjih. 465 Kako se naj devica s pridam in pra¬ vim namenam naslednjih premišljevanj poslužuje ? Beri ali poslušaj prav pazno v svoj prid premišljevanja Matere Božje. 1' Premišljuj p.o versti, in nikar kaj pre¬ skočiti, ali nepremišljeno naprej hiteti. 2- Pomudi se pri premišljevanji, kakor nanese, dalj ali manj časa. Če te nam¬ reč ktero premišljevanje bolj zadene, se dalje pri njem pomudi, zato de imaš čas se zoper svoje slabosti vojskovati. Premišljevati morajo drugači novinke, d rogači take, ki se že dolgo v čedno¬ stih vadijo, in drugači zopet take, ki so že bolj popolnama. Kakor je stan, mora tedej tudi premišljevanje biti. Po¬ sebno pa moraš tisto dobro premišlje¬ vati, kar veš in čutiš, de je za te dobro, in de se potem boljšaš. Premišljuj v kakim tihim kraji, v svoji izbici ali v cerkvi, in scer takrat, ka¬ dar si zbraniga duha, posebno zjutrej, a ko je le mogoče. Preden premišljuješ, pokliči svetiga Buha; de te razsvetli, in v čednosti, v 20 « 466 kteri se s premišljevanjem vaditi želiš, poterdi. 6. Beri in premišljuj počasi in pa/no. Pre- jenjuj brati, in povzdiguj svojiga duha s svetimi mislimi in znotranjimi pogo¬ vori k Odrešeniku in njegovi sveti Ma¬ teri, ko premišljuješ nje čednosti, in poprašuj se, kako se v njih vadiš. Ako vidiš, de se zoper te čednost' pregrešiš, naj ti bo iz serca žal, <» terdno skleni, po čednostih presvete De¬ vice zmiraj bolj želeti in hrepeneti. Prosi Jezusa in Marijo za gnado v mo¬ litvici na koncu vsaciga premišljevanja. Potem beri in premišljuj nadalje, kakor popred. 7. Ni se treba nemirno navezovati na be¬ sede v premišljevanji, ampak prevdan le to, kar po razsvetljenji in znotranj"" zbujenji v sebi zapaziš. Bodi zvesta glasu Gospodovimu, in stori to, kar od tebe tirja. 8. Vender se pa tudi vari, v preveliki vne¬ mi kako nepremišljeno obljubo naredi* 1, (Glej od obljub. in posebno od be (leviitva, v kazalu.) 9. Namen sledečih premišljevanj je, P® češenje presvete Device Marije, i' 1 " 467 ;lišj 're¬ go* h- bi se po njenih čednostih in svetih sto¬ pinjah zmiraj bolj prizadevala. M Začni pri pervih premišljevanjih, v kte- rih je podlaga, na ktero boš visoko poslopje prave popolnosti postavila. diš. osli in le- eti. P©rd ©iiaKIL h Od žive vere Marije Device. 10 - ija. tor ie- ari iiffl sta e- ti. r le llijor ti ) ki s i verovala,, ker se bo dopolnilo, kar ti j* povedano od Gospoda. Luk. 1, 45. 1- Terdna in živa vera je podlaga banske popolnosti, k kteri so vsi ljudje Poklicani in dolžni po nji hrepeneti. Brez 'f re ni mogoče Bogu dopasti, in zveliča- “J a doseči. Vera te mora v tvoji temoti Osvetliti in učiti, kaj moraš na tem svetu tslat i, iskati in ljubiti. Vera te mora vneti, ( pri vsih svojih težavah vender le po ' ,| j' Božji živiš in blagra svoje duše išeš. pa še sveta in njegoviga veselja išeš, P '''> de nimaš terdne in žive vere. ^ (Tukaj se ponižuj in spoznaj svojo slabo vero, ^ r ° s * Boga po prošnji Marije za dar žive vere.) 2. Pomisli, de se je Marija le po terdni 468 in živi veri k tako visoki popolnosti po¬ vzdignila, de je Mati Narvikšiga postala. Kako malo je ona obrajtala vse minljivo ve¬ selje in posvetne kratkočasnosti, po kterih slepi posvetni otroci tako željno hrepene!- Nj eno v Boga zamaknjeno serce ji je kazalo bolj zaželjeno veselje in žlahtniš! dobrote, ktere je v večni lepoti in v Božji ljubezni okušala. Nič zunaj Boga je ni n- moglo zadovoliti in razveseliti. Jezusa, nar svetlejši luč sveta, je imela tri in trideset let pred svojimi očmi. O kak« sladke občutke, visoke misli, spoznanje več' nih resnic in čiste ljubezni do Boga sij« pač zajemala iz tega miliga pogleda! (Občuti to veselje s presveto Devico, in P rosl ® za dar Božje luči. in ker zavoljo svoje temote tolik'2* spoznanja doseči ne moreš, premišljuj najpred resnice ? ki te bodo od necimurniga sveta odvračevd*’ in tvoje serce za Božje reči vnemale.) , 3. Pomisli, de si zato vstvarjena, “ e bi Bogu služila, in se s pobožnim življenje® zveličala. Ta svet ti ni odločen, de bi ' e razveseljevala in sladnosti vživala, de bi ® čast, bogastvo in hvalo pridobivala, amp 3 * zato, de bi svojimu Gospodu in Bogu bi' 1 ' žila in si nebesa pridobila. Kaj bi ti p°'" a ' galo, ko bi ves svet pridobila, ko bi P 3 ljubezen Božjo in svoje zveličanje zgub' 13 slabos p za droge koš 1 loko niš. jo sr telo, serce « rc pred 'iti mt le po «e mi Je bi In ak začuti d že dt ®opaš stopiti I tai se Sožjij lepoti Sla. 469 po- tala. ve- terih i>je tniši ložji n- nels ako eč- ij« lij« iie» »k« ile. de p® .se si at i- i- >a i? (Tukaj se ponižaj in spoznaj pred Bogam svoje slabosti, in terdno skleni njemu samiinu služiti. Prosi P ta gnado, de bi te v tem poterdil, in obudi sc Ifige svete misli, ki jih v sebi čutiš.) 4. Spomni se na smert, in pomisli, de i>oš vse zapustiti mogla, vse, kar tako vi- ,0 to ceniš, in po čemur tako željno hrepe- ***• Kaj ti pomaga se z lepoto bahati, ki )° sniert pokonča? Zakaj mehkužiš svoje le K ki bode červam v jed? Zakaj svoje wce navezuješ na reči, ki ti jih bo smert 12 r »k stergala? Kje so vsi tisti, ki so P re| l teboj umerli, in za kterimi boš tudi ti ''mogla? Dansmeni, jutri tebi! — Hrepeni if Po takih zakladih, ki ti jih smert vzeti more, in stori to, kar boš takrat želela, bilo storjeno, kadar boš umreti mogla, ako kako sveto željo Bogu služiti v sebi * a čutiš, začni precej dans, in nikar ne ča- do jutri; ker ne veš, če ti ne bo treba !e dans umreti. Ali bi hotla v svojim sa- “"'pa.šnim življenji naravnost pred Sodnika kopiti ? _ ljubi (Obžaluj svoje brezmišljeno mlačno življenje, ob- Se poboljšati, in prosi za to gnado.) U Pomisli j de boš po smerti pred '^Jiga Sodnika prišla, kjer boš od vsake ^potrebne besede ojster odgovor dati mo- ■' a ' Kako se boš tedej zavoljo svojih ne- 470 številnih hudih misel, želj, besed, del in zamude svojih dolžnost odgovorila? Kako se boš opravičila, ker si toliko gnad in dobrot zanemarila, in do tolikih svetih na- vdihlejev gluha bila? (Spoznaj in obžaluj svojo neumnost, prosi ** odpušenje tega, in premišljuj dolgo prizanesljivost Božjo.) 6. Prevdari, kaj te bo čakalo, če boš pri svoji rajtengi slabo obstala. Nar manjši hudo, ki bi te zadelo, je strašno, in /nabili dolgo terpljenje v vicah. Kaj bi pa še k bilo, ko bi bila od Božjiga obličja za večno zaveržena, in bi neizrečene martre v p e ' klenskim plamenu terpeti mogla, ker še bolečine tako težko prenašaš ? In vse to bi mogla terpeti zavolj kakiga kratkiga P re ' grešniga veselja in minljive sladnosti. Ab ni tedej nespametno se v tako nevarnost postaviti ? (Tukej postoj, in poglej, kam bi te pot, kt er ° hodiš, pripeljati utegnila; obžaluj vse svoje grehe m 7. Pomisli pa tudi, kaj ti je obljub" Ijeno, če iz celiga serca in iz vse dus f svojimu Bogu služiš. On sam se ti bo ' plačilo dal. Večno neizrekljivo veselje * c čaka. —Ali te ne spodbode to upanje? A 1 ne boš vse rada preterpela in storila, d e Dl si nebesa zaslužila? pomi prett ranjt greni ljube Zali tudi nore 'Isti, lori,si jevai In XI Prošn h *vojii M %k s #nct kvid Sv etn fer 11 mil f fTp 471 in ko in jsl »Š ši iti le 10 le bi st ro ■) i' ie v e li ii 8. Od upanja se oberni k ljubezni, in pomisli, kaj je Božji Sin za te storil in preterpel. Pojdi s svojimi mislimi v njegovo ranjeno Serce, in premisli njegove bolečine, grenkosti in težave. Poglej le, kako se ti jnbeznjivi Zveličar ves in popolnama deli! ^ hvaležnost ne tirja druziga, kot de mu Mi ti vse svoje serce daruješ. Ali mu ga ®oreš odreči? (Skleni se terdno Jezusovi ljubezni popolnama 'M> in prosi ga za to gnado i. t. d.) Na zadnje še pomisli, kako potrebno in pristno deje, te resnice večkrat premis¬ ah in si jih z živo vero k sercu vzeti, i' za to vero prosi svojiga Zveličarja po Prošnji Marije Device. Molitev k Materi Božji za živo vero. Presveta Devica! ti si luč sveta v deviškim telesu nosila, in toliko let M očmi imela, o koliko velikih reči in ' ls °kih verskih skrivnost ti je presvetlo s#n f e pravice razodevalo! Zato si pri Vidljivih in večnih, vse minljive po- ^'etne reči tako malo čislala, in jih kot j/ azne nečimurnosti zaničevala: Daj mi, »lila Devica! de bo tudi mene taka luč n ' e razsvetlila, de ne bom nič druziga 472 čislala in želela, kakor le Boga, in to. kar me k Bogu pripeljati zamore. Kako naj devica po tem premišlje¬ vanji pot popolnosti nastopil To premišljevanje ima namen , živf želje in terden sklep v tebi obuditi, neci- murnim rečem in svetu se odpovedati, vsimi dušnimi močmi po večnim hrepeneti. Ker se pa v enim dnevu brez posebne Božje milosti ne moreš zlo spremeniti, je treba- de v ta namen kakih osem dni obernes- Premišljuješ lahko v ta namen, kar v pri' čujočih bukvah najdeš. 1. Tri ali šteri dni zaporedama pr f ' mišljuj dopoldne živo vero Marije: in P°' poldne premišljuj to, kar je bilo od pop 0 *" nosti in prave pobožnosti rečeno. (Poglej kazalo pri besedi: popolnost.) '2. Ako čutiš, de si se za pobožn «' 1 in popolnost resnično vnela, premišljuj d°" poldne to, kar je v prihodnjim premi*!) 1 ’' vanji, in popoldne to, kar si se spredaj 0 “ odpustljivih grehov učila. je j poli Dan tter vanj vanj razd »smi prav 'sim m i Moli aice (Poglej v kazalo pri besedi: odp«* ! Sreh.) Drugi dan potem premišljuj, «10g ( za n 473 je Marija Devica vedno zatajevala, in po¬ poldne to, kar je bilo od časa in dobriga »amena govorjeno. (Poglej v kazalo: čas, namen.) Spet drugi dan premišljuj ljubezen, faro je Marija do Jezusa imela in občutila. Popoldne tega dne pa si izvoli premišlje¬ ne za sredo. (Poglej v kazalo: sreda, ali večernice.) Zadnji dan premišljuj pogostno sveto 'Poved in obhajilo. Popoldne si s posveto- 'anjem svojiga spovednika po nekakim redu ^deli. Spovedniku zamoreš razodeti ka- ^°šne razsvetljenja in dobre misli si v tih fl8 mih dnevih imela. 3. Tudi bi bilo dobro, če bi se v teh •smih dneh za vesoljno ali dolgo spoved pri- Pravila, in se svojimu spovedniku spovedala. 4. Med tem čašam se odtegni tudi tol nepotrebnim opravilam, ki duha raz¬ ijo. Ogibaj se drušine in bodi bolj sama. 5. Priporoči se Marii prečisti Devici 111 zvoli jo za svojo besednico in vodnico. ">li tudi vsaki dan sv. rožnikranc ali dnev- ICe od prečistiga spočetja Marije Device. 6. Ne zamudi tudi, vsaki dan, če je le k sveti maši iti, in prosi Kristusa a resnično in pravo spreobernjenje. 474 II. Drugo premišljevanje. Od čistosti serca Marije. Kako lepa si ti, prijallica moja, kako lepa si- i" pesem 4, 1. Potem ko si po živi veri nečimurnosti vsiga posvetniga spoznala in sklenila Bog« služiti, začni svoje serce ne le od velikih? ampak tudi odpustljivih grehov očiševati- Tiste, ki si jih že storila, moraš z odkrit«' serčno in skesano spovedjo zbrisati; tih P 3 > ktere bi znala še s čašama storiti, mora« terdno skleniti se varovati, in k doseg' tega se rada vsiga poprijeti. K temu te mora nar lepši zgled prečiste Device Mariji in drugi važni vzroki spodbadati. Pomisli tedej, de je bila Marija vsimi devicami na svetu, zmed vsili le 0,|!l 7 .... _i! nar čistejši, in ravno zavoljo tolike cis vprn škofi i» VI Petr; ?Zaj vica spoč Jezu vsaci (ista nikol tosli je zaslužila biti Mati Božja. Po posebni mi¬ losti Božji je bila že brez vsaciga madež* izvirniga (poerbaniga} greha spočeta. Tak« je sveta kat. cerkev zmiraj menila; sv. e fe Pij IX. pa so to pobožno misel v versko res nico povzdignili, in ravno o prazniku « ve,f Device Marije brez madeža spočete 8 •jice; lilo i« od lisi Preje Previ "ar i »d t N' N ^hkt 475 Cii. sli g* k, ti. o* '») aš S* te t> vpričo zbranih kardinalov, velicih škofov in škofov, in vpričo mnogo druzih duhovnov ioverniga ljudstva 1. 1854 v cerkvi svetiga Petra oklicali čisto spočetje njeno takole: ,Zapoved vere je, de je nar svetejši De¬ vica Marija, že od perviga trenutka svojiga spočetja, po milosti Božji zavoljo zaslug Jezusa Kristusa, Zveličarja človeškiga rodu, 'saciga madeža izvirniga ( poerbanigaj greha 'ista ostala." Kakor je bila pa o svojim spočetji vsa čista, tako je vedno ostala, "ikoli ni ne nar manjšiga greha storila. (Veseli se tukaj velike sreče svoje mile priproš- ' llce > prosi jo, de l>i ona tudi tebi čistost serca od ' ra zadobila; spoznaj svojo revšino, in kako čisto i e tvoje življenje njenimu podobno; obljubi ji, j " 0| t zdaj zanaprej bolje posnemati.) Ne reci, in ne izgovarjaj se s tem, de lls i kakor Marija tolike milosti od Boga P re jela, de bi jo zamogla v čistosti posne- Slatl - Bog dobro ve, de si preslaba in fveveč k hudimu nagnjena, toliko čistost "seči. Akoravno je bila Marija od vsih “ ar manjših nepopolnost čista , vender Bog tebe v začetku tvojiga duhovniga živ- ' •jeni, U a ne tirja nič druziga, kakor, de no- e niga odpustljiviga greha prostovoljno in ^komišljeno ne storiš. Vsled tega premis- 476 Jjuj, de le Bog zavoljo svoje neskončne lepote, nezmerne dobrote in popolnosti vso tvojo ljubezen zasluži, dalje de je njegovo dopadajenje niemo vsili posvetnih sreč in vsili reči nar slajši in dražji, in de bi boljši bilo, če bi vse stvari poginile, kakor pa de bi se Bog le z nar manjšim greliam razžalil- Kako bi mogla reči, de se Boga bojiš in de ga ljubiš, če bi radovoljno njegove za¬ povedi prelomovala, in če bi kako kratko minljivo posvetno veselje bolj obrajtala- kakor njegovo sveto dopadajenje? (Ponižaj se pred Bogam, spoznavši svojo velik« krivico, in žaluj i. t. d.) Ti se motiš, če meniš, de ni nad ten' tolikanj ležeče, če le v majhni reči zapovedi prelomiš, s čimur njegove p osVf " čujoče gnade še ne zgubiš. Tode ravn« zavoljo tega si toliko hudobniši in šfrafin£ f vredniši, ker zavoljo kake male stvari tolikiga Boga razžališ? Ali potem zamori misliti in reči, de Boga čez vse čislaš in ljubiš ? Premisli le nezapopadljivo dobroto B° z j jo. Gospod vsiga veličastva se hoče s teboj nevredno stvarjo združiti, on ti je vse svoj? zaklade podelil, ker ti je svojiga edinorojj niga Sina in svetiga Duha dal, in te dek z nico si n si g ljubi vikš (rosi maji. silnii nal, dopr »e ž '»vadi bp rg *»jh fedn, *ves| lica. ijube »je f šilili v ečm »csri 477 ične vso ;ovo : in >lj® de alil. in nico svojiga kraljestva storil. In temu Bogu »nezvesta, in delaš zoper njega, kar bi » še znabiti nar slabšimu človeku, če .ga ljubiš, storiti ne upala? Ali ni tedej to silno prederzno od tebe, če Boga, svojiga nar dkšiga Gospoda, žališ; in mu zoper delaš? (Spoznaj svojo krivico in veliko nezvestobo, in l^si za odpušenje in milost i. t. d.) za- tko ib) lik* e® rtr ■c e P in 'v '«j ii e 6 ' V Pomisli, kako Božja pravica včasi kak Mjhen greh že tukaj in še po smerti s silnimi bolečinami v vicah štrafuje. Ali bi l'°gz dušami, ki jih ljubi, tako ojstro rav- ta l) če bi ga grehi, ki se tako pogostama ^prinašajo in tako malo porajtajo, resnično k žalili ? (Tukaj premisli, kaj bo zavoljo toliko storjenih "»vadnih grehov; serčno jih obžaluj in skleni se ven- ' !r resnično poboljšati, i. t. d.) Pomisli tudi, de si s prostovoljnimi ^jhnimi grehi polzko stezo napravljaš v 'edno veči grehe. Kdor je v majhnim ne- * fes t, bode tudi v velikim, govori večna res- “ ICa> Z nezvestobo v majhnih rečeh se fobeaen slabi, gnada manjša, hudo nagnje- jjl e pa vekša. Vsi veliki grehi se z maj- "k* začenjajo, in od stopnje do stopnje v te čno pogubljenje peljejo. De tedej v toliko "srečo ne zaideš, skleni, se majhnih gre- 478 hov, kar nar bolj skerbno varovati; in prosi za to gnado. Pomisli še to, de tisti, ki vsaki dan veliko majhnih grehov brez strahu in pro¬ stovoljno store, so že resnično mlačni. In taki so v veči nevarnosti, kakor veliki greš¬ niki; zakaj ti se večkrat nanagloma iz svoje hudobije zdramijo in k poboljšanju in res¬ nični pokori zbude, med tem, ko se mlačne duše zavoljo svoje neobčutljivosti in slepote silno redko in prav težko spreobernejo. „Boljši bi bilo ti merzlimu biti, ako gorak nisi, ker si pa mlačen, te bom iz svojih ust vergel.“ Tako govori Jezus. Po tim takim dobro prevdari, kaj mo¬ raš od majhnih grehov misliti, kaj sklenit') česa prositi. Pred vsim drugim pa se obern' k prečisti, neomadežvani Devici Marii, <| e bi po njeni prošnji gnado zadobila, se še majhnih grehov varovati. Molitev k Materi Božji za čistost serf a ' Presveta Devica in Mati Božja, k' si vse stvari s čistostjo daleč presegaj tako de še clo nebeški duhovi niso či¬ stejši bili. Ti saina, o prečudna Devif' 1 ' si brez greha in madeža, ker ni " f izvirni, ne lastni greh nikoli tvoje l e P e duš vsiii me, sim in si Sini čiste Mar aru Od *«j j toih 'voj ‘vat 'erčn "ladi R Rji Rob Me ‘dim 479 duše omadeževal. O prosi zame ubogo, k rsimu hudimu nagnjeno grešnico, usliši »e, in daj, de bom svoj terdni sklep, ki » ga dans storila, vedno spolnovala, »se iz ljubezni do Jezusa, tvojiga ljubiga Sina, brez vsaciga prostovoljniga greha •isto in neomadežvano do konca ohranila! Marija , prečista Devica! to gnado mi »moreš sprositi, in jo tudi upam od tebe. III. Tretje premišljevanje . vedniga zatajevanja Marije Device. 'd mi je kakor šopek mire (grenke'). Visok, pes. 1, 13. Ko si terdno sklenila, de se boš maj- n 'h grehov skerbno varovala, moraš začeti lf0 )' križ nositi, se moraš vsaki dan zata- ,If ^' in se zoper svoje hudo nagnjenje r cno vojskovati. Vsi tvoji počutki so od Milosti že k hudimu nagnjeni. Meso se .'Jskuje zoper duha, in se noče pameti in postavi vdati. Nečimurnost, napuh, ' u, ka in druge take napake so ti prirojene, ‘ e bodo v mnoge grehe zapeljale, če se l( ' n ° zoper nje vojskovala ne boš. 480 Pomisli le, de je Sin Božji pot, res¬ nica in življenje, in on je, kteri tirja, de se vsak dan zatajuješ, svoje meso krotiš in se hudirnu poželenju ustavljaš. Ali ljubiš zavoljo njega to povelje, in kako si «« dozdaj po njem ravnala? (Odpovej se telesnimu poželenja in hudima na¬ gnjenju, nevkretnimu duhu in lastni ljubezni, in vdaj s« popolnama v voljo svojiga križaniga Zveličarja, in nosi rada svoj križ do groba za njim.) Pomisli, de so vsi tisti, ki so si nebesa pridobili, ali sijih pridobiti želijo, svoje j meso križali, ali ga še križajo, če so še na zemlji. Iz med vsili svetnikov in svet' nic pa je Marija Devica nar lepši zatajevanja samiga sebe. Ona ni bila, kakor ti, k hudimu nag¬ njena; nje serce je bilo po obilni milost Božji le vsimu dobrimu vdano, in vender sl je križ izvolila, je svoje nedolžno telo kro¬ tila in vse svoje počutke, svoje poželenj® in nagnjenje razsvetljeni pameti in vol J' Božji uklonila, de je po tem takim tebi 111 vsim devicam nar lepši zgled zapus* l,a | kako naj se vedno zatajujejo in v samo" lepo pred zapeljivostjo sveta obvarujejo' Obvarovala je ona svoje oči pr fi' se zavoljo goljufiviga sveta in samo¬ tnosti ljubezni do Jezusa odpovedala! ‘'° si še slaba v ljubezni do Jezusa, se ^teci k Devici Marii, ktera ti bo pri obilni ’ v °ji ljubezni do Jezusa prav gorečo lju- be&i Zen sprosila. 486 Glej, Marija je clo Serafme v goreči ljubezni presegla! Ona je bila ljubeznjiva Jezusova Mati, in Jezus nje ljubeznjivi Sin, kteriga je po Božji moči od sv. Duha spočela, rodila in tri in trideset let pred očmi imela, ki ji je bil v pokoršini vdan. Njeno serce se je vse v ljubezni topilo, ko ga je na svojih persih in v naročji imela, in ga milo pogledovala. Vse njeno serce je bilo živi plamen vedno goreče ljubezni' Ta ljubezen jo je z Jezusam tako zlo ze¬ dinila, de je bilo, kakor de bi oba serca eno serce bila. Ker je tedej Jezus križ in terpljenje ljubil, tudi Marija ni hotla brez križa živeti. Prosi Marijo, de bi tudi tebi tako ljubezen sprosila. Molitev k Materi Božji, za gorečo ljubezen k Jezusu. Presveta Devica! kje vender bi mogla z veči pravico in zaupanjem |i u ' bežni prositi, kakor pri tebi, ki si M ali njegova! Ti si Jezusa z nar večji Jj“' beznijo ljubila ne le po natorni ki te je z njim vezala, ampak tudi P° velikosti svoje duše in zavoljo oM 11 ^ gnade, ktere si polna bila. Zato p rllie ' jim le p ivoji in ( ljubi Mati sere: •Sije It bi foglej ] ijube same ijube ^ako kiviji *se j 487 eči iva jivi il« red an. la, •ce ni. e- ca »m k tebi, o Mati prelepe ljubezni! in te prav lepo prosim, sprosi mi, de bom Ivojiga edlnorojeniga Sina iz vse moči » duše in po vsi mi dodeljeni gnadi ljubiti zamogla. Usliši mojo prošnjo, o Mati milosti! in ne zaverzi moje ponižne serčne želje! (Zraven te molitve se zamoreš še drugih pre¬ pevanj, ki so v tih bukvah, s koristjo poslužiti, * t* sereno ljubezen do Jezusa obudila in zadobila.) (Poglej premišljevanje od presv. Imena Jezus, ^ftej tudi v kazalu večernice.) in tl bi II. Peto premišljevanje. si je Marija prizadjala vselej le to storite, kar je Jezuse dopadlo ? Pri njem sim bila, in vse % njim ravnala. Pripod. 8, 30. Premišljuj, kako je Marija iz velike ' 'iubezni do Jezusa ne le z zatajevanjem * a ® e sebe, s križem in terpljenjem svojiga 0 j^eznjiviga Sina posnemati želela, ampak ( j 8 *' 0 s i je ona tudi prizadevala, vse svoje * lvl jenje v njegovo dopadajenje oberniti, in svoje djanje in nehanje natanko po nje- 488 govi Božji volji ravnati. Nje ljubezni polno serce ji ni nikoli nič pripustilo ne misliti, ne želeti, ne govoriti, ne storiti, nekaj početi, razun tega samo, kar je vedila, de je Jezusu dopadljivo bilo. Spolnovanje volje Božje je bila nje jed in nje vse. Vsaki trenutek časa je želela spet z novo ljubez¬ nijo svojiga preljubiga Sina Jezusa ljubiti' Nobeno delo, nobeno opravilo ji ni bilo pre¬ slabo , de bi ga ne bila posvetila z ljubeznijo do Jezusa, kterimu je holla s taistim do- pasti. Pomisli tudi ti, de imaš enako Bogo služiti. On je pač vreden, de ga v vsim in čez vse ljubiš, in v vsim svojim djanji in nehanji zgol le njemu dopasti išeš. Ali si dozdaj v vsim Jezusovo voljo spolnovati in povsed le njemu dopasti si prizadevala ? Ali nisi znabiti letni dan I'' sebi in svoji nečimurnosti živela, in želel* le nestanovitnim ljudem dopasti? Ali m * 1 bolj na slab časen dobiček gledala, kakor na dopadajenje Božje? Premisli svoje do- zdanje ravnanje, obžaluj svojo umnost, hrepeni zanaprej le j zakladih in prizadevaj si le Jezusu samim 11 ! svojimu dušnimu ženinu dopasti. S pomiljevanjem poglej, kako posvet " 1 veliko ne- , nebeških otroc hodij in v mam rečm posel de sr de, ali Boga daren !hvale začet • križi spoln delal, j in do le na- | Pridol dneva Kolik : PHdol bila Pretei r °ljo | boriti , de olje sati iez- biti. ire- nijo do- 489 oiroci noč in dan za praznim dobičkam hodijo, kteriga jim bo smert naenkrat vzela o vse pobrala. Ti pa si tako lena in ne¬ marna, de bi si z veči ljubeznijo do Jezusa rečno plačilo v nebesih zaslužila. Nič kaj posebniga se od tebe ne tirja; tirja se le, 'h svoje misli in želje k Bogu obračaš, in de, kar drugi zavoljo človeške prijaznosti ^zavoljo časniga dobička delajo, zavoljo doga delaš. Ne pozabi, kako silno rado¬ daren, kako velik in dober je on. Bodi mu hvaležna za to! Premisli tudi, kako je tvoj Zveličar od ščetka svojiga prihoda notri do smerti na * n *i zmiraj voljo svojiga nebeškiga Očeta 'polnoval, in zmiraj le za tvoje zveličanje delal. Vedno dobivaš od njega nove gnade ® dobrote. Vedno je Duh Božji pri tebi in lp navdihuje, de bi tvoje nestanovitno serce Pridobil: in vender nisi ti znabiti še eniga ^va popolnama k njegovi časti obernila. k°liko zakladov in gnad bi si bila že lahko Pridobila, in za nebesa prihranila, če bi 'la iz ljubezni do Boga toliko storila in Pfeterpela, kolikor si že zavoljo ljudi, za- "Ijo časnih opravil in zavoljo svojiga telesa ' ,r 'li in terpeti mogla! Obžaluj tedej veliko zgubo tolikiga 21 « 490 zasluženja in zapravljeniga časa; in priza¬ devaj si vsaj te kratke dni, ki jih še imaš, k časti Božji in k zveličanju svoje duše obračati. 1. Vse svoje duhovne vaje in časne opravila opravljaj vneto in s serčno željo, de bi se s tem svojimu Bogu prikupila, i» njegovo sveto voljo spolnila. 2. Zoperstavljaj se stanovitno svojim« spačenimu nagnjenju, in ne delaj, kar se tvoji popačeni natori prijetno zdi. Če ti je pa to, kar opravljaš, težko in zoperno, se ne daj svoji slabi natori premagati, ampak ti jo premagaj. 3. Dobri namen, de bi sarnimu B°S“ dopadla, stori pervič ko vstaneš, P 0 ^ večkrat čez dan, in posebno takrat, ko ka¬ ko delo začneš. 4. V tem se prav pridno vadi, tak« dolgo, de se boš popolnama navadila, 111 brez težave vse svoje početje Bogu da¬ rovala. Prosi Marijo, de bi ti to gnado sp |l) sila, in de bi se tako po njenim zgk “ ravnala. jiui tudi s 1 moč lesi pre< »ja in c moč fsel Uia Ioni po i Hlej 491 a- iš, še ne 0 ) in nu se j e se ik ;n n l' ;o n n Molitev k Materi Božji, za gnado se povsod po volji Božji ravnati. O Devica, kako veličastna si pred Bogam in ljudmi, ki te spoznajo! Pred Bogam si polna gnad., ktere si pri svo¬ jim spočetji in oznanjenji zadobila, in še Mi pomnožila s svojo veliko ljubeznijo, 8 ktero si vse svoje dušne in telesne moči in vse nagnjenja, misli in želje, vse imsede in djanja z nar čistejšim namenam B ogu posvetila in darovala. Veličastna si M ljudmi, ker te za vir noviga življe- in za svojo milo priprošnjico spoznamo 111 lastimo. Zavoljo tolike tvoje časti in ®°®i, o Devica! mi zadobi, de si bom tSe lej po tvojim svetim zgledu prizade¬ la Jezusu saminiu dopasti, in de se »oin v vsim svojim djanji popolnama le P° njegovi sveti volji ravnala. Dl. v # Šesto premišljevanje. Od pokoršine Marije. / > dekla Gospodova sim, naj se mi spodi po tvoji Luk. I. Premisli, de vsa tvoja svetost je v tem, 492 de spolnuješ voljo Božjo. Kdor voljo mojiga Očeta, kije v nebesih, spolnuje, pojde v nebeško kraljestvo, pravi Božji Učenik. - Božja volja pa se ti po dolžnostih tvojiga stanu in poklica, po ukazih tvojih prednikov in tudi po znotranjim navdajanji razodeva. Ali si to vse dozdaj natanko in s premisel- kam spolnovala ? Ali nisi veliko bolj svojo voljo in svoje čutila poslušala in ubogala? Ali se nisi znabiti že dolgo Božjimu navda- janju zoperstavljala? Ali nisi dolžnost svo- jiga stanu in poklica zamujala in s krivo pobožnostjo svojo nepokojno vest tolažila? Ni še zadosti, de hlapec in dekla prid¬ no delata, ampak ona morata tudi po volji svojiga gospodarja ravnati. — Ti si dekla Gospodova; in kolika milost za te, de tolika Bog tvojo revno službo sprejeti in te zato v nebesih večno plačati hoče! — Bog hoče, de ga s pokoršino, nc p 8 z ravnanjem po svoji lastni volji častiš. Kar manjši reč, ki se iz pokoršino stori, je Bogu bolj dopadljiva, kot veliko reči, ki iz lastne volje izvirajo. Ato' 1 pokorna, si zamoreš svesta biti, de volj 1 ' Božjo spolnuješ. S pokoršino daruješ spodu svojo voljo, svojo prostost, in vfC mu ne moreš darovati. lop volj lori ali volj, Jela rad( in z loži, tlov liki iedl volj, dne poln tel je i ljub folji tel 'bis 'ego tej 493 1 » ; V OT ri. ; 1 * »j« a? o- v» a? i- lj' la ki to ta ie ;e si o e Pomisli, de tvoja pokoršina Bogu malo dopade, če si le v lahkih in inanjih rečeh voljna, v tistih pa, ki so težji in tvoji na- M zoperne, si pa nevoljna in čmerna, — ali če le zavoljo človeškiga strahu ali za¬ voljo časniga plačila ubogaš, zakaj tako fclajo tudi neverci. Popolnama pokoršina tirja od tebe, de radovoljno, stanovitno, z dobrim namenam 111 z duhovno urnostjo storiš, kar se ti na- l°ži. Tudi ne glej na pomankljivosti in človeške slabosti tistih, ki so tvoji pred- 'Hd? — ampak imej pred očmi Božjo na¬ jdbo, ki se večkrat tudi slabe človeške '°lje posluži, de bi te po pravi poti pokor- ' irie v nebesa pripeljala. Zadnjič še premisli prelepi zgled po- Nnama pokoršine, kteriga je Marija, ne¬ mška kraljica vsim devicam zapustila. Ona J e ravnala svojo voljo po povelji svojih ^bih staršev, duhovnov v tempeljnu, po Volji svojiga ženina Jožefa, po sporočilu ,e beškiga angela, po Božji postavi in po '°jim znotranjim navdajanji. Zatorej je brez odlašanja svojo teto iskala, in se nikoli ni nobeni postavi od¬ evala. Iz ponižne pokoršine je sebe in '°jiga edinorojeniga Sina ravno tisti po- 494 stavi podvergla, kakor druge žene sebe in svoje deteta. Brez izgovora in kakiga ustavljanja je svojiga deviškiga ženina Jo¬ žefa ubogala in bežala z Božjim detetam v Egipt, desiravno je je tu velika revšina in težava čakala. Ali je torej preveč, če se ti po tem lepim zgledu v popolnama pokoršino vdaš? Izprašuj se, koliko si se v tej čednosti va¬ dila? Odpovej se zanaprej vsi svojoglav- nosti, in bodi voljna in pokorna, kakor po¬ nižna ovčica. Sprosi to gnado od popolnama pokorne Device Marije. vala priri vse pom pren Molitev k Materi Božji, z a čednost pokoršino. O visoka Gospa! ti si svojo visokost pozabivši zgol iz žive želje, Bogu ko¬ pasti, ljudem pokorna bila, in si se ' vsih tudi v nar manjih rečeh postavi pod- vergla, desiravno za te — kakor Mat« 1 Božjo ni bila dana. Po notranjim gl asU sv. Duha si se popolnama ravnala, in g a vselej natanko ubogala. O Marija, P°" korna Devica in Gospa! sprosi mi ubog 1 grešnici to gnado, de bom odsihmal p°' polnama pokoršino in ponižnost razt>“ e ' kčer »inli * sn taki; levi; 8°žj dušo r «jo i e pi 495 in 'ga lo- 1 v eni š? Sr vala, napuhnjenimu duhu pa se za vselej odpovedala. Ali bojim se, de bi se moja prirojena svojoglavnost in neumna neči¬ mrnost tej čednosti ne ustavljala. Pa ti, o blaga in milosti polna Devica! zamoreš rse zadobiti, — v tebe upam — s tvojo pomočjo se bom učila svojo termasto voljo premagati. v- o- 918 IV. Sedmo premišljevanje . Od neomadežaniga devištva Marije. Duh ho če« te prišel , in moč Narrikšiga te bo obsenčila. Luk. 1. Pomisli veliko nečimurnost posvetnih s * ^ er , ktere stavijo svojo nar veči srečo v •' ^gastvo, v čedno telesno postavo, v bi- ' ,( roumnost, premedenost, in v druge take ' """ljive reči, ktere le kratek čas terpe, in ‘ f * smertjo minejo. O koliko lepši in dražji **klad pa nosiš ti v svojim slabim telesu — \ J* v 'ško čistost, s ktero si Serce svojiga I ož jiga Ženina pridobiš, ako imaš lepo čisto ' Ne zlato in nobeni biseri se ne mo- D° s to angeljsko čednostjo primerjati. Bog prišel na zemljo, in je devet mescov pod 496 deviškim sercam prebival, ter se kot dete Božje od čistih pers živil. On je bil tri¬ deset let deviški Materi podložen, de bi bil ljudem pokazal veliko imenitnost te čed¬ nosti. Z devicami se on z veči ljubeznijo zedini, ter jim obilniši gnade tukaj, tam pa posebno čast deli. Kako si ti dozdaj to čednost cenila, in kaj si storila, de bi jo bila neomadežano ohranila? Od Marije vselej Device se uči, to nebeško čednost prav ceniti, ter jo neonia- dežano vselej ohraniti. Ona je bila iz med judovskih hčer perva, kije po razsvetlenji Božjim visoko deviško vrednost spoznala. Svoje devištvo je bolj ljubila kot svoje lastno življenje, "> zdi se, kakor de bi se bila raji visoki vrednosti Božje Matere odpovedala kakor devištvu. Glej, tako moraš po tem zgledu to lepo čednost ceniti in skerbno varovati- Po¬ dobna bodi zaklenjenimi! vertu, kteriga lep 0 sadiše, cvetje in sadje nobeno ptuje oko viditi, — nobena roka in nobena strupe 113 sapa doseči ne more. Le nebeškimu Zenu 1 ' 1 samimu, ki se med limbarji pase, p ust ' v tem vertu prebivati. Trikrat srečna bi bila ti, ko bi to P re ' lepo lile; lemuč Zator preču svetli kitiš. (rosi ti tvi » Vt ti be z nji) * P stan, name to p< ttost Svu »reč; tvoje '{liki ('el toi t lete tri- bil eil- nij« pa to ij» to čer >ko tvo in oki wr to 'o- po ko na n« ¥ 497 lepo čednost notri do groba čisto ohranila, hlepi sklep pa ne pride od človeške volje, tanuč od posebniga razsvetlenja od zgorej. Zatorej prosi, de bi te Bog po prošnji te prečudne Device s svojim sv. Duham raz- ^etlil; in ako za ta stan praviga poklica ne »tiš, in te je Bog za sveti zakon namenil, prosi svojo deviško priprošnjico Marijo, de " tvoja čistost nikdar škode ne terpela. Molitev k Materi Božji, za ohranjenje deviške čistosti. O prečista vselej Devica 5 ti si zgled * varhinja devic! Ti si perva bila, ki !l belo bandero devištva povzdignila, in ! njim veliko število devic Kristusu zbrala 111 pripeljala. Sprosi mi, de spoznam slai >, v kteriga me je tvoj nebeški Sin ; l| deniL Neizrečeno bi bila srečna, ko ' po tvojim zgledu Jezusu v vedni či- il0s ti služila, in popolnama v tvojim var- ' iV|J biti smela. Ako mi pa ta velika ' re ča ni namenjena, potrebujem vender ' a je pomoči, de bom telo in dušo zraven rta nevarnosti čisto ohraniti zamogla. e le tvojo ljubeznjivo podobo pogledam, 4| tvoje sveto ime imenujem, čutim, de 498 že nečisti duh od mene beži. Tebi, o prečista vselej Devica in Mati Božja, naj bodem vsigdar priporočena! V. Osmo premišljevanje. Od Mariine deviške sramožljivosti. Tvoj vrat je kakor tur n Davidov, ki je * moč«” ozidjem obdan. Vis. pes. 4. Pomisli, de nar drajši zaklad deviške čistosti se v slabim telesu brez velike pr e ' vidnosti in čuječnosti ne more neomadežan ohraniti. Veliko sovražnikov imaš, kteri bi te radi ob ta zaklad pripravili. Xiso le p°' željivi ljudje, ampak tudi skrivno podpiho¬ vanje peklenske kače, tvojiga lastniga mesa in njegovih hudih želja, pred kterimi se moraš bati. Natora je scer tvojimu sp« 1 " močno orožje deviške sramožljivosti in b°' ječnosti zoper tvoje sovražnike podelil*' Vender želja, drugim dopasti, je že velik 0 čistih devic v žalosten stan pahnila. 11 želje izvira hrepenenje po nečimurni no* 1 * po lišpanji svojiga telesa, hrepenenje P" tovaršijah, kjer bi se z lepoto in z drag"“| oblačili kazati in bahati zamogla. I u 1 rada 1 le ser pogled aost r »žge. reci, aiga i bati i. druge varnos in og( »žgati, "java sramni 1 01'ož obdan; sila, »j te i boš v I Ijivost 'n boji *ije in la ! se Se po svoje 'n ne r 'il in i 9 spi 499 , • naj i dni* iške jre- :žan ri bi P°- iho- uesJ i sc polu bo¬ dil* ■liko i le oši j po ri0 fudi rada k nevarnim veselicam zahaja, kjer pa serce skoz priliznjene besede, prederzne poglede in preprijazno obnašanje v ljubav- •ost rada zaprede in z nečistim plamenam •*ge. Pomisli, kako si dozdaj ravnala? Ne reci \ de je vse spodobno, de nimaš nobe- "iga slabiga namena, de se ni treba nič toti i. t. d. Goljfaš se in slepiš sebe in druge, če tako misliš in govoriš. Kdor ne¬ žnost ljubi, v nevarnosti pogine. Slama 1,1 ogenj ne moreta skupaj biti, pa se ne ^gati. Skozi okno oči in ušes pride skuš¬ ava in smert v dušo. Nesreča drugih ne- sr amnih devic naj te zmodri, in bodi vedno I orožjem strahu in deviške sramožljivosti ^dana. Ako si se pa že zoper to pregre- ‘o®, prosi nebeškiga Prijatla čistih devic, " a J te on s svojo močno roko podpira, de b°š v prihodnje v večim strahu in sramož- Uivosti živela. Prava devica je sramožljiva goječa; nji so zoperne posvetne tovar- in veselice, kjer so osebe drugiga spo- a ’ s e nosi spodobno, govori malo in varno, M ponižno in pametno obnaša, in varuje j'°je oči. Možkiga obličja se že prestraši, II ne bo dopustila, de bi se je kdo dotak- “d in se ji nespodobno prilizoval. Rudečica spreleti, kadar sliši govoriti ali delati 500 zoper čednost čistosti. In pred vsim se ji studi golost pri sebi in pri drugih. — Ogle¬ duj se v zgledu prečiste Device Marije, in prizadevaj si jo posnemati. Nje pogled je bil vselej pošten in nar raji proti tlam ober- njeno in Ijubeznjivo obličje je bilo spodobno z deviško tančico zakrito. Ni je bilo na cestah, ne v ptujih hišah, ne pri nepoštenih veseli¬ cah in tovaršijah viditi; v tihi samotni izbici jo dobi angelj, in še nebeškiga poslanca se prestraši. O kako spodobno se je obnašala, kako lepo in pametno se zaderžala, kal ' 0 ponižno se nosila, in kako čuječa je bila v govorjenji! Dobro premišljuj vse to, in rav¬ naj in živi tako, — in ohranila boš predragi biser prelepe deviške čistosti. Molitev k Materi Itožji, za ljubezen do deviške sra?nožfjiv<> st> ‘ O prečista in modra Devica, k' 81 tako varno in skerbno svojo devištvo ne- omadežano ohranila, de se noben so¬ vražnik zoper njega še ničesar lotiti upal: daj, de tvoj prelepi zgled nasl*" dujem, in v sramožljivosti in čuječno^? ki se devicam spodobi, živim; daj? “ e se varujem sleherniga prešerniga pog leda in m sin urh N Pridi l pom. p č. Skoi tiste zah? Pri j se v Prid jezil K •res k $ »Cit; s 501 »nespametne želje drugim dopasti. Pro- “ te, bodi moja vedna priprošnjica in ntrhinja VI. Deveto premišljevanje. M ljubezni, ki jo je Marija do dela in samote imela. moj ljubi, pojdiva na polje, živiva v samotni hišici skupaj. Vis. pes. T. Pomisli, de je samota nar gotovši pri- Noček greha se varovati, v miru živeti, ' čednosti rasti in se z Dogam zediniti. Skoraj nemogoče je v velikim šumu živeti in eis ‘o vest ohraniti. Kdor veliko v tovaršije ^haja, malokterikrat brez škode izhaja. posvetnih veselicah, plesiših i. t. d. pa Se vnema želja drugim dopasti, zraven tega Pridejo pogosto prešerni pogledi, neberzdani nespametno veselje ali žalost, nevolja 111 Omerza pri enim in drugim. Duh se raz- lres e, serce pa v posvetno ljubezen zapelje 111 s smertnim strupam navda. Torej pusti le neumnim devicam v take "čitne kraje zahajati, ti pa ostani doma v H °ji tihi izbici, kjer se nemotljena z Bogam 502 pogovarjati zamoreš. Te družbe samo se ne boš nikdar kesala j zakaj v tihi samoti Božji Dub nar raji govori in svete misli zbuja. V samoti je tvoje devištvo varno pred ne¬ poštenimi pogledi, nespodobnim govorjenjem in gerdim prilizovanjem in pohujšanjem. Za tega voljo ne zapusti z lepo svete samote, še ne zavoljo kake dozdevne pobožnosti. Marsktera devica je že na kaki Božji poti zgubila, kar si je v samoti z velikim truda« pridobila! Tode ni zadosti le samoto ljubiti, te- muč treba je tudi zmiraj kaj delati, zato ker leno življenje sovražniku vrata odpira. Pobožni zdihleji v sercu, svete pesmi v ustih, delo v rokah, pridnost in red pri do¬ mačih opravilih je nar boljši in močnejši orožje zoper zapeljivost in peklensko hudobo- Ako tvoj stan in dolžnost tirja, de mo¬ raš z mnogimi ljudmi opraviti imeti, ali de v kaki družbi živiš, glej, de s keršansk" modrostjo nadomestiš, kar ti zaželene sa¬ mote zmanjkuje. Ne govori več, kakor kar je treba, ne vtikuj se v reči, ki 11 nič mar niso, ne bodi radovedna i» “ e prepiraj se z nikomur. Tudi tam, kjer J e veliko ljudi, se zamoreš v duhu k # u » u povzdigniti, ako svoje serce tako rekoč v Ml in '1 ( like love ila. levi iive iolž ; elil ker 'odi se lili « dret ; tla. •sini 'Ni s % s° g( 503 Motno izbico spreoberneš, kjer se na ti— tona z Bogam pogovarjaš. Pomisli, de so vse svete device delo i samoto ljubile. Marija Mati Jezusova je iko samoto ljubila, de je ali v izbici oče- i!f e hiše ali v tempeljnu molila ali pa de- ^ Pozneje v družbi z Jezusam in svojini »iškim Zeninam je ravno tako samotno !l 'da, ker se ni nikoli brez potrebe ali »Ižnosti kje zvunaj v Nazaretu kazala, olikoveč če ni molila, je prav pridno kakor 'Orbna mati hišne opravila opravljala. Ne tedej nikdar radovedna, de bi hotla Se rediti in zvediti, kaj se krog tebe godi; ^i ne bodi lena pri svojih opravilih — f likoveč skleni lepo pridno in samotno ■»ets, kakor je Marija Jezusova Mati ži- ***• Prosi jo, naj ti to gnado pri svojim miljenim Sinu dobrotljivo sprosi. Molitev k Materi Božji, z a [jubezen do dela in samote. Presveta Devica in Mati Kristusova! Nsi mi s svojo priprošnjo milost od l(| § a ; de bom vselej, kakor ti, delo in Joto ljubila. Ti me zamoreš s svojo lf, §očno priprošnjo k tej čednosti pripe- 504 ljati, po kteri bom v ljubezni do Jezusa rastla, svojo dušo in telo pa čisto in nedolžno ohranila. *.e Vaja Mariinih čednost za popol- niši device. I. Deseto premišljevanje . Od velike ponižnosti Marije- Osserl seje Gospod na svoje dekle niskdst. Luk. U ^ ima: i 5°je HOSt iel,' rovi *j: ljubi tvoj f Iel? nlač Pomisli, de je ponižnost scer vsi® kristjanam, posebno pa tim potrebna, ki®* poti popolnosti napredovati in od Boga ve® gnade dobivati hočejo. Kolikor višji hovno poslopje postaviti želiš, toliko gl 0 ** 0 ' keji moraš v spoznanji same sebe iti, 'l e 1,0 zakladov ponižnosti prideš. Brez ponižno* 11 je vse početje prazno. Napuh je clo angel*’ z nebes pahnil, Adama in Evo iz raja spo¬ dil in veliko duš iz visoke gnade v pog 0 ®* vergel. — De se boš za drago čednost p»' tast. »sli P č< *°gl •osti »ješ j^o '°pei N«l K s nižnosti vnela, pomisli, de vse dobro, kf 'ost. sa ii 505 imaš na duši in na telesu, v dušnih in čas- A rečeh, od Boga izvira. — Sama po sebi F si vsa slaba, nezmožna in k hudimu na¬ mena. Kako se moreš tedej bahati s svojo 'fpoto, s premedenostjo, bogatijo in imenit¬ no, ali zavoljo svetih misel in dobrih iti; ker vse to so le dobrote in Božji da- ,]. ' in ’i, od kterih boš enkrat odgovoriti mogla, , te jih nisi v čast Božjo obračala? Kako bi bilo s tabo, ko bi te Bog manj Pil, in te ne bil iz med toliko druzih iz- t# iil? Kaj bi smela še upati, ako bi Bog N® grešne dela po zasluženji štrafati ho- ^ Se svoje dobre dela pridiš, ker jih iS. "isčno, raztreseno ali zavoljo ljudi opravljaš. Spoznaj torej, de samo Bogu gre vsa ffl Ust, ker on je vsiga dobriga vir, ti pa ne is ^služiš druziga, kot zaničevanje in sramoto. ■ ®®m tedej bi se bahati in povzdigovati t# gla? Ali nisi neumna, če se zavoljo sla- , # *ii drugih napihuješ in jih v sercu zani- 1° uješ? Kako te sme žaliti in jeziti, če te " 11(1 zaničuje, opravlja, če ti kljubuje in '"P f ‘r tvojo voljo ravna? Kako li zamoreš 1 'slabost in pregreh drugih ljudi govoriti, 10 er si sama tolikanj slaba in grešna ? 1 Premisli Mariino nar globokejši poniž- if " JSt ) in sramuj se svojiga gerdiga napuha. 22 506 Ta nar ponižniši Devica je bila z nar lep¬ šimi naravnimi in Božjimi darmi ozaljšana: Ravno ona je dosegla, kar so vse Izraelske hčere silno želele. Iz med vsih je bila ona žegnana in n Mater Božje izvoljena. Bila je polna du¬ hovnih dobrot: Gospodje bil z njo, in ji je vse zaklade svoje mogočnosti in vrednosti podelil. Vse te velike reči ji niso bile ne¬ znane. Sam angel Božji ji taiste naznanuje in tudi nje teta Elizabeta jo visoko povzdi¬ guje. In vender ni zavoljo tega od sebe visoko mislila, velikoveč je svojo nizkost spoznala in vso čast le Bogu dajala. h> ie ' novala se je deklo Gospodovo, desiravno j« bila njega mati zvoljena. Bila je vsf svoje žive dni pokorna: Ni se sramovala kot druge omadežvane žene v tempelj k očiševanju iti, ne pod zaničljivim križi’ 1 " stati, kjer je s Kristusam svojim Sina " 1 voljno vse mogoče zasramovanje presta!"' si Si pred poniz leznj tvest )adla Od 'kna „ Kaš In tebi, ubogi grešnici, bi li preveč bilo sf se] e j Panj n v P nil '"kriv “""S 11 VkJUiVIJ Mi H j ponižati, ko vidiš angeljsko kraljico vso p 1 ’ nižno? Poklekni ponižno pred njo, in P rl,s ' jo, de bi ti to prelepo in tolikanj potre 1 ""' čednost ponižnosti sprosila. ep- tna: Iskf 1za du- njj losti ne- iiujf zdi- sebf kost nie* 0 jf vse vala y k 1 že® nam tal*- o se po- »rosi >bno 507 Molitev k Materi Božji, za pravo ponižnost. Presveta Devica, ti zgled ponižnosti, ® si pri vsi svoji svetosti in visokosti M Bogam in pred ljudmi vselej tolikanj Mžna bila: sprosi mi od svojiga lju- bnjiviga Sina, de te bom v ponižnosti ff esto nasledovala in svojimu Bogu do- Mla, kteri ponižne duše posebno ljubi. II. Enajsto premišljevanje. M Mariine krotkosti in pohlevnosti. ac# !»0 krotkosti tvoje te bo Gospod sta tvojo desnico prečudno vodil. Psalm 44. S. 1‘remišljuj dobro in večkrat, de popol- 111 a ljubezen in prava pobožnost tir ja, de Virf,s glas sv. Duha, ki znotraj k tebi govori, *lej pazno poslušati, in v duhu v Bogu ’ rana biti. Pred vsim pa mora mir in po- v tebi prebivati. Sonce ne obsije zem- nikdar tako lepo, ako ga černi oblaki ’ dvajo; in v ropotu se glas ne razume. * 0 tudi sveti Duh te ne more razsvetljevati ^-Umevno k tebi govoriti, ako je tvoje 22 * 508 serce nepokojno in tvoj duh omamljen. Po¬ hlevnost pak zaduši in umiri nepokoj serca. Za tega voljo ne moreš brez te čednosti do¬ seči popolnama ljubezni Božje. Premisli, de dokler si na svetu, zmiram kaj terpeti mo¬ raš: Zdaj ti bo tega, zdaj tega manjkalo; čutila boš kmalo telesne bolečine, kmalo dušne britkosti in težave, zdaj ti bodo ljudje zoperni in te preganjali, — zdaj te bo hudoben duh z veliko močjo napadel, — kmalo te bo preveliko veselje, in zopet kmalo prevelika žalost doletela, — in kmalo sama sebe ne boš mogla od nevolje p re ' našati. — Ti pa boš v svoji poterpežljivosti svojo dušo ohranila. Nikdar se ne daj nagi' jezi premagati, ne daj nevolji prostora' svojim sercu, in ne bodi maloserčna, » e pobita. Terpi serčno iz ljubezni do usB 1 ' ljeniga Jezusa in vojskuj se nepreneha®** Premisli, de se mora nebeško kraljestvo' *i britkostmi in težavami pridobiti, in de tiste, ker jih ljubi, s terpljenjem obiskuj 4 • Nič se ne zgodi brez Božje previdnosti; ® Bog stori vse k našimu pridu. Bodi torej v vsih okolišinah v voljo Božjo vdana, P' 1 terpežljiva in pohlevna; pa boš vse la' prenašala. Misli na nar pohlevniši serce >la rl J c ‘ 509 Po- rca. do- de no¬ te pet alo »ravnaj se po njem. Kako voljno in po¬ ševno je nar veči britkosti in težave strčno prenašala; nikoli se ni zoper ne¬ usmiljene ljudi pritožila, in zoper grozovite Jude ni nikoli nobene žal besedice izustila, •e se v sercu hudovala; velikoveč jih je 1» zgledu svojiga Sina Jezusa milovala in li nje prosila. Postani serčna in vneto si prizadevaj jo v lepi pohlevnosti in poter- pežljivosti posnemati in zaupaj na njeno pomoč. Molitev k Materi Božji, sa poterpeiljivost in pohlevnost. O nar poterpežljivši in pohlevniši •Jevica! Ti, ki si kakor nepremakljiva sti gP , v ne d- l8, '^la v nepokojnim morji težav in brit- * ‘Ost terdna stala in s svojo poterpež- »ž FOstjo in pohlevnostjo vsaki peklenski e ' ' a pad razbila in vničila: daj, o prosim '* e > de bi jez po tvojim zgledu vkljub e ) bočnih gnav nepremakljivo terdno stala, r H ’oje strasti berzdala, in de bi v poter- J^ljivosti in pohlevnosti vse prenašala, ' ga svojiga serca, iz vse svoje duše, 111 '* vse svoje moči, — in svojiga bližnjig* kJ ' kor samiga sebe. Ljubezen Jezusova / kakor vrata, skozi ktere se v zakla |lnl "’ Božjima veličanstva pride. Ge Jezusa ljubiš, te bo tudi nje? 1 F 1 !1 11 lit u se *j Sin Pel j«i svo Pfe, kor 4oi itsl sovi jub ipoi lop, pežl ?lob k Pog, lila 511 i e o eni ISS, eno lik« be- zus T» sti; po- j‘ iin: eš* olni ial. 'gi- ii* it" j' ic» ro< n nebeški Oče ljubil. On bo z Jezusam k tebi F'šel in pri tebi prebival, ter svojiga sv. Mia v tebi izlil, po kterira se ti bo spo- movati dal. In to spoznovanje bo vselej •e plamene ljubezni v tebi vnelo. Jezus je tista skrivnostna gred, po “eri angeli, to je device na zemlji, gori in M hodijo. S pomočjo ljubezni Jezusove st elo do sedeža večniga Boga povzdig¬ ni 0 ) ter premišljujejo, koliko se je Jezus, Božji ponižal: kako silno veliko je ter- in prestal; kako veličasten je Bog, ker 1 s am Jezus Kristus vse k časti in po volji '°jiga Božjiga Očeta doprinesel. Po takim remišljevanji ginjene nič bolj ne žele, ka- #r vs e —• clo vse svoje početje v čast ne- "°nčniga Boga oberniti, njega ven in ven lsf iii) hvaliti in moliti. Iz terpljenja Jezu- ' #vi S a na zemlji boš tudi ojstro pravico, Jabeznjivo usmiljenje in visoko veličast Božjo ■P°znala. Tvoji poprejšnji grehi, tvoje slabo “prineseno življenje, in neskončna poter- ^ijivost. Božja te bo do solz ginila, in iz - "hočine svojiga ljubijočiga serca boš zdi- lfa ia, de si nar dobrotljivšiga Boga tako i“?°stama po svoji hudobii razžalila. Cu- '* se boš njegovi milosti in dobroti, de te 512 ni že zavergel. Hvalila boš Boga in se po- polnama Jezusu darovala. Vse stvari te bodo popolnosti in le¬ pote Božje spominjevale. Nebo in zemlja ti bota oznanovala njegovo vsigamogočnost, modrost, svetost, njegovo previdnost in lju- beznjivost. Tako premišljevanje ti bo v tvojim sercu nar slajši plamen ljubezni vnelo, in te k vedni časti budilo. S takim plamenam Božje ljubezni boš na zemljo stopila, in serčno želela vse ser¬ ca ljudi s spoznovanjem svojiga toliko ve- ličastniga in ljubeznjiviga Boga napolnili' Nič te ne bo bolj veselilo, kakor čast Božja in nič te ne bo tolikanj žalilo, kakor raz- žaljenje Božje. Vse tvoje misli, želje in vse dušne moči se bodo le po Bogu ravnale. Tvoje hrepenenje se bo oživelo, svet in po* e ' meljsko življenje se ti bo pristudilo, in samo po nebesih boš zdihovala, de bi skorej Božje obličje vživala. Ako pa te nar višji stopnje ljube * 111 Božje še nisi dosegla, neprenehama ljub* Jezusa, in on ti bo to ljubezen dal; čistost serca, in Boga boš gledala, > n ' gledanji njegove nezapopadljive lepote g s boš tudi ljubila, in zmiraj bolj ljubila* ljubi Jezi Bož jih Jezi . m n le in v late tole us] I tisti »ml Seli »ar' »a in ] tebi Kif po liti Svo lile 513 po¬ le¬ tij* »st, ju- V zni »OŠ :r- Prosi za to ljubezen deviško Mater Jezusovo, njo, ki je vse stvari v ljubezni Božji prekosila. Sv. Duh, ki je popolnost svo¬ jih gnad v nji izlil, ji je v gledanji obličja Jezusoviga nar čistejši svit Božje ljubezni 11 oj ego vi ga veličastva pokazal. Od preve¬ le ljubezni je onemogla in hrepenela ven • ven po popolnim vživanji Božjiga obličja, Uto dolgo, de gorečiga plamena ni mogla Hej prenesti, in je sladko v Gospodu •e- 1 iti Molitev k Materi Božji, ! J a za popolnama ljubezen Božjo. ne j e le ej ni le bi v s Prečudna Devica, mati nar lepši in pistejši ljubezni, ktera si o pervim tre¬ sku svojiga spočetja vse ljudi in an- ? e le v ljubezni premagala: kakšne goreče ! *rke ljubezni je pač sv. Duh, ki je dan tvojiga oznanjenja čez te prišel, 1,1 ko te je moč Narvikšiga obsenčila, v lf ki izlil! Bog sam, ki je tvoje deviško ®«so na se vzel, in devet mescov v totjim telesu počival, in na tvojim deviš- naročji bival, ti je neizrekljive žarke * v °je Božje ljubezni podelil. Kako je 'to drugači mogoče, kakor de si pri ^ki milosti, ki ti jo je Bog pred 22 « 514 vsilili drugimi stvarmi skazal, in pri tej nezapopadljivi skrivnosti, ki si jo obču- dovaje premišljevala, — pravim —kako je bilo drugači mogoče, kakor de si svo- jiga Boga nar gorečniše ljubila? Šestdeset let si sleherno uro in sleherni trenutek le za to ljubezen živela, dokler te niša preobilna ljubezen in hrepenenje, Boga večno gledati, premagala in iz tega sveta v kraljestvo večne ljubezni spravila. - Ozri se, o sveta Devica! ozri se na me ubogo grešnico, ktera te le nekoliko obilnosti tvoje ljubezni prosi! — IV. Hvalna molitev k Marii Devici za sercno ljubezen k njej- (Večdcl iz sv. Bernarda povzeta. Govor o vnebo¬ vzetji M. D.) Žena s solncam o genij e na, ktera ima luno gami. in krono is dvanajst svesd no Skr iv. rasod. O prečista Devica in Mati Gosp 0 ' dova! ves svet te občuduje kot izversto delo Božje modrosti in vsigamogočiH* 11 ' Ti si žena žegnana med ženami, i» y vica, ktera je tudi mati, in scer M Nt De sol Bo. trer r ti svo tsir šale *o »en '0 boji 515 tej lu¬ tko 'O- set le isia ,ga eta me lik« lO' ! ut' //flfi' ipD' sin° osti' 1)0' Vlai' Narvikšiga. Ti od vekomaj izvoljena Devica in mati, si večno Besedo, ki je solnce pravice, s človeštvam oblekla, in « te je obdala z nepopisljivo lepoto Božjo. Ti si bila že v začetku svojiga spočetja v večno Božjo luč toliko vtop- Ijena in z nebeškimi žarki toliko razsvit- j e na, do nobena senca greha ni ne en fenutek tvoje prečiste duše madežala. Jez pa uboga Evina hči sim v ta- s °ti greha spočeta in rojena, — živim tarnoti greha, in bom v tej tamoti tudi "»je oči zaperla; — in če se me Bog Omilil ne bo, kaj me druziga čaka, kot kostni kraj večne tamote. Zatorej po- ^gaj mi, o Mati milosti, in razsvetli me ! obilno svojo blišobo zdaj in o mraku "°je smerti.' Sveta cerkev, ki je kakor mesec od 'istusa razsvetljena, se k tvojim nogam " ( * a > ker te mogočno Kraljico nebes \ Zei, dje in blago in milostljivo Mater ' S| § a keršanstva spozna. Dovoli tudi '"'j o mila Devica! pri tvojih nogah 'oeti in v samotnim miru prelepo svet- ,° tvojih čednost premišljevati. Ta kraj I 1 tako dopade, de se ne morem od J e S a ločiti, dokler se ne bom svetlobe '°J‘D čednost navzela, in dokler ne bom 516 vredna, v tvojim preblagim sercu pro¬ storček najti, iz kteriga bom zajemala goreči ogenj pobožnosti, s kterim se bo moje mlačno serce v ljubezni Božji in gorečnosti vnelo. Ti , o nar lepši in čistejši zmed de¬ vic, se luni priličiš; tode luna je spre¬ menljiva, ti pa si si v svetlobi zmiraj enaka. Večno solnce Božje pravice, Beseda, kije v tebi meso postala, seje že od vekomej z milostljivimi očmi na te ozirala, takrat pak te je s polno svetlobo svojih gnad razsvetlila. Tvoja krona, e mogočna kraljica! se sveti in spreminja i dvanajsterimi zvezdami, ki tvojo gl aV0 obdajajo. Te svetle zvezde so tvoja de¬ viška rodovitnost, Božje materinstvo, n a J veči čistost duše in telesa, tvoja globoka ponižnost in pohlevnost, tvoja goreča lj u ' bežen do Jezusa in druge prelepe čednosti in prednosti, posebno pa tvoje neomade- žano spočetje, ktero bom ves čas svo- jiga življenja častila. Stori, o preblažen* 1 vsih devic! de te bom priserčno ljubda? in de bom čistost svoje duše in svojig* telesa vselej tebi priporočeno imela. Sedmi del. Od poklica devic. eddtlk. Od poklica sploh. I. Kaj je deviški poklic ? Deviški poklic je Božje navdajanje in Notranje razsvetljenje, po kterim sv. Duh le omoženi hčeri sklep ali namen Božji spo¬ zab' da, de ali v zakoni ali pa v večni čistosti, v kakim samostanu (kloštru) ali med iv stam pobožno živi, in tako s pravim rav¬ nem Božjih gnad nebesa zadobi. Nektere ' (l tako, nektere tako od Boga poklicane. kakor sveti Pavel pravi: „Sleherni ima as tni dar od Boga, eden scer tako, eden M tako,« ko od obeh stanov govori. Kor 7, 7. 518 Od poklica v deviški stan je pisano: Ne razume vsak lete besede, ampak ti, kterim je od zgorej dano. Mat. 19, 11. Od zakonskiga stanu pa govori čista Suzana: „Znabiti si me kakimu drugimu možu namenil, zakaj v človekovi oblasti ni, de bi sklep premeni!, ki si ga ti storil.“ Tob. 3,19. II. Devica mora svojimu poklicu zvesta biti. Ni zapovedano, de bi si mogla deviški ali zakonski stan izvoliti. „Od devic — a' 1 od deviškiga stanu — nimam nobeniga p a " velja od Gospoda." I. Kor 7, 25. Od za¬ konskiga stanu pa pravi: „Vsaka stori, kar hoče: ona ne greši, če se omoži." !• K° r ' 7, 37. Vender ne smeš nepremišljeno in * a ' movoljno ta ali ta stan nastopiti, ampak pred se moraš s sv. Duham posvetovati, ' n po njegovim navdajanji in razsvetljenji 81 tisti stan izvoliti, v kteriga te Bog kliče. „Kakor je Gospod vsakimu delil, in ki' kor je Bog vsaciga poklical, tako naj st’ zaderži." I. Kor. 7, 17. To ti naloži p°' koršina do Boga in tudi tvoja časna |B večna sreča. 519 Bog ti scer ue zapoveduje, de se mo¬ raš omožiti ali pa devica ostati, temuč on lf razsvetljuje ih ti svoje dopadajenje kaže 'temu, kar je s tabo sklenil. On te zno- Wj nagovarja, opominja in napeljuje, de bi > njegov sklep spolnila. In ali ni popol- J> ma po pravici, de se v voljo svojiga Go- *P°da vdaš? Bog nar bolje ve, po kterih P°tih zamoreš nar gotovši večno zveličanje toseči. On je vse tvoje stopinje premeril, ®ve, koliko tvoje moči z njegovo gnado (Zmorejo. Pa kakor moči niso pri vsih snake, tako tudi gnada Božja ni pri vsih f naka, temuč je po različnosti poklica in Potrebe razdeljena. I. Kor. 12, 4. Vsaki lp kako posebno gnado, ali kak posebni dar ^ zgorej prejel. Ve razume vsak te besede, pravi tvoj "obeski Učenik, ko od devištva govori, !ill pak tisti jo razumejo, kterim je od zgo- e i dano. Mat. 19, 11. Zatorej ne smeš rez posebniga poklica tega tako imenitniga ' la «u nastopiti, in boljše bi bilo, de bi se ""ožila, kakor de bi v grešnih željah živela, diko tih, ki so scer v deviški stan pokli- aile 5 pri vsim tem in zraven obilnih gnad "°jiga poklica postanejo — o de tak’ ne! Zveste, ali mlačne in lene, ter bodo po- 520 tem enako neumnim devicam zaveržene. Kako zamoreš pa ti brez poklica toliko sveti m stan nastopiti in posebnih gnad pričakovati, ijj kterih ti Bog namenil ni? lož Pa tudi zakonski stan je marskterim čai pretežak jarm; tudi k temu so posebne Fe gnade potrebne, de je moč, težke in mno- y gotere dolžnosti tega stanu spolnovati, in zraven toliko posvetnih skerbi in opravil j a svojiga zveličanja ne zanemarjati, in svojiga p r , serca na posvetne reči preveč ne navezo- žit vati. Luk. 8, 14. I»c Ako si pa v kak drugi stan poklicana. i e ti Božja previdnost gotovo potrebne pomoči \ e kratila ne bo, de boš v njem vse svoje de- sr( siravno težke dolžnosti spolnovati zamogla. p r . Zatorej je kaj potrebno, de se v prav p 0: stan podaš in natanko po svojim poklicu j, ravnaš, in de bi to storiti zamogla, moraš najpred spoznati, v kteri stan si namenjena, vij Bo III. 1 Kako zamoreš svoj poklic spoznati Ako ne veš, kam te je Bog poklical- *v in kteri stan bi si zvolila, in si sama P' 1 ' m magati ne zamoreš, se po sledečih vodil' 1 ' 'a ravnaj: l e e. iti ti, « le >- in ril ? )- a. či a. vi :u aš J« >- ih 521 1. Ne glej ne na ljudi in ne na po¬ svetne okolišine, ktere te v ta ali ta stan ugibljujejo, temuč glej le na to, kje boš tej voljo Božjo spolnovala in svoje zveli- Mje gotovši dosegla. Kaj pomaga člo- Fe ku, pravi naš Zveličar, če bi tudi ves ,f et pridobil, svojo dušo pak pogubil? Ne zvoli si deviškiga stanu zavoljo te¬ li 8 ; ker nočeš možu podložna biti, in de bi prostejše živela. Pa tudi ne hrepeni po mo¬ te*, ker se revšine in zaničevanja bojiš, tod* ne zavoljo meseniga poželenja, in tudi ,e > de bi s tem svojim staršem ustregla. ^ nioži se tudi zavoljo minljive posvetne S| tee in prijetnosti. „Ti veš, o Gospod!“ P r avi pobožna Sara, „de nisim nikoli moža Poželela, in sim čisto ohranila svojo dušo, 111 **ič napčniga poželela." Tob. 3, 16. Deviški stan moraš le za tega voljo tej e ceniti, de bi brez zaderžka svojimu ®°S<* služiti in bolj sveto živeti zamogla. 1 Kor. 7, 35. 2. V tacih mislih z odkritim in pri- Nstim sercam prosi Boga, de bi te s svojim '• Duham razsvetlil in ti pot pokazal, po tei bi svoje zveličanje gotovši doseči a niogla. Nar boljši čas to gnado izprositi fe ®®s po sv. obhajilu, kadar je tvoj Bog in 522 Zveličar sam v tebi pričujoč. Imej tudi Marijo vselej Devico za svojo pomočnico in vodnico, in tudi se zaupljivo oberni k njenimu deviškimu ženinu sv. Jožefu, po- sebnimu pomočniku v tacih zadevah. 3. Živi vedno v strahu Božjim in v pobožnosti, in ljubi samoto, v kteri Bog k tebi govori. V posvetnim šumu, v družbi in v veselji se Duh Božji ne razume. 4. Svoje znotranje misli in navdajanje razodeni svojimu zvedenimu spovedniku, de te bo enako angelu varhu vodil in čuječe varoval, de prave poti zgrešila ne boš: Bog pa tudi ne bo dal, de bi te on po drugi poti peljal, kakor ktero ti je Božja previd¬ nost od nekdaj namenila. ! lf a in le: u in pri ve rai * ir ve loj ko Brigi illeBL l Od poklica vedniga devištva. I. * ijjj Devica, ki je v ta stan poklicana , m sme nepremišljeno kake obljube delat 1. Obljuba vedniga devištva je res dol' r ‘‘ m in hvalevredne, ako se k njemu poboji" ti 523 1 v r k » in nje de ;če og 4 ti¬ tovke nagnjene čutijo, ker taka obljuba služenje in vrednosti devištva povzdigne i omahljivo človeško serce v svojih sklepih terdno in stanovitno stori. Tudi je bila v ovadi skoz vse čase v sv. katoliški cerkvi; * sv. cerkveni očaki so jo vselej hvalili in (ripo roče vali. Vender se varuj, de te tako rclike obljube zavoljo sledečih vzrokov ne¬ premišljeno ne storiš: 1. Človeško serce je že po natori odo spremenljivo. Kadar merno gredoča '"ema in občutljiva pobožnost, v kteri kako obljubo storiš, zgine, pridejo večkrat vse ^ ru ge misli, in storjene obljube ni mogoče Fe ® nazaj vzeti. 2. Na svetu je veliko nevarnih pri¬ dnost in neprevidenih skušnjav, ktere nar djši sklepe poderejo, ter serce in nag- "jonje preobernejo, posebno takrat, kadar 'dnost še uterjena ni. 3. Taka Bogu storjena obljuba več- ^ boječe duše vnepokoji, in jim odvzame |do duhovno prostost, ktere jim je h ker- nC >f| nski popolnosti neogibljivo potreba. ti- 4. Pri novinkah gorečnost večkrat P r nnaglo ugasne in se spremeni v mlačnost f3 '"nierzloto, pri kteri se obljuba devištva " velika težava dozdeva in čerti. 524 5. V tej obljubi moraš veliko reči sto¬ riti in veliko opustiti, ktere spačeni svet zaničuje in malo obrajta. Ako pa s svetam potegneš, kako zamoreš čista in nevesta Kristusova biti? 6. Misel na uboštvo in zapušerije, ktero te s čašama zunaj zakonskiga stanu zadeti utegne, je slabi devici zlo nevarna skušnjava, ker si domišljuje, de s tem je veliko srečo zapravila, ter se začne storjene obljube kesati, kar devištvu vrednost in le¬ poto odvzame, in je tako rekoč začetek du- hovniga prešeštva. 7 . Tudi nečiste želje in skušnjave so včasi tako žive in močne, de deviška duša. nezvedena v takim boji, svojo obljubo nemogočo ima, ter ali v skrivne grehe za¬ ide, ali zavoljo možitve se storjene obljub' odvezati da, iz česar vedni nepokoj vest' in večkrat tudi nesrečen zakon izvira. Varuj se torej, obljubo devištva nagle in nepremišljeno storiti, in dobro premisi* besede Pridigarja: „Bogu je zoperna ne¬ zvesta in nespametna obljuba. “ Pridig. 5, & Ako se pa vedno znotrej opominjano * n močno nagnjeno čutiš, de bi svoje devištv® Kristusu obljubila, imej te vodila pred očm> : 1. Pred vsim moraš svojiga poki* 1 ' 3 tor niti vo| Ivo tjj iju ke ‘j« 525 biti, in še če si gotova, vender ne Maj nobene prave obljube, tenrnč le terden 'tlep, de hočeš v vednim devištvu živeti, ttler nisi zagotovljena, de zamoreš do svojiga življenja tako ostati. 2. Vender ako hočeš, preden sama jebe poskusiš, obljubo storiti, de bi se s fristusam bolj natanko sklenila, jo stori le en čas, za kake mesce ali pol leta i. t. d. ne lokler se zadosti močne ne čutiš s Kristu- p ' '® na večno se zavezati. 3. Tudi ne smeš tako velike in ime- •itae obljube brez spovednikove vednosti in ’° '°lje storiti, in ne bodi nevoljna, če te v a ' tojim sklepu še poskuša in od časa do 3 odlaga. Vedi in premisli, de ta tanka in večna . 2av eza s Kristusam, svojim Božjim Zeni- *' la », velike reči od tebe tirja. Moraš nam- re č sebi in svetu popolnama odmreti in se j! fs * nečimurnosti odpovedati, in pripravljena iz ljubezni do svojiga Božjiga. Ženina , Se terpeti, karkoli ti pošlje, de bi te v n J^ezni skusil in sebi podobno storil. In . v enim dnevu ali letu ne moreš k taki spolnosti priti, se iz tega vidi, de z ob- i 'Mo svojiga devištva ne smeš prenagla biti. Ako si pa obljubo devištva že storila, 526 ne omahuj, teniuč ostani sercna in polna zaupanja na Jezusovo pomoč v svojini stor¬ jenim sklepu. II. Gotove znamnja za poklic vedniga devištva. Premisli, de Duh Božji ne govori vsirn devicam tako razločno, de bi narav¬ nost rekel, de mu moraš svoje devištvo obljubiti. Božjo voljo v oziru svojiga po- klica se lahko po sledečih znamnjih spo¬ znati učiš: 1. Ve že od mladih let zmiraj deviški stan čislaš, in zraven tega močno nagnjenje in ljubezen do molitve in samote čutiš, svet pa in njegovo veselje in bogastvo male obrajtaš, — ali pa če te tihota klošterskig* življenja vedno mika, desiravno ti ni mo¬ goče svojih želja spolniti: lahko iz * e 2 a spoznaš, de je tvoje devištvo Bogu dopad¬ ljivo, ker ti tega nagnjenja ne svet, nt ’ meso dati ne zamoreta. 2. Ve po Jezusovi milosti stanovitne želje po keršanski popolnosti v sebi čutiš? do zakona pa čisto nobeniga nagnjenja ni¬ maš; in se ti deviški stan veliko pripravni zli, zopet klican ročen levic; pasti, posve bila, imela: io te, ali p rzrok reš z, svetig s pozn lako tape tivlje '■> se i« ter “obeš ker j, ^Bni Nos 527 lna zdi, svoj namen doseči, kakor zakonski: jr- zopet lahko spoznaš, de si k devištvu po¬ klicana. Tudi sv. apostel Pavel uči, de za¬ ročena je med Bogam in svetam razdeljena, devica pak želi samo Bogu služiti in do- , pasti, ter se na duši in na telesu njemu posvetiti. I. Kor. 7 , 34. 3. Ako si popred nekaj časa svet lju- >ri Pila , in možitev želela, in za veliko srečo "nela; potem pa si vse veselje in nagnjenje 'o do tega zgubila, in vse druge misli dobila •' *l‘ po notranjim nagibu ali po zunanjih ' Urokih, de so le stanovitne, — se zamo- 'eš zanesti, de pride ta poklic od Boga. ' So pa tudi dvomljive znamnja tega if etiga poklica, ktere se pa vender lahko 1 'Poznajo. Nektere device so bile nekaj časa 1 '^o vnete, de po nobeni reči niso tako ' Senele, kakor po samoti in klošterskim Oljenji; ker so pa pervo vnemo zgubile, !" s e s posvetnim veseljem preveč pečale, ,e tedej tudi duh poklica od njih zginil. Druge čutijo scer močne znamnja tega ne beškiga poklica v sebi, ali zadušijo ga, er je človeški spačeni natori in lastni Iju- ez ni ravno nasproti, ali se ga pa zavoljo ^loserčnosti in boječnosti prevzeti ne upajo. 528 Kakor postavim revne dekle in hčere, ali take, ki so se z nespametnim in norčljivim govorjenjem posvetnežev preslepiti, in ta sveti poklic za neumnost in bledenje si do¬ povedati dale. Take tedej, de bi svoj po¬ klic natanko spoznale, naj, kakor je bilo že omenjeno, rade moliti, serce očiševati, samoto ljubiti in sv. zakramente pogosto prejemati začno. In če se potem zopet po- prejšne nagnjenje in ljubezen do deviškig® stanu zbudi, ali če se znotranje navdaj anje, kteriga popred niso poslušati hotle, še mo c ' nejši razodeva, se smejo tudi one zanesti, de so k temu stanu poklicane. Te pak, ktere so se že resnično s Kristusam z obljubo devištva zavezale, j'* 1 pa nagnjenje do sveta in velika merzloto nahaja, in menijo, de niso k temu stanu poklicane, naj prehitro ne obupajo, temne naj si velikoveč prizadevajo ugasnjeno go¬ rečnost zopet vneti. In ako so v tem sta¬ novitne, in svoje počutke od dne do dne krotijo, smejo upati, de bodo poprejšnje duhovno veselje zopet zadobile. Tudi devica, ktera je svoje nar boljši let® v nečimurnosti sveta doprinesla, in se za¬ stonj po možitvi ogledovala, ter je ne% ve ' stobo sveta spoznala in močno želi, ° sts čas s niti, li n dna lene stova praži slabo Hup! sani ii si «mo « 18 ] liti J »atoi tar *ko Se, ''tik V tli in ta j- o- s* ie» č- ti) jih ita nu uč o- a- ne >j e ;ta a- e- ali 529 tas svojiga življenja v službo Božjo ober- naj zavoljo tega ne misli, de bi tudi I njeni pozni dar Kristusu ne dopadel. Dna zantore svoje v nečimurnosti doperne- leta s toliko večji gorečnostjo name¬ tati, in sicer toliko bolj, kolikor bolj pznoto posvetniga veselja spozna. Pa tudi še taka, ktera je iz človeške •labosti silno zašla, naj ne obupa, temuč kupljivo na milost Božjo naj enako zgre¬ šiti Magdaleni k Gospodovim nogam pade II svoje pregrehe objokuje. Tudi ona še šmore, ako je v milost Božjo sprejeta, in šnaprej v ponižnim devištvu Kristusu slu- !| ii želi, in se k temu stanu nagnjeno čuti. III. Žlahtnost dcviškiga stanu. Nagnjenje do zakona je že v človeški !at °ri; ljubezen do devištva pa je zgolj lar sv. Duha, in nobeden tega ne razume, ni od Boga razsvetljen. Mat. 19, 11. »Kolikor so nebesa žlahtnejši od zem- J e ) in kolikor žlahtnejši so angeli od ljudi, ! #,i ko žlahtnejši je tudi deviški stan od za- 0| >skiga.“ (Sv. Krizost. L. de Virg.) »Cisto, nedolžno življenje je živa po- 23 530 doba nebeškiga življenja." (Sv. Bernard in epist.) »Kaj je dražji, kakor deviška či¬ stost? Ona stori iz človeka angela." (Bern.) »Devištvo in nedolžnost je žlahta an- geljska — zakaj tam v nebesih se ne bodo ženili, ne možili, ampak bodo, kakor an¬ gelci." (Sv. Irinej. de Virg.} »V nebesih angeli Kristusa molijo; de¬ vice pa so angeli, ki mu na svetu strežejo in služijo." (Sv. Ciprian Lib. de disc. et hab. Virg.J »Device v svoji čistosti še clo nekako angele prekosijo. Angeli so že po svoji natori čisti, ker so brez telesa; device pak morajo svojo čistost s pogumnim bojem pr*' dobiti, ker se zoper hudo poželenje mesa, in tudi zoper svet in hudobniga duha boje' vati in zmagovati morejo." — (Sv. CiprO »Čiste device so nar lepši in Jjubeznjivsi cvetlice svete cerkve, so izvoljene ovči ce Kristusove čede, so živa podoba njegove svetosti, in so nar veči lepota Božje mi¬ losti in izveršeno in nar umetniši delo nje¬ govo." — Sv. Cipr. »Devištvo je nar dražji zaklad in biser? in je tempel Božji in prebivališe svetig 8 Duha; ono je zmagovanje smerti, življenje Um liai m oi !«st ‘•tni 'feča Ko jo ®ater !> iiij M> »HOfr, »ko Miaj "Pok -rcu 531 in •) i- io l- j® et »gelov in venec izvoljenih Božjih.“ (Sv. Kan. L. de Virg.) »Deviški stan je potem takim tako žlah- lep in imeniten, de ga nobena človeška *>et razumeti ne zamore.“ (Sv. Ambr. de Org.) »Zavoljo njegove lepote je Sin Nar- ■ikšiga hotel od prečiste device rojen biti. on sam je ženin devic.“ (Sv. Hieron. ad fetach.) Z IV. 'J 1 ^ Velika sreča deviškiga stanu. Zakonski stan se od začetka res kaže l,f narsrečniši in veselejši, tode kmaio se ta »ta i n veselje v križe in težave spremeni. ) Kor. 7, 26. sl Po kratkih, minljivih sladnostih nasto- e »Jo bolehnosti in slabosti posebno noseče e 'atere. Potem pride britkostni in večkrat ' 'materno življenje nevarni porod, potem ' tr b za otroško rejo, čuvanje, nepokoj in '»ogo težav, dokler je otrok še neodrašen; r ’ kolikor veči otroci prihajajo, toliko veči 1 bajajo tudi skerbi in žalosti, in koliko e "Pokojnih misel se še le zbudi v maternim jj ' rcu za njih zveličanje! — O koliko skerbi 23 * 532 in odgovora! — Kdo zamore vse hritkosli in težave materniga serca zavoljo otrok zapopasti in popisati? Potem pridejo še vedne skerbi zavoljo časnih reči, vedni trud in hišni opravki, vedni strah zavoljo premoženja, in gotova žalost zavoljo zgube tega, kar je sercu drago bilo. Bog je ženi težo pokoršine in vedne podložnosti naložil. I. Moz. 3 . 16. Tudi se ji je bati, zapušena vdova postati, in bati smerti, ktera vse razkril- 1 in zaročnico v žalost utopi. Take zla nar srečnejšimu zakonu žu¬ gajo. [ujt P’ VOJ sej bei ten upi Ako je pa zakonska zaveza še ne¬ srečna, če se ji ljubosumnost pridruži in prava ljubezen ugasne; če revšina pritiska, če prepir in razpertija med možem in ženo razsaja; če otrokam pomagati, njih napni' poboljšati, in njih sreče pospešiti ne vesta: in če divji in čmerni mož svojo ubogo ženo vedno žali in ji vse veselje greni; če s svo¬ jim slabim gospodarstvam ali z zapravlji¬ vostjo in nerodnostjo ženo in otroke v revšjn® in nadlogo pripravlja; — ali se potem še ktefl stan žalostniši misliti zamore ? Tista pa, ktera devica ostane, je vS '^ ske: tegj izvi želj čed «go Prei ;osti [rok oljo :ki, ova rcu ine »va uši a- e- in a, 10 ik i; |0 0 1 533 i nadlog prosta. Ako je revna, terpi sama, otroci in mož je ne skerbe. Ona nima »obene tako tanke zaveze, de bi ji jo neusmiljena smert razdreti zamogla, in no¬ bena ločitev je ne ostraši. Ona nima moža, fe bi mu podložna bila, le Kristus sam je nj e Ženin, nje Gospod in nje Glava. V nje- {ovi družbi ni zamerze, v njegovim pogo- 'oru ne grenkote, v njegovi obljubi ni nezvestobe, in v njegovi ljubezni ni no- beniga sumoljubja. Pri njem ni strahu, tenmč le sladkost, veselje in sreča in za- "pljivost. (Sv. Ciprian. L. de discipl. et bab. Virg.j V. Svetost deviškiga stanu. v Zena misli, kako bi možu dopadla, s berbi veliko za svoje otroke, in je zavoljo tega na posvetne reči navezana. Iz tega ll!v ira veliko nepokojnih misel in posvetnih ZeI j> ktere vero zatamne, ljubezen Božjo os lahe, duha raztresejo, serce razdelijo in Ce, lnost težavno store. I. Kor. 7 , 24. Devica pa le Bogu dopasti želi, in ima z S°tj čistost in posvečevanje telesa in duše I^d očmi. I. Kor. 7 , 24. i 534 Ona se zamore brez zaderžka z Bogam pogovarjati in glas svetiga Duha v miru in obt samoti poslušati in spolnovati. I. Kor. 7, 35. to Ona hvali in povikšuje Boga z večini rek veseljem, nanj terdnejše upa, in ga s po- »o polniši vnemo ljubi. |fc' Posebno plačilo za deviški stan. p to Neveste Kristusove bodo ne le veči Vs | plačilo zavoljo svoje veči svetosti prejele, tel temuč tudi še posebni venec v nebesih i m( dosegle. iis Blagor jim, ktere čiste in neoskrunjene 8V( ostanejo, in od zakonske postelje nič ne ]j ri vejo, — kakor svete duše bodo poplačane, no in posebno dedšino prejele. Modr. 3, 13. no Pobožna zaročnica je služabnica, de~ ^ vica pak nevesta Kristusova, ki se mu je v popolnama z dušo in telesam darovala. $ e ' ra vesti pak se spodobi lepši plačilo kot nj, služabnici. de In to posebno lepo plačilo bo prejela, be kadar po tukajšnih mnogih prestanih skuš- yj njavah in bojih k svojimu Ženinu dojde. Ljubeznjivo jo bo sprejel, in ji prijazno re¬ kel: „Pridi moja nevesta, pridi moja ljuba; de boš venčana.“ Vis. pes. 4, 8. im Deviška Mati Gospodova ji bo prišla in (Mana s trumo čistih devic naproti, in jo 15. ko pred sedež svojiga Sina peljala, ter im rekla : Glej moj ljubeznjivi Sin, tu je ena či h ih ie te e it mojih, ktera je iz ljubezni do tebe svoje devištvo čisto ohranila. (Sv. Ambrož. L. 2. de Virg.) Ko se bo nje deviško telo, v prah in pepel spremenilo, in v temnim grobu počilo, ^ od mertvih »zbujeno k večnimu življenju tstalo, in nje posvečeno telo bo lepši od Wes vsih drugih izvoljenih, ki niso te časti ®*eli. Nebeški angeli jo bodo na svojih eistih rokah pred Kristusa nesli. Sla bo s spojim nebeškim Zeninam v njegovo večno kraljestvo, ga bo vedno spremljevala in ®ovo pesem prepevala, ktere ne bo mogel Nobeden drugi, kot le device prepevati. (Sv. Ang. de s. Virginib.) — In nje Ženin jo bo f prijetne verte in livade peljal, se z njo radoval, tam kjer prečudue cvetlice poseb¬ na veselja cvetejo, kakoršniga druge duše doseči ne morejo. In to nar slajši veselje 1)0 devica s svojim Ženinam Kristusam večno bivala. (Sv. Aug. loc. sit.) —- 536 Od klošterskiga poklica devic. I. Ktere device so h k/ošterskimu živ¬ ljenju poklicane? Niso vse device h klošterskimu življe¬ nju poklicane, desiravno serčno ljubezen las vedno opominja, de bi se svetu popol- po- ia ®a odpovedala, in v klošterski samoti e v 'ojinm Bogu služila, — se vdaj volji Božji, ■ica travno se ti spačena natora zoperstavlja od- 1 k ljudje od tega odverniti skušajo. ?ad Le verjemi, de nikdar in nikjer ne boš hviga miru najdla, kakor le v klošterski jih ^Moti, — in de bi se med svetam še clo la- Zgubiti utegnila. i3' Ako ti pravijo in te strašijo, de boš mo :iJ( li v kloštru mnogo slabost in napak najdla, 23 « 538 jim odgovori, de ti ni neznano, de v tem življenji nikjer vse popolnama ni; de pa vender v kloštru ni tolike nevarnosti in pri¬ ložnosti k hudimu, kakor drugej, torej se tudi tako globoko pasti ne more, in razun tega je tu pomockov k poboljšanju nar več in nar krepkejših. In ako ti pravijo, de se tudi med svetam zamore deviško živeti, p°' misli, de ti to ravno tako spodleteti zamore. Tedej ako se ti zdi, de te Bog vedno v duhovski stan kliče, ubogaj, zakaj s tem ti pokaže, de te hoče po tej in ne po drugi poti k svetosti voditi. reci m ranj ■topi treti le 1 ied jobf III. (jer Kteri red naj si devica izvoli? wsa Pri volitvi reda poslušaj svoje notranje >edo nagnjenje, s kterim se navadno tudi Božji ečt poklic vjema. V nekterim redu vlada duh pokoršine, v nekterim duh uboštva, v ne- % kterim duh pokore, ali pa duh dobrotljivo- log, sti; — v tem se prizadeva za lastno p°' lovi polnost, v tem pa tudi za blagor bližnjig** % Tedej h kterimu duhu si bolj nagnjena; tj® 'apr obračaj tudi pred vsim drugim svoje misli in si ga izvoli. De pa ne zaideš, se tako le ravnaj: m pa i- se in ec se )- e. v ti n 9 e i* h i. 1. Vprašaj za svet modriga in v tej Mi zvedeniga spovednika, kteri ni ne iz utorniga nagnjenja, ne zavoljo kake du- ^®vne zaveze za kak poseben red preveč met. 2. Izvoli si tisti klošter, kjer je zno- ™,ja pobožnost in popolnost na visoki lo pnji, zakaj iz tega namena te je Bog od r eta v klošter poklical. 3. Pojdi v tisti klošter, kjer vidiš, k lepa zastopnost, duh miru in ljubezni ,e d sestrami prebiva, zakaj kjer ni miru in jubezni, tam duh Božji biti ne more. 4. Tudi ni dobro v tak klošter iti, ^ er se premalo zapira, in kjer se posvet- 1181 ljudem brez razločka spola notri hoditi ^a. Iz take prostosti izvira prazno be- ■•lovanje, radovednost in raztresenost, in c 'krat tudi še hujši nasledki. 5. Izvoli si klošter, kjer zamoreš z S|| a časnim preskerbljena biti, in če je ,0 Soče, zapusti svojo domovino, svojo ro¬ zino in prijatle, de ti ne bodo zavoljo fene zveze nepokojnih skerbi in žalosti 540 IV. Kako naj se devica v k/oštru obnaša? Ne misli previsoko od kloštra, kakor de boš v njem popolnama angelce dobila, zakaj tudi nar svetejši kloštri niso brez ženskih slabost in pregreškov. Za tega vo¬ ljo zanesljivo in poterpežljivo prenašaj dru¬ gih pregreške. Posnemaj čbele, ktere iz vsake cvetlice med jemljejo, strup pak paj- kam pušajo. Uči se od ene pokoršine, »d druge ponižnosti, od tretje pohlevnosti, od četerte molčečnosti i. t. d. Spolnuj pred vsim drugim stanovitno in vneto postave svojiga reda, ktere ti k svetosti in k spolnovanju volje Božje p°' magajo. Bodi pokorna svojim prednicam, P°' hlevna in prijazna do svojih tovaršic, ni p a treba do ene ali druge kake posebne p r '“ jaznosti kazati, de se kaka nevošljivost in razpertija ne zbudi, in k grehu priložnosti ne da. Ne vtikuj se v reči in opravila drugih bolj, kakor tvoja dolžnost tirja. Ne gov» rl nobeni zoper, in ne bodi radovedna, kaj po svetu godi, kterimu ti je odmreti; lj ubl samo trebt njimi ato opra' dobri svoji tim 1 serce on ti potol dovo varni zapo misli nesi in o Bogs kojni sker] tvoj f or »> ez o- u- iz jr od od samoto in molčečnost, in ne hodi brez po¬ trebe k linici in v govornišnico. Ne preobloži se tudi z mnogimi una- »jimi pobožnostmi in ustnimi molitvami, in jih moraš iz pokoršine opravljati, spravljaj' jih z nar veči pobožnostjo in z dobrim namenam. Odloči si kak posebni čas v dnevi, de svojiga preljubiga Ženina Jezusa v presve¬ ti™ Rešnjim Telesu obišeš. Odkrij mu svoje 8er ce, potoži mu svoje potrebe in težave; #n te bo bolj in veliko boljše kakor ljudje Potolažil. Ne segaj po častnih stopnjah, in za- oo dovoli se s svojo odločeno službo; zakaj v 8rniši je za tvoje zveličanje bogati kakor spovedovati. Varuj se nar manjih grehov, in po- 5 ® ls di> de te ne zamore ne klošterska obleka, f te skupno glasno petje, temuč le čisto serce 10 °dkritoserčna pobožnost in ljubezen do “ B °ga zveličati. ' f 1 Ne misli tudi predeleč naprej in nepo¬ ln k °j»° na svoje dolžnosti in opravila, temuč ' s tarbi le za to, de dan, kteriga ti Bog v r ' lv °j e zveličanje podeli, prav oberneš. 542 V. Klošterska devica mora sebi in svetu popolnama odmreti. 7 a obljubo uboštva si se vsimu časnimu bogastvu in mehkužnimu življenju, z obljubo vedniga dcvištva vsi posvetni ljubezni, in z obljubo vedne pokoršine svoji lastni volji na večno odpovedala; tedej ne želi več tega imeti, kar si prostovoljno iz ljubezni do Jezusa zapustila. Pomisli, de si zdaj nevesta in prijatlica Kristusova, in de moraš torej tudi z njim križana biti. Kako nespametna bi pač bila, če bi na njegovo ljubezen in zvestobo po* zabila in zunaj njega kakiga veselja v ma¬ lovrednih rečeh iskala, ker si mu že veci reči darovala! Ne terpi v svojim sercu nobene želje več za nobeno nar manjši posvetno rec- In ako ti zdaj tega, zdaj tega manjka, ako te pozabijo, zaničujejo, ali ti še clo krivico delajo, saj molčeče poterpi, če z veselje 111 prenašati ne zamoreš. Ne godernjaj cez svoje prednike, če ti zoperne dela ukazu¬ jejo in tvojo svojoglavnost pregnati hočejo- Daj se v pokoršini voditi, kakor neob¬ čutljiva stvar, in čuj zoper vsako znotranj« ie\ per |poč jim čut P lak Je2 fiik pre Od niu 'zi iti, »e dre I Soc 543 nevoljo, če se ti kaj tvojimu nagnjenju zo- u perniga naloži. Vedno se zatajuj in ne dovoli svojim počutkam nobeniga veselja razun tega, ki u j»i ga pametno odreči ne moreš. Tvoji po¬ li Nitki morajo pameti, in tvoja pamet pokor¬ il iini podložna biti. Nič zunaj Boga in nje- * »dviga dopadajenja naj te ne zveseli, in nič a la j te ne žali, kakor njega razžaliti. Potem d takim boš sebi in svetu odmerla, in samo Jezusu svojimu nebeškimu Ženinu živela, in a mkrat od njega krono in večno plačilo d prejela. : Od vedniga devištva med svetam. 1 Oe te je, pobožna devica, Bog k ved»- 1 a 'mu devištvu poklical, pa zavoljo omenjenih : Urokov ali ne moraš ali nočeš v klošter ohrani med svetam svoje devištvo, in n! ' poslušaj, kar goljfljiva posvetna mo- Jrost ali tvoja lastna boječnost — od tega 8, di. Ce se ti postavim reče, de se device 544 med svetam zaničujejo in malo obrajtajo, de , s |j so take le za klošter, ker se med svetam ne more tako sveto živeti i. t. d. Takih be- l sedi in marnovanj ne porajtaj, temuč le ^ j pomisli, koliko veliko devic je zunaj kloštra ,, ^ e] Kristusu v vednim devištvu služilo. Km g Poslušaj, kaj so od tega ne le sveti L g . cerkveni očaki, temuč clo judje in neverniki ,j em pisali, in uči se iz tega, de niso vse device , ar j at za klošter, ker o tistih časih ni bilo nobenih , ali še clo malo kloštrov vteineljenih. jih |, Učeni Jud Filo, kije o času apostelj- j er £ a nov živel, piše tako le od pervih kristjanov: „Desiravno so te verste ljudje, kteri v ved- jj s ^ os nim devištvu žive, že po celim svetu raz¬ širjeni, in je ne le na Gerškim, temuč tudi ,j evjc med divjimi nai-odi ta žlahtnost že močno povzdignjena, — se najde vender posebno j e y( v Egiptu, in v krajih velikiga mesta Alek- sandrije neverjetno število možkih in ženskih, t a k 0] kteri Bogu v vednim devištvu služijo, 1,1 scer ne iz potrebe, temuč iz proste volje- 1 nij an Sveti marternik in modrijan Justin je cesar pisal okoli 150. leta po Kristusu v svojin' Vse j zagovornim spisu na Antonina Pija: »Vidi tn 0 g| se veliko kristjanov pri šestdesetih, sedem¬ desetih letih, kteri so se zmiraj že od svoje ^ perve mladosti po Kristusovim nauku rav- n 0 g ( 545 * e lili, in pri tem v neoskrunjeni deviški či- ni stosti živeli. 44 Atenagor, omenjen od svetiga Justina, tto le govori: „Pri nas je veliko možkih ® ženskih, ktere so v nenaročenim deviš¬ ki ^iro stanu prav visoko starost dosegli, in . s » si tako življenje izvolili, ker imajo v •jem boljši priložnost • se z Bogam pogo¬ ja dirjati in molitvi se vdati. 44 Cerkveni očak sv. Ciprian pravi v svo¬ jih bukvah od sramožljivosti in lepiga za¬ držanja devic okoli leta 250 po Kristusu: »Svet je poln takih ljudi, kteri deviško čistost hranijo. 44 .. Svet Ambrož piše v svojih bukvah od fl dvic okoli leta 344 po Kristusu, glede na 9 Azijo in Afriko: „V unih velikih deželah l e večji število tistih, ki se vsako leto z dljubo stanovitniga devištva Bogu zavežejo, ’ hakor jih je v našim delu sveta rojenih. 44 i V njegovim pismu na cesarja Talenti¬ rana se bere : „Vsa zakladnica rimskiga Carstva bi ne bila zmožna, ako bi se Vse Bogu posvečene device iz nje ohraniti 1 logle. 44 Sv. Krizostom piše okoli leta 400 po Kristusu tako le: „Kar se je popred ne¬ mogoče zdelo, to zdaj s svojimi očmi vidi— • 546 mo; zakaj ne le v rimskim cesarstvu, temuč tudi pri Ščitih, Tracijanih, Indijanih, Perzi- janih in pri mnogih drugih narodih se vidijo cele trume devic, kterih je več kakor unih, ki v zakonskim stanu žive." Sv. Hieronim pravi ravno o tistim času v svojim listu na Demetrija, de so v veli¬ kim mestu Rimu nar imenitniši hiše polne devic bile, ktere so Kristusu svoje devištvo zaobljubile, in scer de niso le blagorodne hčere, temuč tudi njih dekle in služabnice v vednim devištvu živele, ter so se med svetam zoper svet in poželjivost vojskovale in ga premagale." Brezštevilno zgledov takih devic, ki s» ali v samoti pri svojih starših, ali med seboj pa zunaj kloštra živele, se bere r življenji cerkvenih očakov. Desiravno je bilo že takrat veliko kloštrov po keršanskih cesarijah vtemelje' nih, je vender prav veliko devic med svetam živelo, ki so se Kristusu z obljubo zavezale in čisto kakor angeli živeli p rl vsih raztresenostih in skušnjavah, kakor sf še dandanašnji godi, kar spovedniki in 'l u ' hovni pastirji dobro vejo. Sodi tedej sama, če morajo vse tiste f ti de služi tjer tudi slabi je ti »ost, pome je v storil »javi “je i farm terdn gorei devic poču y rats “e m volje deviš 547 iuc ti device ostati hočejo, Kristusu le v kloštru zi- služili, ali če ni to tudi med svetam mogoče, lij« tjer jih je že toliko tavžent to storilo, ih, II. 1S “ Nikakor ni tako težko, in nemogoče dl - tudi med svetam devištvo ohraniti, kakor si l ne slabi in poželjivi ljudje domišljujejo. Scer t y0 je tukaj več skušnjav in nevarnih prilož- l ne »ost, kakor v klošterski tihoti; tode z Božjo ' ce pomočjo jih zamoreš vse premagati, kakor lfl ^ j* veliko drugih svetih oseb tvojiga spola a * f storilo. Kolikor močnejši in hujši so skuš¬ njave in nevarnosti, toliko večji je zasluže- Sl j f je in toliko lepši je zmaga, de se jim le lt>( s°perstavljaš in v nje ne dovoliš in jim ' sama priložnosti nisi dala. Po velikih ne¬ žnostih postane čednost serčneji, čistost jk° ^rdneji, potovanje na zemlji varneji, vnema i f ' S°rečniši in nebeško plačilo obilniši. — Ali znabiti misliš, de se klošterske it>° device ne vojskujejo vedno zoper poželenje P rl P°čutkov? Skozi ktero ozidje in skozi ktere sf žita bi pač strup in peklenska kača priti u mogla? Ako veliko zaročenih iz sprotniga pri- rejenja, in veliko mladih vdov v vednim ^vištvu dostoji, ali bi že po natori sra- 548 možljiva in boječa devica ne mogla toliko ložeje svojo čistost neomadežano ohraniti? In ali ni veliko taeih, ki morajo prisiljeno nezaročene ostati, zato ker nobeniga moža, ali ga saj po svoji volji dobiti ne morejo Druge stopijo pozno v zakon, ali pa morajo še clo device do groba ostati, in devici iz proste volje in iz ljubezni do Jezusa bi kilo to mar pretežko ali nemogoče? III. Klošter, klošterska obleka in petje de¬ vici svetosti še ne dajo, temiič le pr* v * ljubezen do Jezusa. Ta pa se lahko tudi zunaj kloštra dobi, ohrani in redi. De, med duhovnimi redi in družbami so osebe, ki so malo hvale vredne, lene in mlač ne ' med tem, ko jih je veliko med s ve tam, ^ polne vneme v veliki svetosti živijo, Božji dobi v vsih stanovih izvoljene duše, kterim obilne darove deli. Res je, de se v kloštru ložeje bre z nepokojnih skerbi za časno živi; ^ra' 1 " tega so pa še duhovne obljube, svete r f ' dovne postave, čuječnost prednikov, zap^ r to ozidje, dobro izverslene duhovne vaj«; molitev in vedno premišljevanje Božjih re fl veliki pripomočki k dosegi popolnosti; tode jripo terdn tori! ido' t res Ijim 'i ipovi laki ! !| pc red i lan laki riga vavk jrprei •»gr te le P0 Je h dam »teti *not liti? jeno oža, ejo? irajo ci iz 549 »de tudi med svetam lahko devica enake pripomočke dobi. Namesto obljube devištva se zamore f rdni sklep, vedno v deviškim stanu živeti, doriti; s čašama pa po dostojni skušnji in 1 dovoljenjem svojiga spovednika se zamore ! resnično obljubo z Jezusam, svojim Bož- i® Zeninam zaročiti. V duhovnih zadevah zamore svojimu povedni k u, v časnih pa svojim staršem ali j' s ki gosposki iz ljubezni do Jezusa pokor- ;de ’ >'»« skazovati. Ako je pa sama svoja, naj S| po nasvetu svojiga spovednika natančni *d v svojim djanji in nehanji postavi, ter ’ v ’ oaj natanko spolnuje; ali se zamore tudi ( 1 bki drugi modri in spoštovani devici ena- 'S a namena v pokoršno podvreči. Ako je v hiši sama svoja zapovedo- , ' av ka, zamore svojo hišo v majhen klošter usf; l^remeniti, in z drugimi svojiga stanu in 'gojenja v samoti in delu, v premišljevanji 0! yih reči celi dan doprinesti; se unanjih ^potrebnih potov in ptujih hiš ogibati; in if , tega ne more popolnama zavoljo svojiga ' 1(| nu j n opravil, naj pa vender med po- šumam svojiga duha zbere, in 1 teotraj z Bogam se pogovarja. Tudi med svetam bo bogoljubne in trava el« j ične, li Uuli brez raven e re- L 550 pobožne device najdla, kterih lep zgled jo bo spodbudoval. m Pred klošterskimi devicami ima pa še * io spredej, de si ona zamore po volji med več vrednimi duhovnimi spovednika izbrati, rt Časnih skerbi pa tudi nima samotna ;» devica tolikanj, de bi njeniga duha preveč ™ raztresle in jo v zedinjenji z Jezusam ’ I motile. ™ In ko so une device, ki smo jih po- *J pred iz pervih keršanskih časov omenili* udi tudi zunaj kloštra veliko svetost dosegle, »v ali bi ti s pomočjo in gnado Božjo ne za* ^ mogla, kar une ? — ie Tudi se nikakor ne zboj zaničevanja de in uboštva, de bi pomišljevala, ali bi v M deviškim stanu ostala ali ne. Včasih se v kloštru nar pobožniši in ! ap Bogu nar dopadljivši duše, ravno zavoljo *®c pobožnosti od svojih tovaršic zaničujejo in to preganjajo. In tudi med zaročenimi jih J e 11 1 veliko, ki jih svet in njih možje le malo se obrajtajo, in brez tolažbe morajo zaničeva¬ nje terpeti in poterpežljivo svoj jarm nositi; to ti pa, če te med svetam kaj tega zadene, 'd' najdeš tolažbo pri svojim nebeškim Ženinu, "j kteri je vekomej nespremenljiv. Kaj ti hoče ’to svet, ako te le tvoj Bog in Gospod ljubi? Irt In nasproti kaj ti more svet z vsimi mojimi blišavami in prijetnostmi pomagati, * pri Kristusu v milosti in ljubezni nisi. Posvetni ljudje bodo znabiti menili, de ubeniga moža dobiti ne moreš, ali pa de ? zavoljo prevzetnosti in iz ljubezni do Jfostosti imeti nočeš, — in zasmehovali ? bodo. Ti pa nič ne porajtaj na kaj taciga, (»mč zvesto se derži svojiga sklepa; zadosti »j ti bo, de Bog tvoje serce pozna; in sama M veš, kaj in za koga kaj počneš, če ivno svetu tudi do sodnjiga dne neznano 'stane, ker takrat še le bo tvoj Zveličar !s » tvoje skrivne čednosti popolnama raz¬ pel. Bodi mirniga in veseliga serca, naj *temu tvojimu svetimu naprejvzetju še to- t>° opover stavi. Ne boj se revšine in Rušenja v tem stanu; saj tudi nobena tožena ne more brez enakih skerbi biti, ' er nobena si ni gotova, de bo nje mož nji "njenim otrokam vse potrebno k življenju Se lfj preskerbeti zamogel? Ali se ne vidi vsaki dan toliko revnih !e » in vdov, ktere s solzami svoj živež "'vajo, in ktere večkrat še suhiga kruha, 'ga nar nižjim deklam ne manjka, svojim 'tukani podati ne morejo? Ne skerbi tedej irev eč, kako se boš živela; Bog čuje nad 552 teboj. On, ki ptice pod nebam živi. cvetlice na polji oblači, ali on bi tebe za- i' pustil, ker si mu, de bi mu boljše služila, 'J' vso svojo posvetno srečo v dar prinesla? ! ,e ' Kje je tvoja vera, in kje tvoje zaupanje? 'P' Peti ©dMk. Vodila za device, ktere hočejo same ali z drugimi v vedm iai čistosti med svetam živeti. I. Ker ti, o devica! zaničuješ, se z umer- jočim zaročiti, ljubi tedej samo tega, kij® lepši, ljubeznjivši in mogočniši kakor vsi posvetni otroci, in nobeni drugi ljubezni ne daj prostora v svojim sercu, kakor ljubezni za svojiga nebeškiga Ženina. (Sv. Avg. n< * devištva.) Popolnama devištvo in življenje p re ' svete Device Marije naj ti bo ogledalo, de nje sveto življenje in nar popolniši čedno¬ sti posnemaš. (Sv. Ambrož. 2. bukve devic.) fei tic in in M od >V( in z. in 553 in Zateci se rada k usmiljeni in dobrot¬ na- pid Materi, in prosi jo z otročjim zaupa- ila, 'jem, de bi po njeni priprošnji svojo čistost la? »skrunjeno ohraniti zamogla. (Sv. Krizost. je? ipud Metaphr.) II. I JPervo vodilo je, de obljubo svo- i |- ga svetiga namena pogosto ponavljaš. Re- ! c»o je že bilo, de ne smeš prenaglo kake •bljube storiti; temuč derži se le resničniga ® terdiga sklepa, kteriga zamoreš vsaki m Jan ali na teden ponoviti s to le molitvijo: Molitev. O mili in presladki Jezus, ti si nar r- feči lepota in nar ljubeznjivši Ženin de¬ je jic! — kteri si s svojim Božjim naukam si * s svojim nar svetejšim zgledam slabe ie m grešne ljudi na pravo pot čednosti n' Npeljal, de bi jim pokazal, kako zamo- )i jejo v svojim pozemeljskim telesu duhov- j 110 in nebeško živeti, ti si s pomočjo ' Sf °je gnade brez števila devic sebi pridobil in tako močno na se potegnil, de so te ' 1 živim plamenam goreče ljubezni ljubile, d j zavoljo tebe svet in vse njegove ne¬ čimrnosti zaničevale in zapustile. 24 554 Čutim, o ljubeznjivi moj Zveličar! de se tudi na me milostljivo oziraš; in de bi ti jez to tvojo ljubezen z nasprotno popolnama ljubeznijo vernila, storim dans terdni sklep, se vso tebi darovati, in po¬ polnama čisto in v deviškim stanu živeti, de ti bom popolnama služiti zamogla. Vender ne storim še prave obljube, zato ker vem, de ti hočeš, de naj se popred resnično poskusim. Ako pa bom opominjevanje tvojiga svetiga Duha se dalje čutila, sim pripravljena to storiti, kar mi zapoveduje. Dodeli mi pomoč po duhovnim gle¬ danji in vživanji tvoje nebeške lepote, de se vsirnu zanašanju na goljfljivo po¬ svetno veselje odpovem, in de nikjer. to kakor le pri tebi, veselja in zadovoljnosti Daj mi, o moj Zveličar- ne lsem. svojo poterpežljivost, svojo ponižnost, pohlevnost, ljubezen do križa in terplje- nja, in vse druge čednosti k ozalšanju mojiga tebi posvečeniga devištva, de ti bo dopadio, — in tudi, de te bom, ® milostljivi Zveličar! tukaj v solzni dolini čez vse ljubila, in kdej tam tvoje ne¬ beško obličje gledala. Amen. i»ii 'to i 555 ir! in no ns o- ti, e, je m še >> 'i i ii i j i i i Priporocenje v carstvo Matere Božje. Prečudna Devica! — preblažena Mati »milostljiva priprošnica! tebi znočim za r *lej vse svoje časno in duhovno. Svoje 'S de bi ga čistiga in deviškiga po " J ji priprošnji ohranila in svojo dušo, de 11 jo ti s svojimi čednostmi olepšala; »očim se ti vso, de me na koncu tega pljenja k svojimu Sinu pripelješ. III. Drugo vodilo je, de moraš na či- serca posebno zvesto čuti. Rajši zgubi Mjenje, kakor svojiga nebeškiga Ženina ' f ‘ enim samim smertnim greliam razžaliti, 1 clo majhnih prostovoljnih grehov se ^dnio varovaj. Jezus sam naj gospoduje tvojim sercu, in nič nečistiga ne smeš n jem terpeti! Zaničuj vse dobrote, ki ti I ® 1 svet ponuja, in samo na nebeške se ai >ašaj. Tretje vodilo. Varuj se s svo- 11111 počutki tako ali tako prostovoljno | '°j° duhovno obljubo^ujekmnti, in ohra- " svoje telo kot /cl^^feSHpel Ženina, im 1 24,1 556 ki te v nebesih čaka. (Sv. Bazil. de vera Virgine.) Varuj se radovedna biti in ne želi vediti in viditi, kar bi deviško sramožlji- vost žaliti utegnilo. Oblači in pokrivaj svoje ted, telo prav varno, de ne boš sebe in drugih (reši ur tista I« i pohujšala. Ogibaj se, kar le zamoreš, dru- adn nalil Iris šine možkih in posebno mladih samopašnih ljudi. Ne pusti se po nobeni ceni od kakiga možkiga tudi ne na roko dotakniti; pred poljubljenjem pa beži kot pred strupam ali pred kačjim pikam. (Sv. Hieron. ad Furiam. dno Sv. Bazil. de vera Virg.) ^ ti Ne daj se tudi preveč na ulicah i® adne? — lih Ali je tak kraj peklenske hudobe, tak Blikovavski tempelj poželjivosti za nevesto Kristusovo ? (Sv. Ambrož. Lib. 2. de Virg.) ah Vari se vina kakor samiga struga, ni. lino kri mladosti le k poželjivosti kuri. Če 'i ti ga bilo pa k zdravju potreba, ga pij in Kakor zdravilo in ga mešaj z vodo. (Sv. in Hieron. ad Evstali.) »- Ako se v tvojim sercu po podpiheva- ) 'ji hudobniga duha nečiste želje vzdigniti ‘li 1'očejo, se hitro spomni, da si devica in il' Zvesta Kristusova. Močno se zoperstavi in t' pusti strupu do serca priti; povzdigni š. svoje serce le k Njemu, kterimu si se vsa j dala, in zateci se k Božji prečisti Devici, 13 ‘tera te je za svojo duhovno hčer vzela, in ) e nar mogočniši in častitljivši pomočnica 'sih devic. (Sv. Hieron. ad Evstali.) Ceterto 'vodilo. Imej posebni čas ^ molitve in duhovne vaje, in opravljaj jih -popolnama zbranim duham. Precej zjutrej, 558 ko vstaneš, pred jedjo in po jedi, ob uri sv. daritve, in preden počivat greš. (Sv. Ambrož. Lib. 3. de Virg.) Po zjutranji molitvi nekaj časa pre¬ mišljuj. Ce y si sama, se pogovarjaj s svojini nebeškim Zeninam Jezusam, se ga veseli v svoji samoti, mu pošiljaj goreče ljubeznjive zdihleje, in poj njemu k časti svete du- hovnepesmi. (Sv. Hieron. loc. cit.) Če ne večkrat, prejmi po nasvetu svo- jiga spovednika o nedeljah in praznikih presv. Jezusovo Telo, in takrat se bolj kot druge dni veseli in raduj v službi Gospodovi. Peto vodilo. Delaj in opravljaj zini* raj kaj. Razdeli si svoj čas. Ako si se pri enim delu utrudila, vzemi drugo v roke; m če si premožna, delaj za reveže. — Veliko svetih devic je vse svoje premoženje med uboge razdelilo, one so se potem z delam svojih rok živile, in še od tega en del, kar so zaslužile, so ubogim podelile. (Sv. Hieron. ad Evstah.) Ako si pa sama revna, se vdaj v voljo Božjo; revšina naj te nikar ne žali. I’®' misli, de te višji in lepši bogastva čakajo kakor so pa te, ki ti jih svet dati in vzet' zamore. Moli in delaj! Tudi tvoj nebešk 1 prijatel Kristus je s svojo deviško Materjo in s •roj ji nt lolj h )ros luž like redi lOa hi in sku sre s tl vec ohr spe 559 uri «s svojim rednikam v potu svojiga obraza Sv. svoj kruhek jedel. re _ Šesto vodilo. Vse svoje djanje in ijim i? * iaU 'iy ’ ' n vse svoje življenje daruj svo- [j y ) lau Ženinu Jezusu Kristusu. To pa, kar ive mu ne Popade, skerbno opusti. Tudi j u _ ir °jo prirojeno preživo natoro gospoduj, de Me boš zadovoliti iskala, temuč se veliko 0 . K) * e po navdajanji sv. Duha ravnala. M Sedmo vodilo. Dobro in potrebno I 6 ) de svojimu nebeškimu Ženinu veselo in d- (rostovoljno, in bolj iz ljubezni kot iz strahu j_ -lužiš. ir i Na nobeno reč se preveč ne navezuj, j n de bi je brez nevolje in grenkosti ne o ®ugla zapustiti, ako bi jo pokoršina ali na- ( i Božja od tebe tirjala. Ne vdaj se uikdar otožnosti; pomisli, de Jezus! tv6j r Zveličar, tvoj Bog ljubezni in sreče živi, 1. * d e vse, kar te zadeti more, — tvoje skušnjave, zapušenost in nadloge le k tvoji , 8r eči in k tvojimu zveličanju pripusti in te . ® lem poskuša. — Previden in moder spo- , le dnik ti bo prostost duha in veselo serce braniti si prizadeval. Ogibaj se čmerniga in svojoglavniga s P°vednika, kteri bi te, namesto ti ljubezen 560 Jezusovo vlivati, te tolažiti in krepčati, le s straham in terpetam napolnil, in te strahovito in boječo delal. Ako takiga dokiš, se zaupaj kakimu drugimu modrimu spoved¬ niku, in če ti svetuje ga zapustiti, ga pre¬ cej zapusti. Osmo vodilo. Bodi ponižna, spo¬ dobna in tiha, ne le znotraj, temuč tudi zunaj. Goljfljivo lepoto lic, olepšane lase, pisane robce, drage lišpe, in vse nečimur- nosti, ktere posvetno lepoto povzdigujejo, — vse to pripusti tistim devicam, ki svojig* zveličanja v posvetnosti išejo. Tvoja lepot* naj bo znotraj na duhu in duši, ktera, če je prava, ni minljiva, in je edini pripomoček si dopadajenje svojiga nebeškiga Ženina pri¬ dobiti in imeti. — Tvoja obleka naj ne bo draga, temuč priprosta in spodobna, čedna in nič nečimurna. (Sv. Ciprian Lib. de disc- et hab. Virg.) 1Deveto vodilo. Z nikomur drugi® kot s pobožnimi in poštenimi devicami> s teboj enakiga duha, se ne smeš pečati, "■ in če je mogoče le v družbi tacih pod eno streho živi in z njimi vse občje irnej- Bogata Judit je bila s svojo služabnico v zgorni hišni izbi zaperta. (Judit 8, o.) I •orodr itere : levišt Evstal J k re svoje Ijala. likih. s Kri Irugil kako siti. kjer i občut Moreš tvoje »d sl Sova; bi ul te z sveti 'Juho 561 ti, te 1 - Posnemaj ta zgled. Hiše rimskih bla- ,'»rodnih devic so imele polno služabnic, itere so, kakor njih zapovednice, v vednim levištvu Bogu služile. (Sv. Hieron. ep. ad Evstah.) Deseto 'vodilo. Vredi si, kakor je >- » rečeno bilo, svoj čas in dan, de boš Ji svoje molitve in dela v pravim času oprav- Sala. Tako stori tudi o nedeljah in praz- '• ulih. Potem, ko si se bolj kot druge dni " :i Kristusain svojim Zeninam v molitvi in v /* drugih duhovnih vajah združila, si smeš tudi a kako nedolžno veselje in raztresenost privo- e 'iti. Postavim, greš lahko ven na polje, k kjer lahko Božjo dobroto in vsigamogočnost " •hčuduješ. — Ce imaš rada petje, se za- a ®oreš z njim veseliti, ali če imaš prijatlice 1 froje verste, jih lahko obišeš, ter se z njimi ■ 8( i slišanih pridig, premišljevanj i. t. d. po¬ tvarjaš; tudi lepo in dobro je, če bolne , 111 uboge obiskuješ, jih tolažiš in podpiraš, . zamoreš. Zvečer beri kaj iz življenja letnikov, ali iz kterih drugih podučnih i kovnih bukev. 24 ** 562 IV. pri Kako revne device , postavim dekle , *[ ai] Kristusu v stanu vedniga devištva a služiti zamorejo ? Kako milovanja vredne so pač tiste revne dekleta, ki morajo služiti in delati, vsig če vender zakonskiga stanu žele, kteri je priš le prepogostno težaven. mej Boljše bi bilo za-nje, de bi se, na- krul mesto na zakon misliti, prostovoljno Kristusu živi darovale, kar pozneje velikrat prisiljeno ‘jok; store. Ako bi take device vse križe in težave prib vedniga zakona popolnama spoznale, bi si niš, pač raji uboštvo vedne deviške neveste Kri- dosi stusove izvolile. Ker se pa to spoznanje odv le po Kristusovi gnadi zadobi, si ti, in moreš revno in ponižno ljudem služiti, to Zi v le zapomni: Ako k deviškimu življenju kako sveto prei nagnjenje v sebi čutiš, se mu prostovoljno pok vdaj, in ne misli, de te Bog zavoljo tvoje revšine zaničuje. Revni in bogati so od mol Boga, in bratje in sestre Jezusa Kristusa •" c an vsi z eno ceno odkupljeni. ®°i Ne reci, de nočeš ves čas svojig* svo življenja za deklo služiti. Ali se zamores fri svojih revnih okolišinah v zakonskim , slanu kaj boljšiga nadjati, posebno če bi Ha tako nesrečna, kakiga nezvestiga moža pobiti, s kterim bi mogla do smerti v kri¬ lili in nadlogah živeti? I e Ne reci, de boš v starosti reva in od h 'siga sveta zapušena na palco beraško ) e Prišla. Takih ubogih zapušenih dekel je ko- Be j ena na sto žen in vdov, ki z otroci l " riuha prosijo. Ali ni ložej sama sebe pre- iU ® vi ti. kakor pa več otrok, kteri po kruhu Tudi ne reci, de v službi nimaš toliko ’® Priložnosti Bogu z molitevjo služiti. Ali me- SI ris, de v zakonskim stanu ni morebiti še l°sti več dela in skerbi, kar od službe Božje ® Začuje? Zatorej, vdaj se svojimu Bogu Ker tijeBogrevšino odmenil, jo vdana 0 Ponašaj. Delaj, in bodi svojimu gospodarju 0 P°korna in zvesta. 1 Ker ne moreš veliko premišljevati in ri °liti, služi svojimu Bogu s priprostim ser- ^m. Daruj mu svoje dela in skerbi, in ®°Ii (rožnikranc), kadar koli utegneš. Ce 1 n °j e serce čisto ohraniš, ti ne bo dobrih '' '? Zveličarj 7 zveličarju, ako te opomu 0 ^ y i v deviški čistosti tako le: ako te opominja in kliče. 564 misel in želja manjkalo. — Bog se pri pri- prostih sercih rad pomudi. Ce nimaš več časa, opravi saj zjutraj kratko molitvico, kadar vstaneš, in kadar zvečer počivat greš; čez dan pošiljaj kratke zdihleje k Kristusu, svojimu Ženinu. On je tudi po okolšini z malim zado- voljin, ako iz pobožniga in ljubezni polniga serca pride. Tudi tvoje želje in tvojo voljo bo za dobro vzel in poplačal, akoravno ne moreš vsaki dan pri sv. maši biti, pogosto k spovedi iti in presv. Rešnjiga Telesa prejeti. Ako imaš nadloge in težave prenašati, jih veselo prenašaj in misli, de s svojim Zve¬ ličarjem križ nosiš. Ce moraš z drugimi vred doma ali na polji delati, iši samoto v svojim sercu m pogovarjaj se z Jezusam, ali misli živo nanj. Tako ne boš lahkomišljenih in nepo¬ trebnih pogovorov drugih slišala, in od njih odgovora dajala. Zraven tega se ogibaj, če je mogoco> take službe, kjer je veliko drugih posebno možkili poslov, zavoljo skušnjave, prepiri nevošljivosti in nepotrebniga govorjenja, kar duha pobožnosti moti. Dobro in varniši za¬ voljo tvojiga devištva bi bilo, de bi ne slu¬ žila v kaki gostivnici ali v drugi očitni hisb tam dru; so \ litr spa jei Hat Nar h kož it« tto niši nes goi slu: ti me pos vse »j sr ie )- i« ie k ti. ih kamor veliko možkili zahaja; pa tudi ne pri irnžini, kjer so odrašeni sinovi, zato ker so v tacih liišah premnoge nevarnosti. Kakor Miro zapaziš, de se kaka oseba druziga spola v nedopušeni ljubezni do tebe vnema, je nar bolje, če precej hišo zapustiš, naj M tudi svoje plačilo zgubila; zakaj vsi za¬ kladi sveta deviške čistosti ne pretehtajo.— 'ar varniši služba za pošteno deviško deklo i* pri vdovah, devicah, ali pa tudi pri po- tožnih in tihih zakonskih. V. zamore devica obljubo vedniga )a devištva storiti? ' n O Jezus, ti moj Bog, moje življe¬ nj 6 ; moje edino upanje in zveličanje, in j !n °.j e vse! Jest I. I. tvoja nar nevred- 1 služabnica polna zaupanja na tvojo ^skončno ljubezen in milost, in polna 1 ’ S°rečih želj, samo tebi iz vsiga serca 0 f; u *iti, ti obljubim v pričo Boga Očeta, a ’ 1 me je vstvaril, in svetiga Duha, ki ir file je v svoj, Bogu dopadljiv tempelj P° s vetil, v pričo Kraljice nebeške pre- j " e ^ e vselej Device Marije, in v pričo j Vse nebeške družine ti obljubim, o moj 566 Jezus! de bom iz zgolj ljubezni do tebe vse svoje žive dni v vednirn devištvu preživela, kakor sim po navdajanji sv. Duha že živeti začela. Tvoja presveta za me prelita kri in tvoje v ljubezni goreče Serce naj mi po¬ maga, naj me uterdi in serčno stori v vsih nevarnostih telesnih in dušnih; z dušo in s telesam se ti, o preljubi moj Ženin! popolnama posvetim, in raji ho¬ čem umreti, kakor tebi kdaj nezvesta biti. O Marija, Kraljica devic! v tvoje varstvo se izročim dans in vse dni svo- jiga življenja. O moja Gospa! o moja Mati! spomni se, de sim tvoja. Van me, brani me kakor svojo lastnino in posestvo. Stori o Marija, mila Mati Božja, de bom tudi jest v presrečno zvoljeno družbo tistih prišteta, ki bodo enkrat za Jagnjetam Božjim hodili in pesem peh, ki je nihče ne more peti, razun njih, ki so device. Amen. VI. Od vedniga devištva v vdovskim stanu . Potrebno je, tudi nekaj od vdov ome¬ niti, in od tistih, ktere so scer svoje devištvo 567 »6 omadežale, pa so se zopet zgrevano nazaj 11 Temile, in iz ljubezni do Kristusa vsim sladnostim odpovedale. Te so scer manj tiste, kakor une, v stanu neomadežaniga 11 ievištva, pa vender, če se zopet nazaj ternejo, so še zmiraj na višji stopnji, ka- ' ior omožene. „Neomoženim hčeram in vdovam pak 'J tečem: Dobro je za nje, če take ostanejo, Mor jez.“ Sv. Pavel I. Kor. 7 , 8. In zo- pet: „Zena po smerti moža je prosta, in se *ie omožiti, s komur hoče, samo de v Go¬ spodu; vender pa bo boljše za njo, ako bo ! P° mojim svetu tako ostala.“ I. Kor. 7, 40. Cista Judit, akoravno še mlada, ne- , izrečeno lepa in bogata, se vender po ( zgodnji smerti svojiga moža ni hotla več °niožiti, in od nje sveto pismo pravi: „Ker s ' čistost ljubila, in po smerti svojiga moža za nobeniga drugiga marala nisi, — bodi 'ekomej češena.“ Judit 15, 11. Ana, Fanuelova hči, je bila le sedem kt v zakonu, in potlej kot vdova je živela c *o do štir in osemdesetiga leta, ter je s postani in molitvijo noč in dan svojimu ®°gu služila; in zavoljo tega je bila tudi 0( I Božjiga Duha razsvitljena, de je Zveli- 568 carja sveta že kot Dete pred vsimi drugimi spoznala. Luk. 2, 36. Kar vdovsko življenje zadene, naj vam ste tedej te dve omenjeni sveti ženi v zgled. Perva je s svojimi služabnicami v zgorni hišni izbici zaperta stanovala, se spokorno oblačila, vsaki dan postila, ter se le v saboto med ljudi pokazala. Tudi dru¬ ga je ravno tako živela, kakor hitro je bila vdova postala, in v molitvi in postu do 84. leta v tempeljnu ostala. Sv. Apostel tirja od vdov, de morajo svoje gospodinstvo dobro znati in prav rav¬ nati, in svoje otroke v pobožnosti in v Bož¬ jim strahu rediti. Ako pa nimajo otrok in so zapušene, naj se z molitvijo in z dobrimi deli pečajo in naj lepo in bogaboječe žive. — Od tistih pa, ki rade v sladnostih žive, in se z ošabno obleko šopirijo, — ktere lene od hiše do hiše hodijo, nepotrebno obisku¬ jejo i. t. d., od takih pravi sv. Apostel, de scer po telesu žive, pa so na duši umerle; in jim svetuje, de naj se omože. ((■lej pervi list na Timoteja peto postavo, 12 ktere je to vzeto.} Scer bi pa ne bilo pametno za vdovo, če bi se brez dobriga premislika in brez skušnje z obljubp k vednimu devištvu z a " mi rezala, zato ker je zavoljo svojiga po- pjšnjiga stanu bolj k počutnimu poželenju a j »agnjena. v se se i- ^ Od poklica k zakonskimu stanu. I. Poklic k zakonskimu stanu mora tudi od Boga priti. Tudi poklic k zakonskim stanu mora Boga priti. Kar Kristus od zakonske ^eze govori, je to: „Kar je Bog sklenil, na j človek ne Ioči.“ Mark. 10, 9. In sv. 'tpostel pravi: „de eni so tako, in eni z °pet drugači poklicani,“ — „vsak ima lastni od Boga.“ — „ Vsaki naj ostane v tim Poklicu, k kterimu je poklican bil.“ I. Kor. 7. „Zakonski stan je svet in velik zakra¬ ment, in dodeli tistim, ki so vanj poklicani, Posebne gnade.“ Efez. 5, 32. „Zena bo zveličana s porodi otrok, J fco bo ostala v veri, ljubezni, svetosti in čednosti. 44 I. Timot. 2, 15. 570 Ako kaka devica resnično čuti, de je |j u | v zakonski stan od Boga poklicana, naj se m ne trese ga nastopiti; zakaj zvesta si za- p r < more biti, de ji bo Bog, če jo je k temu j 0 namenil, tudi potrebne gnade podelil, de bo pri vsih zaderžkih, raztresenostih in sker- ig, beli, ki je čakajo, zveličanje svoje duše tj zadobila. Ako misliš, de si res v zakonski stan l0 poklicana, se posvetovaj s svojim spoved- tir nikam ali pa s kakim drugim modrim in pre- p vidnim duhovnam, ali tudi s kako pobožno ženo, ktera je v tej reči skušena. Vender u nikdar preveč ne želi, se omožiti. m Bog ne daj, de bi si na plesiših in pri si enacih priložnostih in veselicah moža iskala. Pameten, previden in bogaboječ mož si vec fo] del voli le pošteno, pobožno in ponižno g devico. Zaupaj v Boga, on ti bo taciga % moža naklonil, s kterim boš lahko mirno j živela in nebesa dosegla. Poslušaj, ako je s mogoče v tej imenitni zadevi tudi svoje sta- z riše, ali tiste, ki ti namesto njih svetujejo, n Vender nisi dolžna jih v tej reči vselej \ ubogati, ako temu ali temu iz kakiga pra- j vičniga vzroka nagnjena nisi. i Varuj se tudi prenagliti se v volitvi, in < prehitro obljubiti. Glej, de te prilizovanje, 1 571 |l ' jubo vanj e, ali unanja lepota kakiga mladiga ie snubača ne preslepi; temuč ene dni si iz¬ prosi, de ta čas tako imenitno reč popred u dobro premisliš in prevdariš. Pred vsim drugim se varuj postopavca, 'gravca, pijanca, nečistnika, ker s takim e di v zakonu imela le pekel že na tem svetu. Vsakiga snubača pa, kteri Jahkomišlje- 1 oo in nepošteno govori in od tebe kaj taciga brja, kar čednost in deviško čistost žali, ga imej kot morivca svoje duše in roparja svojiga zveličanja; in njegova obljuba v z akon naj ti bo kriva prisega. Kako se za- moreš zvestobe od njega nadjati, ako je svojimu Bogu nezvest ? Nar bol ji zakon je tisti, kjer je Božji Hagoslov. K temu pa ni ravno treba bo¬ gastva, imenitnosti in časti, temuč notranje zadovoljnosti, miru, poterpežljivosti in edi¬ nosti duha in serca. Vsi ti darovi so sad strahu Božjiga. Zraven pomoči Božje morajo zakonski pa tudi sami to svoje storiti. Med njimi mora biti čista ljubezen in voljna slanost, in serčno nagnjenje; ktero zamore pa le tam stanovitno biti, kjer sta mož in žena enakiga stanu, enako izrejena, enako stara in enako premožna. Ako si moža iz v išjiga stanu in od sebe bogatejiga izvoliš, 572 se ti je bati, de te bo čez nekej časa, ko p 0 n bo tvoja lepota odcvetela, ali se je bo na- tegž veličal, zaničeval, ter ti nizki in revni stan jto\ očital. Ako si pa ti bogatejši kot on, pre- taki misli, posebno ako lepote nimaš, de zna le stih tvojiga premoženja želeti, kteriga bo znabiti SV( , zapravljal in z njim, zoper tvojo voljo le živi po svoji volji gospodaril. Ne zaroči se tudi s kakim prestarim možem, če si še mlada. Sumoljubje, mnoge skušnjave in zgodnje 1 vdovstvo te čaka. Pa tudi se varuj, ako si že priletna in odcvetela, se s kakim mladim možem omožiti; bati bi se ti bilo mo: potem, de bi te malo obrajtal in ti nezvest p 0 j bil. Tudi ni svetovati se z vdovcam zaro- čevati, kteri ima že več otrok. To bi te kal pri izreji ptujih otrok znabiti nepoterpež- kal ljivo naredilo, in bi utegnila v nepokoj in razpertje priti, in si tako ime hude mačohe 0 g pridobiti. ste Nikakor ne posnemaj nekterih nepo¬ štenih deklet, ktere krivo in hudobno menijo, ta« de jim je po obljubi zakona vsa prostost ^ pripušena. Objemanja in tudi nar manjši j,, nepoštenosti si ne dopusti. Stopi s čistim n sercam in z neoinadežano čistostjo pred altar —- pred obličje Božje, kjer te bo se mašnik s tvojim možem po cerkveni šegi 573 '° poročil, rle boš Božji blagoslov in gnado lega svetiga zakramenta prejela in si spo- ln štovanje svojiga moža pridobila. Le po tem takim boš zamogla tudi v vsih neprijetno- t e stih in težavah svojiga stanu serčna ostati, t' svoje mnoge dolžnosti spolnovati in po tem t e življenji večno zveličanje doseči, li i. e o n o t Dolžnosti poročenih. Kakor mož ženo, tako mora tudi žena Moža ljubiti in njegove pregreške in slabosti Poterpežljivo prenašati. Ona naj bo svojimu možu pokorna, kakor gospodu. Zakaj mož je glava žene, kakor je Kristus glava cerkve. Efež. 5, 22. Ona naj se vsih priložnost skerbno ogiblje, ktere bi nje zvestobo možu sumljivo ; storiti in samoljubje obuditi utegnile. V zakonu ni vse dopušeno; treba je tudi v njem meseno poželenje krotiti. Sv. Apostel priporoča, de bi zakonski v vsi c asti bili, in mej zmernosti ne prestopali. Hebr. 13, 5. Tisti, kteri se v zakonu svojimu me- senimu poželenju živinsko vdajo, Boga iz svojiga serca spode, in pridejo v oblast 574 peklenskiga duha. Tob. 6, 17 . Žalibog, de je toliko takih med zakonskimi! Poštena gospodinja naj svoje hišne opravila skerbno opravlja, svoje otroke v strahu Božjim redi, naj nad zaderžanjem svojih poslov skerbno čuje, in jim s svojim pobožnim življenjem pravi zgled keršanske čednosti daje. — Vse svoje skerbi, zoper- nosti in težave naj Bogu dopadljive in sebi zaslužljive dela, ter naj mu vse svoje ter— pljenje poterpežljivo daruje. — Ona naj se, kolikor je prav, časnim skerbem odterguje in naj se v duhu pobožno zbira, — naj zvesto svoje zjutranje in večerne molitve opravlja, naj, če je mogoče, vsaki dan k sv. maši, in nar manj vsaki mesec enkrat k spovedi gre, in presveto Rešnje Telo prejme, kjer zamore svojimu Gospodu in Zveličarju vse svoje težave in nadloge po¬ tožiti in se njemu raji zaupati, kakor hinav¬ skim ljudem, kteri se k nesreči drugih le posmehujejo. III. Molitev device, ki sc moži. Moj Gospod in moj Bog! ti veš, d e se iz svetiga strahu, tvojo sveto voljo spol se j lila lem tlep ti h les; od !e J m ( pros f z poši edir bon lob ličit < H »1 5 Ain 575 ( * e spolniti, v zakonski stan podam. Ako bi se pa sama sebe motila in tako nesrečna ne Ha, de bi tebe, neskončno dobroto, v v [ em stanu ne ljubila, razderi vse te na- ;m tlepe, in pokaži mi drugo pot, kjer D1 S bom s pravo ljubeznijo služila in ne¬ to fesa dosegla. — Ako pa ta moja želja, se omožiti, » N tebe pride, mi dodeli, de te bom v - ftj zvezi čez vse, kakor svoiiga Boga 18 Očeta ljubila. Ponižno in zaupljivo te e Rosim, daj mi potrebno pomoč in gnado j r zakramentu sv. zakona, de bom vedno ; Pošteno in sveto, mirno in v keršanski e e dinosti s svojim možem živela, in de fem otroke, ako jih po tvoji sveti volji fobim, v tvojim svetim strahu keršansko Jciti in rediti zamogla. Tega te prosim po Jezusu Kristusu, lv ojim edinorojenim Sinu, kteri s teboj 1,1 sv. Duham živi in kraljuje na vekomej. •^nien. 576 lis pr sa ce ! v$ Kraljev pot svetiga Križa,*) ijj — pi .* pi Pogosto premišljuj pot terpljenja, po kterini je usmiljeni Jezus pred tabo hodil; poglej, kaj je terpel, poslušaj, kaj te pn vsakim štacioni tiči; obljubi za njim hoditi, skleni svoj križ nositi, in prosi Jezusa, naj ti pomaga, de ne onemagaš. Vsak štacion Si ti bo ena stopinja bližej nebes. — Sveta ¥ mati katol. cerkev ti za to premišljevanje odpustke deli, de se Jezusoviga terpljenja j in zasluženja deležno storiš. Jezus, t y0 J s nebeški Kralj in Ženin, pred tabo hodi, 8 njegove svete stopinje premišljevaje hodi ^ tudi ti za njim. Tako ti bo križev pot kra- ^ Ijev pot proti nebesam. Prej ko začneš, , njemu svoje premišljevanje daruj : *) Je vzet iz bnkev: „Življenja srečen pot.“ 577 Darovanje. 0 neskončno usmiljeni Bog! v po¬ nižnosti svojiga serca darujem tebi to premišljevanje terpljenja Jezusa, tvojiga jjnbiga Sina, k tvoji veči časti, v odpu- sanje grehov, za povikšanje tvoje svete cerkve in za verne duše v vicah, ter psih odpustkov deležna biti želim, ki jih Isveta cerkev temu svetimu opravilu deli. Ob Gospod! govori ti v tim svetim premišljevanji, in tvoja služabnica bo poslušala. Amen. I. Štacion. Jezus k smerti obsojen . $ • Molim te, Kriste, in te hvalim: Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Gospod hčeri: Prij atlica moj a! vi¬ diš mene pred krivičnim sodnikam stati? — dišiš nedolžniga po krivici toževati? — Ali slišiš nadraženo ljudstvo, ki me je pred petemi dnevi po kraljevo častilo, neusmiljeno vpiti: „Križaj ga, križaj ga!“ Hočeš biti »loja sovražnica tudi ti? — — Hči Gospodu: Oh preljubi moj Je- zus, izvoljeni Ženin moje duše, moj Go- 25 578 spod in nar veči Dobrotnik! kako bi tari mogoče bilo tebe sovražiti? — Vem, de, »o sim pogosto slabo govorila, druge krivo ligi sodila in poluijšala — sim grešila; in lir vsaka grešnica je tvoja sovražnica. Pa tli odpusti mi moje zmote. — Naj dela ran svet, kar hoče; — ne bom več za njim Por potegnila. Tvoja hočem biti, de me irei boš tudi ti nekdaj na sodbi za svojo le spoznal. Amen. jez Oče naš. — Cešena Marija. — Usmili se me, o Gospod, usmili se mene! se v II. Stacion. Jezus križ zadene. Mo Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: Vidiš težak križ, »oj prijatlica moja! ki so ga meni sovražniki »oj navalili? — Voljno ga objamen in nesem, ijii ne za sebe, ampak za te in za ves svet. Žo S križem bom tebi zopet nebesa odperl. — le Hočeš moja učenka biti; —za mano priti?— iuj zadeni svoj križ vsak dan in hodi za mano. slu Le pot težav in križev je ravna pot v svete Ali nebesa. — Ali me boš na tim potu zapustila? do Hči Gospodu: Kakor resnično Bog živi, tebe ne zapustim, moj preljubi to- sr; 579 bi fars in Božji prijatel! — Kam bi se ie, sirota podala? Le ti imaš besede več- '0 liga življenja. Voljno hočem križ objeti, in ti mi ga boš še poslal, bodi si uboštvo 'a tli bolezen, žalost serca ali zasramo- a tanje sveta, vse bom voljno poterpela. m Pomagaj mi pa tudi, Zveličar moj! de e srečno po tvojih stopinjah k tebi pridem, o le kjer si ti, moj Gospod! bom tudi F služabnica tvoja. Amen. Oče naš. Češena Marija. Usmili ! ® i. t. d. III. Štacion. Jezus pervič pod križem pade. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: Poglej, prijatlica ®oja, kako težak je križ, ki ga je meni »oj Oče za tebe, in celi svet naložil! Pod •jim omaguje moje telo, — moja volja ne. ^opet hočem vstati, dokončati, kar mi je ®če nebeški naročil. — Kaj pa ti toliko to- *oješ, de je tvoj stan pretežak? — tvoja tlužba prehuda? — plačilo preslabo? —• lli ne boš, kakor jez, Očetu nebeškimu lo konca zvesta ? — Hči Gospodu. Ob premili Jezus! Sr am meje, de sim tolikokrat zavoljo malih 25 * 580 reči' godernjala, čez svoj stan toževala, čez svojo službo govorila. — Oh kako ibc majhen je križ v mojim stanu proti tvoji- pre mu križu! — kako lahko moje delo proti toli tvojimu opravilu! — Nikoli več ne bom pet v svojim stanu nezadovoljna; in če tudi me oslabim, saj mi boš zopet vstati pomagal, ma Poterpežljivost nar hujši križe lahke stori; do’ in vse lahko prestojim, ako se s tabo, tim moj Jezus, sklenem. Amen. Iv Oče naš. Cesena Marija. Usmili to\ se i. t. d. IV. Štacion. Jezus svojo mater sreča. Molim te, o Kriste i. t. d. k Gospod hčeri: Prijatlica moja, p«' glej mojo žalostno Mater, kako objokana za menoj gre, ker mene k smerti peljejo. Po- prašaj, kaj je storila, ona blažena med bc ženami, de je toliko žalost včakala? —-Bil® P* je čista devica, zvesta dekla svojiga Go- m spoda. Oče nebeški njo ljubi, in kogar ljubi, ni brez šibe ne pusti, ampak z žalostjo in ter- si pljenjem ga obiše. — Zakaj pa ti tako naglo p tožuješ, kadar ti vse po volji ni? — obupati z hočeš, če se ti vse po sreči ne godi? — Kaj nočeš ljubica Božja biti ? — — n 581 a > Hči Gospodu: Oh kdo sim jez, ko uboga grešnica — in kdo pa vidva, i" preljubi Jezus in Marija! — Nedolžna toliko terpita, jez pa dolžna nočem ter- w peti! Oh, ves poterpežljivi Jezus! uči di me ljubiti šibo Očeta nebeškiga. Marija, f mati žalosti! sprosi mi gnado s tabo ra- b’ flovoljno žalovati; — daj, de bom na b tim svetu vajniga terpljenja, — pa tudi r nebeškim kraljestvu vajniga veselja tovaršica. Amen. Oče naš. Cešena Marija. Usmili se i. t. d. V. Stacion. Simon pomaga Kristusu križ nositi. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: Pomagal sim revnim Mnikam in jih ozdravljal, mertvim dal zo¬ pet življenje; zdaj sim sani pomoči potreben, in ni človeka meni v pomoč. Moji sovraž¬ niki morajo Simona prisiliti, de mi križ no¬ siti pomaga. Tako nehvaležen svet dobrote povračuje! — Ali se boš dala tudi ti siliti za menoj križ nositi ? Hči Gospodu: Oj preljubi Jezus! navali mi križ, služabnici svoji po svoji 582 sveti volji; — dokler bom mogla, ga bom ™ za tabo serčno nosila; saj mi boš moj P taj bo, ako se za dobro posušim, in po smerti v pekli gorim! — Ne zaverzi me, usmiljeni Jezus! Ti si moja vinska terta, naj bom jez tvoja žlahna mladika. Oživi me 'i posvečujoči gnadi Božji, naj za dobro omladim, in za nebeško kraljestvo veliko dobriga storim. Amen. Oče naš. Cešena Marija. Usmili se i. t. d. IX. Štacioii. Jezus tretjič pod križem pade. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: Trikrat sim padel na Oljski gori na svoj obraz, prosil Očeta, naj mi kelh terpljenja odvzame; — volja Oče¬ tova je, de ga pijem, in za te terpim. — Tretjikrat, glej, pod težkim križem ležim; teža grehov me hoče posiliti. — In ti z me¬ noj usmiljenja nimaš? — Tvoje hude navade so vervi, s kterimi me vlečejo; — tvoje razujzdano življenje je moje suvanje. Kako dolgo še, prijatlica moja! kako dolgo? Hči Gospodu: Ne več, ljubi moj Jezus, ne več! Kdo bi zamogel tebe žaliti, ako te gleda, kako reven za nas 25 ** 586 na zemlji ležiš! — Raztergati hočem svoje in ] nevarno znanje, zapustiti svoje slabe to- žre varšije, se odvaditi svojih pregrešnih sta navad. Ako me ravno svet zaverže, saj pos me boš ti med svoje zvel. Amen. me Oče naš. Cešena Marija. Usmili ser se i. t. d. lep mo X. Štacion. so Jezusa slačijo. Molim te, o Kriste i. t. d. se Gospod hčeri: Ljuba prijatlica, po - svetniga veselja toliko željna! pokusi z menoj grenko pijačo, ki mi jo svet poslednjo uro ponuja! — Tudi tebi bo nekdaj toliko gren- ^ kejši pijačo dajal, kolikor sladkejši ti je zdaj pregrešno veselje. Tvojo požrešnost moram plačevati, in zavoljo tvoje nečimur- ro nosti na svojim životi toliko terpim. — Ti nc prevzetno hodiš, se nespodobno nosiš, z®" P' metuješ pošteno šego svojiga stanu; mene tu pa slačijo, de grem brez vsiga oblačila z® u te umret. — Oh spomni se, de si gola na bi svet prišla, in gola pojdeš zopet iz sveta- ži Bodi pametna in ponižna! 81 Hči Gospodu: O moj Jezus, ti ves n reven in zasramovan — jez pa prevzetna 587 e in požrešna! — Oh, nič več ne bom po- - žrešna ne v jedi, ne v pijači. Po svojim h stanu se hočem ponižno nositi, ne več ij posnemati ptujih šeg. O moj Jezus! uči me treznosti, de po meri s hvaležnim li sercam zavživam tvoje dari. — Uči me lepo ponižnost, de se po svojim stanu modro oblačim, ker vem, de si prevzetnim sovražnik, in le ponižnim svojo gnado daš. Amen. Oče naš. Češena Marija. Usmili se i. t. d. I XI. Štacion. > Jezusa na križ pribijajo. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: „Kaj so vam moje roke storile, de jih razpenjate. — Kaj moje Roge, de jih neusmiljeno na križ pribijate? — Povejte, kaj sim vam žaliga storil?“ In tudi ti, moja prijatlica! molčiš — v moje kri¬ žanje dovoliš — tudi clo pomagaš! Kaj bi mi moja sovražnica to storila, ne poto¬ žil bi se; pa ti, moja domača prijatlica, ki si pri meni toliko dobriga vživala zdaj Mene tako neusmiljeno križati daš! Hči Gospodu: Kako bi jez kaj 588 takiga storila? — Preljubi moj Jezus! povej, kdo te zdaj križa? — Oh spom¬ nim se: „ Grešniki so po mojim životi kovalitako ti po svojim preroku go¬ voriš. — Kadar k grehu molčim, v tvoje križanje dovolim; — se k grehu smejam, tebe v novo križati pomagam. — Oh podpihovavke ve, obrekovavke lažnjive, ne ojstrite več žeblov s svojimi hudobnimi jeziki. — Ve goljufivke in tatice, ne napravljajto strašniga kladva s svojo kri¬ vico! Ve požrešne, pijanke in prešeštnice ne pribijajte Jezusa, svojiga Odrešenika, na grozoviten križ svojiga nesramniga poželenja! — Braniti hočem, moj Jezus! kolikor premorem, de ne bojo moji bližnji in bližnje s kakim smertnim greharn vno¬ vič tebe križali. Oh križani Jezus! daj mi raji umreti, kakor s smertnim greharn več tebe križati. Amen. Oče naš. Cešena Marija. Usmili se i. t. d. V XII. Stacion. Jezus umira na krizi. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: Prijatlica moja, po¬ glej zdaj mene, kako na križi med nebam I 589 in zemljo za te visim! Poslušaj moje po¬ slednje besede, s kterimi ti s križa naroču¬ jem:— „Oče! odpusti jim: oni ne vejo, kaj delajo.“ Ne boš tudi ti svojim sovražnicam ravno tako lepo odpustila, ki tudi ne vejo, kaj delajo? — Spokorjenimu razbojniku; »Resnično ti povem, še dans boš z menoj v svetim raji.“ Ali ne želiš ti v svoji posled¬ nji uri ravno te vesele besede zaslišati? — Marii: „Zena! glej tvoj sin!“ Janezu: „Sin! glej tvoja mati!“ Ali ne boš imela tudi ti Marije za svojo ljubo mater ? — »Žeja me!“ — po zveličanji tvoje duše — tudi vsiga sveta. — „Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil ?“ — Hudoben svet misli tako, ker me Oče toliko terpeti pusti. — pokon¬ čano je!“ — moje terpljenje je pri kraji, moje opravilo dopolnjeno. — „Qče! v tvoje roke zročim svojo dušo!“ Hči Gospodu: O Jezus, ljubi Je¬ zus ! ti glavo nagneš — na strašnim križi za me umerješ, — iž prebodeniga tvojiga presvetiga Serca daš zadnjo kaplo svoje svete rešnje kervi za me. — Oh, kako grozoviten je vender greh, ki je tebe Umoril! — Oh, koliko je vender moja duša vredna, de ti, sam Sin Božji, svoje življenje za njo daš! — Jez pa neumna 590 grešnica drago odkupljeno dušo za kratko pi pregrešno veselje peklenskimu sovražniku ki zopet prodam! Oh kako bo moji duši takrat, kadar se bo telesa ločila? Okle- 0 niti se hočem, o Jezus! tvojiga svetiga k križaj naj omije tvoja rešnja kri vse p moje grehe in slabosti. Sv. križ naj mi p bo znamnje strahu pred grozovitim gre- ( ham, — lepo znamnje tvoje ljubezni v s življenji, pa tudi v smerti poslednje za- $ upanje. — Oh premilo odperto Serce ; Božje! k tebi pa se hočem noč in dan , obračati, ti si nar bogatejši vir vse moči, , vsih čednost in darov, po tebi upam nar ^ srečniši končati, in svojo dušo v Oče- ( tove roke zročiti. Amen. Oče naš. Cešena Marija. Usmili se i. t. d. XIII. Štacion. Jezusovo telo v Mariinim naročji . Molim te, o Kriste i. t. d. Marija hčeri: Moja služabnica! po¬ glej Jezusa nedolžno Jagnje, kako mertev v mojim naročji leži! Greh je mojiga pre- ljubiga Sina umoril, greh meni materno serce prehodil z mečem prevelike žalosti! Oh po¬ potnica na zemlji, ki memo hodiš po svojih 591 pregrešnih potih, pridi in poglej, ali je še taka žalost tolika, kakor moja! . Hči Marii: Premila Mati mojiga Odrešenika! dopolnile so se tebi besede, ki jih je stari Simeon v tempeljnu tebi povedal. Tvoje serce je meč žalosti prebodi!. Bila si pokorna dekla svojiga Gospoda pod strašnim križem svojiga Sina, po njegovi besedi se je tebi zgo¬ dilo; za to si pa tudi zdaj Kraljica nebes in zemlje. Tvoja čudna žalost se je tebi v neizrečeno veselje premenila. Oh Ma¬ rija, moja dobrotljiva Mati! sprosi mi gnado, naj na tim svetu s tabo žalujem, objokujem svoje grehe, in tudi grehe vsiga sveta; naj se meni sedanja žalost v večno veselje spremeni. Amen. Oče naš. Češena Marija. Usmili se i. t. d. XIV. Štacion. Jezus v grob položen. Molim te, o Kriste i. t. d. V Jožefovim vertu pripravljen grob stoji. Nobeden še v tim grobu počival ni. Kdo bo vender v tim novim grobu poči¬ val? Oh! Jezus, moj dober Pastir — bo najdel v čisto novim grobu svoj mir, 592 ki ga na tim hudobnim svetu ni najdel. — Jožef Arimatejic in Nikodem sta Jezusovo sveto Telo zavila v drago tančico z di¬ šavami vred, ter ga v grob častitljivo položila. — Jezus, moj Ženin, mirno v grobu spi, de se jez groba ne bojim; — on je moje vstajenje in življenje. — Ga¬ lilejske žene so Jezusa k grobu spremile, grobu nasproti milo jokaje sedele, in gledale, kam in kako je bilo položeno njegovo sveto Telo. —- K tvojimu grobu o Jezus, pokleknem in poljubim (kušnem) grob, v kterim ti počivaš, ter te ponižno za srečno zadnjo uro prosim in se ti za sladak mir in pokoj v grobu priporočim —■ zakaj skoraj bom tudi jez v njem poči¬ vala — o naj bi le srečno! Prosim te per tvojih peterih kerva- vih ranah, ne zapusti me, kadar se bo moja duša telesa ločila. Vzemi jo mi¬ lostljivo v svoje kraljestvo, de bo pri tebi živela, dokler moje trudno truplo v černi zemlji počiva. In kadar prideš z znamnjem sv. križa, mertve k sodbi bu¬ dit, — oh, daj tudi meni med izvoljene na desnico priti, naj bo meni tvoje britko terpljenje v večno v življenje. Amen. Oče naš. Cešena Marija. Usmili se i. t. d. 593 0 Dokončanje. Obhodila sim stopinje tvojiga terplje- r nja in smerti, usmiljeni Jezus! pregledala sim, koliko si za me prestal. — Oh, kaj bom pa jez tebi dala za toliko ljube¬ zen? — Moj ljubi Brat si postal — in Ženin moje duše, — in vse tvoje je tudi moje. Tvoj ljubi nebeški Oče je tudi moj Oče; — tvoja Mati Marija je tudi moja Mati; — tvoje nebeško kraljestvo je tudi moje kraljestvo, ako ga sama ne zapra¬ vim; in tvoje presveto Telo je hrana moje duše. — Oh preljubi Jezus, ves si moj, naj bom tudi jez vsa tvoja! — Ti si hotel za mene terpeti in umreti, jez pa hočem vekomej tebi živeti. — Oh, neskončno usmiljeni Bog, daj, de terpljenje in smert Jezusovo vedno pred očmi imam, po njegovim svetim zgledu poterpežljivo živim, in pridem po Jezusovim neskončnim zasluženji v večno življenje! Amen. 594 Osmi del. Svete duhovne pesmi. @vete duhovne pesmi so devicam močno koristne, — ker se z njimi veselje do službe Božje oživlja svete misli in želje bude, ter duh v samoti nedolžno razveseljuje. „MIadenči in device hvalite Ime Go¬ spodovo." Psalm. 148, 12. „Govorite med sabo s psalmi, s hvalnimi pesmimi in duhovnim petjem, pojte in pre¬ pevajte Gospodu v svojih sercih." Sv. Pavel Efež V. „Pojte z jezikam, pojte s sercam, pojte z življenjem." Sv. Avguštin. 595 K svetimo Dahu. 0 želje in upi posvetni, bežite; Nasitvati druge, le druge hitite, Se v duši mi dalje nikar ne mudite, Ve razveseliti ne morete me. Priserčno veselje sam Bog le mi je. 0 rosa nebeška, ki serca zraldjuješ, In ogenj nesvetih čutil pogasuješ, Zdihujem, de v meni ljubezen zmnožuješ, De išem v življenji Boga le samo, 0 rosa nebeška, dodeli mi to! Bežite, ve niste mi v stanu dopasti, Več nisim ne vam, in ne sebi v oblasti, Oprostena duša le v Božji je lasti. O Jezus, preljubi, le tvoja samo Dobrota nar vikša le tvoja naj bo! Ti ogenj žariš le čistejši, čistejši, In duše ožiguješ sladkejši, sladkejši; O pridi mi v serce, ga stori svetejši; Naj plamen nar lepši se v njemu zbudi, Za tebe, o Bog! naj živi in gori! Duh Božje toplote, ti ogenj presveti! Te prosim ponižno, med svoje me vzeti, Z nebeško gorkoto serce mi ogreti, Ce tebi nasprot bi se dvignilo kdaj, O ogenj dobrotni, omeči ga zdaj! 596 Neskončna ljubezen! presrečno je šteti, Ki gleda v nebesih obraz tvoj presveti, Al kdaj mi bo dano to srečo imeti? Se srečne ljubezni se taja serce, O vleci ljubezen me večna na se! Vesela pesem Jezusa. % Jezus, ves moj blagor ti! Ljubezen sladka čez moči! Serce po tebi vse gori, Ko v tebi le se zveseli. Ne zmaga zlato solnce te, Ti umakne mila luna se, Prijazna zarja zad ti je, In tudi svitle zvezdice. Tak čisto lilje ne cveto, Ne blage rože tak lepo, Duha violce ne dajo, Ne drugo cvetje tak’ ljubo. Tak’ sladka ni nobena stvar, Ni tol’ko drag nikaki dar, Tak’ mil prijatel ni nikdar, Kot sere ti mili Gospodar. 597 Xi proti tebi višjiga Lepota zemlje zgine vsa, Duhov spremine množica, Zbledi luč neba svitliga. V ljubezni pesem podarim, Jo v Serce tvoje izročim, Se s trumo angelov združim, Veselo z njimi te častim. Ti dušo mojo sam živiš, Seboj v ljubezni zaročiš; Mi toljko radost dodeliš, Serce obilno zveseliš. v O ljubi Ženin sladki cvet! Si drajši mi, kot celi svet, Za te vse slasti štejem v smert, In raji križ izvolim spet. Po tebi le so želje vse Ki zame v smert izdal si se; Porosi s svojo gnado me, Ker s sercam, z ustmi prosim te. Serca veselje ti sladko Ki si me ljubil tak’ močno, Ko iz-teče mi življenje to, Me pelji v večni mir, v nebo. 598 Nar slajši serce. jj$erce nar ljubeznjivši V nebesih in na sveti, Kdo da mi grešni hčeri, Od tebe pesem peti ? — O Jezus! tvoje sladko Serce Naj ljubijo, časte Vse ljudstva, vsi jeziki, Vse angeljske verste. Ti Serce si pohlevno, Si Serce Jezusovo; Ti Serce si vse krotko, Si Serce Jagnjetovo. O Jezus i. t. d. kakor zgor. Ti Serce si ponižno, Oh daj spoznat’ mi tebe, De tebe vsak čas išem, Ne išem same sebe. O Jezus i. t. d. Ti Serce si vse čisto Nad belo lilijo belo, O deb’ tud’ moje serce V nedolžnosti obelelo. O Jezus i. t. d. 599 Ti Serce si dobrotno Dobrotno vsim ubožnim, Dobrotno vsim dobrotnim, Dobrotno vsim nedolžnim. 0 Jezus i. t. d. Ti Serce si ljubljivo, Ti ljubiš vse goreče, Ti ljubiš vse proseče, Ti ljubiš te ljubeče. O Jezus i. t. d. Ti Serce si ljubljivo, Kdo te dohvalil bode? Ti ljubiš mlade, stare, Ti ljubiš vse narode. O Jezus i. t. d. O Serce, sveto Serce! Si. vse ljudi rešilo; Človeško ktero serce Ti bo to povernilo ? O Jezus i. t. d. O Serce , sladko Serce! Z roso nebes napajaš Pravične in nedolžne, Zveličanje jim dajaš. O Jezus i. t. d. 600 O Serce dobro Serce! Vse grešne k sebi vabiš Vse hudo, kar so stor’li, Poboljšanim pozabiš. O Jezus i. t. d. O Serce, ljubo Serce! Zakaj te svet ne ljubi ? Vnemi ga k ljubezni, Nikar ga ne pogubi. O Jezus i. t. d. O Serce, milo Serce! Zakaj te hči ne ljubi? Serce ji vžgi v ljubezni, Nikar je ne pogubi! O Jezus i. t. d. O Jezus v vsih sercih Ljubezni iskro vterni, Zgubljene vse ovčice Na pravo pot zaverni. O Jezus i. t. d. Dolžni smo vsi te ljubiti, Ker vsih dolge si vrniva!, Za vse britkosti terpel, Oh, kri za vse prelival! O Jezus i. t. d. O Serce nar sladkejši! Mi vsi v stotere glase Te hvalimo > častimo Zdaj in na večne čase. O Jezus i. t. d. Lepota Marije. (J Devica, zvezd Kraljica, O Marija rajski cvet! Te lepote, te čistote, Kakor tvoja , nima svet. Lilja bela ni cvetela Tak brez madeža, kot ti; Roža draga te ne zmaga, Naj kraljev jo vert rodi. Luna mila je vklonila Se globoko pod teboj; Zvezde svitle so se splele Zgoraj v zlati venec tvoj. Svet mi inrakne , ko zamakne V te se serce in oko, Tebe d’vico si kraljico Zvolim. — Naj ti blago bo! — Ljubezen do Marije. ^isto gospo in devico jez ljubim, Ktere serce je v ljubezni goreče, 26 602 Ljubi vse duše po nji hrepeneče, Desi nevredne; jih čertit' ne zna. V svetih nebesih je ona Kraljica Vender se milostljiva približuje Vsakimu, kteri v ljubezni zdihuje , Njeno nebeško lepoto časti. Ta tako lepa in čista devica, Ktero je sam Bog, preljubo in zvesto, Zvolil si mater in hčer in nevesto, Ta mi je vnela in vzela serce. O, de bi mogla jez kdaj doživeti, De bi Marijo vse serca ljubile; Slišala, de bi vse trume častile Sveto in sladko Marije ime! De bi se pela po zemlje pokrajnah Razlegajoč se vsih sere harmonija: Živi! oj živi Devica Marija! Živi tud’ Jezus , k’ jo ljubi tako! Iši naj druge ljubezni, kdor hoče, Ljubi, če more naj kdo kterokoli, Moja pa ljuba, k’ serce mi jo voli, To je Marija, k’ jo ljubi tud’ Bog. Stegni roko, o Marija premila! Roparca sere moja sladka! in vzemi Moje serce mi iz pers, in ga vnemi, De bo gorelo, medlelo za te. Vnemi ga s tistim plamenam ljubezni } S kterim je tvoje prot’ Bogu se vnelo, De bo tud’ moje v tem ognji gorelo, V večni ljubezni do moj’ga Boga. -oSXS>c?< 603 Jezus očita devicam, ki ga prav ne ljubijo. Halostno ljubit’, je ljubit’ zastonj ! D’vica, glej, kaj sim za te Terpel, in dal ti Serce 5 Vender ti me ne ljubiš! Žalostno ljubit’, je ljubit’ zastonj! Glej sem na moje telo, Za te je martrano bld. Vender ti me ne ljubiš! Žalostno ljubit’, je ljubit’ zastonj ! Rane glej, teče kak’ kri, Cel’ga na meni več ni! Vender ti me ne ljubiš! Žalostno ljubit’, je ljubit’ zastonj! Za te, sim kronan in bit, Težki križ moram nosit’; Vender ti me ne ljubiš! Žalostno ljubit', je ljubit’ zastonj ! Za te na križi umerjeni, Vrata v raj ti odprem; Vender ti me ne ljubiš ! Žalostno ljubit’, je ljubit’ zastonj 1 Dal sim ti kri in telo, V živež de tebi bi blo; Vender ti me ne ljubiš! 26 « 604 Devica zgrevana. ^fsmili se mene, o Jezus, moj Bog! Zlo sim grešila — spoznam, Oh! kak’ zašla — (i veš sam. Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! K tebi zdihuje serce, Zgrevane točim solze. Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! Sklenem ljubiti zdaj te, Od tebe ločit’ se ne. Usmili se mene, o .Jezus, moj Bog! Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! Tvoja nevesta čem bit’ Tebi le samo služit’. Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! Pesem od neveste Kristusove. Uje je Jezus, moje želje, Moje vse zaupanje? Z njim je pravo le veselje, Moje vse tolaženje. Pridno hočem ga iskati, De v posestvo ga dobim, Njega hočem se deržati, De ga nikdar ne zgubim. Tukaj v žalosti prebivam, Moje serce se topi, In solze zastonj prelivam, Ker ga tukaj naj it’ ni. Serce moje hrepeneče, Več ko sebe ljubi ga, In s plamenam vse goreče Zanj življenje rado da. — Jez ga kličem ino išem Po vsim mest’Jeruzalem, Al zastonj povsod ga kličem, Ga ne najdem, kamur grem. O vi brezni, globočine Vi pokaž'te ljub’ga mi, O vi hribi in doline! Dajte mi ga najiti! Vse nar lepši cele zemlje Je moj Jezus; — njega čast, Njega lep’ obličje jemlje Vsi lepoti vso oblast. — Obraz njega — kot cvetlice In kot čisto je zlato, Gled njegovi kot zvezdice Vnema dušo za nebo. Jezus, ti veselje moje, In življenje mi serca, Oh pokaž’ obličje svoje, Ne zakrivaj dalje ga. Oh, od žalosti umreti, Moram če ne usmiliš se, Pred ne jenjam hrepeneti, De ne najdem ljub’ga te. * * * Sim dobila, kar iskala Ljub’ga svoj’ga Jezusa, 606 Od veselja bom pevala, Ker imam zdaj Ženina. S sladkim rajskim sim veseljem Čez in čez napolnjena; Zadostilo se je zeljem, Z Jezusam sira sklenjena. Moje serce poskakuje, Kadar začnem misliti, Kaj mi Jezus obljubuje, Če ga hočem ljubiti. Zlati perstan on obeta V dar ljubezni čiste mi, Bom nevesta ne t'ga sveta, Ampak cele večnosti. — Venec lepi nezvenljivi Dal v plačilo on mi bo. V družbi njega ljubeznjivi, Oj, kak’ biti bo sladko! — Oj, zatorej bom ljubila Vedno njega le samo, Zvesto bodem mu služila, De bom prišla v nebo. — Velika ljubezen do Boga in do samote. ^osvetnjaki, le išite Hvale, veselic sveta; Le se sreče veselite, K’ jo vam svet goljfivi da! Čast posvetna in lepota Mene nič pa ne skerbi; Meni ljuba je samota, Mene Bog le veseli. Sploh prekanjeno lagati, Hlinit’, prilizvati se, Vse obetati, nič dati, To sveta zdaj šega je. Vse je uično, vse slepota Kar tak’ drago svet ceni, Men’ pa ljuba je samota, Mene Bog le veseli. Kar se koli sliši, vidi Polno je pohujšanja Bani serce in ga spridi, De še pozno se kesa; Vse nečimurna je zmota, K’ dušo tare in teži. Torej mene le samota, In Bog sam le veseli. V drušinah ni čistost mila Brez nevarnosti nikdar, Zanjk, zaderg je brez števila, Žuga ji skušnjav vihar; Mirno raste pa v tihoti, Kakor limbarček cveti, Torej biti le v samoti, In pa Bog me veseli. Treba se je vojskovati Zoper greh in satana; Al’ ne da se zapeljati, Kdor pomoč od zgor ima. Angelj me po vsaki poti Varje, nad menoj budi, Torej rada sim v samoti,— Saj me Bog le veseli. 608 Butara težavna silno Pri zakonskih je ljudeh, Križev mor’jo neštevilno Prenašati v®svojih dneh, Dost’ jim je težav na poti; Lahko pa se prav živi V samskim stanu in samoti, Ker le Bog- me veseli. — Svet se baha in šopiri Od Boga le malo ve; Prazno torej pri vsakteri Veselici je serce. Tukej v mirni pa tihoti Hrup sveta me ne slepi; — Torej rada sim v samoti, Saj me Bog le veseli. ' Prazna vednost le napihne, K’ jo prevzetni svet ima; Ena misel, k’ Bog jo vdihne Mi je ljubši, več velja, Ker vsirrt zlegam me nasproti V serčnosti poterdi; — Torej rajši sim v samoti, Ker me Bog le veseli. Sveti radost in sreča tvoja Je le pelin, smertni strup; V Bogu pa je sreča moja, Le tam gor’ je ves moj up. Strah, obup se me ne loti, Ker pri meni Bog živi, Tukaj z mano je v samoti, V njem moj duh se veseli. 609 Vse reci se v srečo pravo, V moje dobro le zgode, Če tud’ pošlje Bog težave, On vse prav voditi ve. Njega se zročini dobroti, On lepo za vse skerbi, Z-ujim radujem se v samoti, V njem moj duh se veseli. On je vse veselje moje, Moja sreča in radost, Torej kličem z duše svoje, Če navdaja me britkost; Pridi mi v pomoč siroti, Pridi mili Oče ti! Tebi, glej, živim v samoti! Duh po tebi hrepeni. Vedno upati, ljubiti Hočem tebe, o Gospod! Nič ne more me žaliti, Saj si z mano ti povsod. Torej vse posvetne zmote, Pojdite od mene preč! Nič ne loči od samote, In od Jezusa me več! Naj zatorej le vzdiguje Svet, pekel čez mene se, Naj me vedno zalezuje, Naj le vabi, kliče me: Nič več mene ne premoti, Le Bogu samo živim, Z-njim radujem se v samoti, Le po njemu hrepenim! — 26 «* za vsaki mesec. Prosenc (Januar). Goreča ljubezen. J?ezus, večna ti ljubezen! Za-me že prelivaš kri! Daj mi serce zavolj Imena, De v ljubezni k teb’ gori! — Naj ljubezen bode sveta Moj’ga serca gospodar; Sveta Neža, Genofeva Ve sprosite mi ta dar. Svečan (Februar). Živa vera. Jezus, večna ti resnica ! V tempelj Božji prideš zdaj, Vere svitlo luč prižigaš, Pot življenja kažeš v raj. Prosim, vere luč prižigaj V moje serce mi živo; Agata, Polona verna Sprosite mi gnado to! Sušeč (Marc). Poterpe&ljivost. Tebi Jezus, pot kervavi Po životu se poti, Kronan, bičan poterpežljivo Zame vmreti hočeš ti. Prosim, daj mi, de v življenji Tudi voljno vse terpim; O Maria! prosi zame, Čednost to de zadobim. Malitraven (April). Ponižnost. O ponižnost, sveta čednost! Tebe zberem.v serce si, Daj, o Jezus, milostljivo V čednost’ tej se vaditi! Sveta Katarina prosi Sienska zame zdaj, Da ponižnost sveta čednost V mojim sercu bo vselej! — Velikitraven (Maj). Čisto serce. Cisto serce ohraniti Hočem vedno prav skerbno, Vselej hočem le skerbeti Čednost za nar lepši to. Sveta ti Johana čista, Sprosi čednost to serca, De se serčno grehu branim Varjem vsak’ga madeža. Rožnik (Juni). Zmernost. Zmerna hočem vedno biti, Var’ovat’ se nezmernosti, Jed, pijačo vse vživati, Kar je prav v zderžnosti. Jezusovo Serce milo Naj v izgled mi vedno bo. Sveti Janez, sin pušave Sprosi milost ti mi to! Maliserpan (Juli). Spokorno serce. Pokoriti ojstro hočem K hudim’ nagnjeno telo! Jezusovo Serce sveto Naj mi moč pokore bo! — In Marija Magdalena Sprosi spokorno mi serce De obžalujem grehe svoje, Zanje točim zdaj solze. Velikiserpan (Avgust). Sveta gorečnost. Sklenem v svojim sercu vneti Iskro zdaj do dobriga, Le po čednost’ hrepeneti In ljubiti Jezusa. O Marija, vnebovzeta, Sprosi milost to mi ti! De goreče serce moje V svet’ ljubezni mi gori! Kimovec (September). Pokoriina. Sklenem zdaj pokorna biti Kakor Jezus ti si bil, Daj pokornost tvojiga Serca De me žar bi razsvetlil! O Marija, nam rojena! Spros’ pokorno mi, serce ! In Rozalija devica Spros’ mi čednosti lete! Listopad (Oktober). Terdno upanje. Upam, se zanesem terdno Na-te ti, o Jezus moj! Dal mi bodeš milost svojo In tud’ enkrat venec svoj. Spros’ Terezija devica Upanje mi terdniši, De v nebesih enkrat srečno Se odgerne večnost mi. — Listovgnoj (November). Prava svetost. Iskra sveta ti svetosti! Sijaj prava mi v serce. Po svetosti hrepeneti Bodo naj mi le želje. Zvoljeui nebeški svatje, O prosite za-me vi! De v svetosti rastem vedno In v keršansk’ popolnosti. Gruden (December). Stanovitnost v dobrini. Stanovitna v dobrim biti Sklenem terdno zdaj samo, Nič ne bo me odvernilo Zdaj skerbeti za nebo. Jezus rojen, Dete milo Stanovitnost ti mi daj , Sveta Barbara devica Sprosi mi nebeški raj! — —-—^= 573 ^ 55 %^?==-—— Po ah c e d ni m redu. Stran. Čistost serca, perva stopnja k popol¬ nosti .371 „ „ pomočki serce očistili . . 374 „ „ pervo znamnje popolnama ljubezni.421 „ telesa.208 -i*^an, kako ga je treba doprinesti . 39 Darovanje Marije Device, praznik . . . 312 Dekle, kako zamorejo v vednim devištvu Bogu služiti.562 Delo.114 Delo Bogu zaročenih devic . . . 503. 540 Devica in marternica.326 Devica in ne marternica.327 Device, njih slabosti.381 „ njih čednosti.364 „ njih svetost.361 Deviška čistost.268 Deviški stan, njega žlahtnost .... 529 „ „ njega velika sreča . . . 531 „ „ njega svetost.533 „ „ njega plačilo.534 Deviško življenje v samostanu .... 536 „ „ med svetam .... 543 Dnevni red.561 Dnevne molitve od neomadežaniga Spo¬ četja Marije Device.213 Družba devic.552 Duh, sveti.52 Duh, Božji, njegove navadne dela . . 421 „ „ njegove nenavadne dela . 428 „ „ kako se spoznati zamorejo . 431 Duh laži, njegove dela.435 Stran. Duh laži, kako se da od Božjih del raz¬ ločiti .435 . rančišek Ksaveri friada Božja — pomagajoča gnada „ „ posvečujoča gnada, ali stan 335 419 gnade Božje . . . 34. 419 God device.339 Gorečnost za čast Božjo.423 Grehi — mali ali odpustljivi.377 „ so nevarni.381 „ so popolnama ljubezni čisto na¬ sproti . 377. 381 „ razne korenine odpustljivih grehov . 377 „ pomočki zoper odpustljive grehe . . 384 ■*£Aoja za Jezusam . . Hvalna pesem Marije, Mat. Božje me Jezusovo Jezusovo nje znamnja.395 „ pomočki zoper njo .... 403 Jezičnost, nje znamnja.394 „ pomočki zoper njo .... 403 včlovečenje.313 rojstvo.397 terpljenje in smert .... 305 vstajenje .305 vnebohod.307 veličastvo.335 zedinjenje s čistimi dušami 195. 449 pričujočnost in ljubezen v presv. zakramentu.85 194 331 81 Stran. Jožef, molitev k njemu in njegova svetost 331 Jutranja molitev.35 Stran. ■S&laloserčnost.129. 435 Marija, mati Božja, varhinja in pomočnica in nar lepši zgled za device.464 Mariine čednosti . . . . 105. 464. 467 „ nje živa vera.467 „ nje čisto serce.474 „ nje ojstro zatajevanje .... 479 „ nje ljubezen do Jezusa .... 484 „ nje prizadevanje Jezusu dopasti . 487 „ nje pokoršina.491 „ nje neomadežano devištvo . . . 495 „ nje deviška sramožljivost . . . 498 „ nje ljubezen do dela in samote . 501 „ nje ponižnost.504 „ nje krotkost in pohlevnost . . . 507 „ nje goreča ljubezen do Boga . . 510 Mariini prazniki: neomadež. Spočetje . 309 rojstvo.311 darovanje. . 313 oznanjenje.313 obiskanje.314 očiševanje.315 vnebovzetje.317 čast in slava.313 Marterniki . 333 Marternstvo brez prelivanja kervi . . . 333 Maša, kaj se pri sv. maši godi in kako pogosto k sv. maši hoditi .... 145 „ perva sv. maša.147 „ druga.163 „ tretja, s premišljevanjem Kristuso- viga terpljenja.185 Stran. Maša, četerta, za sabote in godove in praznike Matere Božje .... Misli, svete, po noči, zjutraj in o mnogih okolišinah čez dan. Misli nečiste, poglej skušnjave. Mlačnost, nje znamnja. „ nje slabi nasledki .... „ pomočki zoper njo .... Molitev, nje bistevni zapopadek . . . „ nje različnost in stopnje . . . „ nje potrebnost. „ kakšna naj bo. „ notranja molitev. Molitev pred jedjo,' po jedi in med jedjo 117. agnjenje h kaki pregrehi . . . „ nad čem se spozna . „ kako se premagati da sploh n n 200 112 „ „ „ „ posebej Namen dober. „ njega prid in zasluženje „ kako in kdaj se obudi Napake. „ njih znamnja . . . „ pripomoček zoper nje „ kako se zoper nje vojskovati Napuh, njega znamnja . . . „ pripomočki zoper njega . Nasledovanje Marije Device . . Navada, pregrešna .... „ nje znamnja .... „ pomočki zoper njo sploh n n „ » posebej 27. 393. 398. 353 354 354 1 3 5 7 451 118 392 393 398 400 408 27 31 392 396 396 405 393 401 464 392 393 398 400 Stran. Nečimurnost devic. Nedelja. . Nezmernost v jedi in pijači . . Nezmernost, nje znamnja . . „ pomočki zoper njo Novo leto ižS >3š?bhajilne molitve. „ pogosto obhajilo . . . „ duhovno obhajilo . . . Obiskanje Marije Device .... Obleka devic Kristusovih .... Obljuba, kaj je zraven pomniti . Obljuba vedniga devištva, kaj tirja „ „ „ kako se nared Očiševanje Marije Device . . . Odpustljivi greh, glej greh. Opravila na dan sv. obhajila . . Otožnost. . 19 . 46 . 402 . 395 . 402 . 300 . 264 . 264 . 264 . 314 . 560 . 522 . 522 . 565 . 315 . 291 129 . 425 „ nje tudi popolniši duše niso čisto proste. „ stanovitnost pri njej . Oznanjenje Marije Device, praznik . m 4* esmi duhovne. Petek .. Pobožnost, prava. „ kriva. Počutki, kako jih je treba krotiti . Poglavitna pregreha, kako se spozna kako se je treba vojskovati . . Poklic, deviški. n zoper njo 417 424 313 594 95 356 352 388 384 386 517 Stran. Poklic k vetlnima devištvu. Poglej tudi de¬ viški stan. „ k zakonu. Poglej zakonski stan. ,, spoznanje poklica k vednimu de¬ vištvu .520 Pomočki zoper odpustljive grehe Pondeljk. Ponižnost. Popolnost, v čem obstoji . . . nje potrebnost . . . „ perva stopnja popolnosti „ druga stopnja popolnosti „ tretja stopnja popolnosti „ nagibi si jo pridobiti . Pot vere. Poterpežljivost. Postni čas. Pozdravljenje Kristusovih udov . Požrešnost in samogoltnost, nje znainnj „ pomočki zoper njo Premišljevanje ali notranja molitev „ prid premišljevanja „ kaj premišljevati . . „ kako premišljevati . . Pričujočnost Božja, nje prid in razne stop nje. Prostost duha. Psalmi pokore 353 353. adovednost, „i, i, nje znamnja . „ pomočki zoper njo Rešuje Telo, sv., praznik . . Rojstvo Marije Device, praznik . 40, . 526 334 53 422 432 432 371 408 416 253 467 414 304 147 395 402 451 451 454 457 443 559 337 393 400 308 311 Stran. Labota.105 Samota.501 Satan, njegove zvijače in golfije . . . 435 „ kako se spoznati dajo . . . 435 Serce Jezusovo.95 Sklep ali terdno naprejvzetje vedniga de- vištva.443 Skušnjave zoper čistost.136 Slabosti devic — pomočki zoper nje . . 384 Spočetje Marije prečiste Device .... 309 Spoved devic.236 „ prid pogostne spovedi .... 236 „ napačni strah pred pogostno spo¬ vedjo .342 kterim devicam zamore pogostna spoved škodljiva biti . . . 246 „ vesoljna ali dolga spoved . . . 374 Spovednik, njegove čednosti ..... 239 Spoznovavc Kristusov.325 Spraševanje vesti preden spat greš . . 141 „ pred spovedjo ...... 249 „ zoper poglavitno pregreho 250. 392 Srarnožljivost deviška.498 Sreda.77 Stan gnade Božje.419 „ „ nje znamnja . . . . . . 419 ,, „ nje potreba k zasluženju . . 34 Stanovitnost v vsih zopernostih .... 129 ,, v suhoti.424 Stopnja svetosti — poglej popolnost. Strah Božji. 377 Sumljivost (skrupelnova vest) . . 134. 135 Svetniki Božji. 59. 61. 320 Stran. Sv. Rešnje Telo — ali zakrament altarja 85 Svetost — poglej popolnost. Svojoljubnost ali lastna ljubezen, nje natora 406 „ pomočki zoper njo .... 406 „ zatirati je druga stopnja popol¬ nosti .408 nVola deviška.552 ^^erdno zaupanje na Božjo previdnost 413 Terpljenje Kristusovo.185 Tolažba v zapušenosti.435 Torek.59 Treh kraljev praznik.303 Trojica. 46. 308 ^Š^panje, spodbudovanje k upanji v ma- loserčnosti.139 ■M dovski stan.566 Večerna molitev.113. 139 Večernice.231 med večernicami.225 Vedno devištvo — poglej tudi deviški stan. Velika noč.305 Veliki teden.305 Vera, živa vera.467 „ pot vere.467 Vernih duš dan.330 Vest sumljiva (škrupelnasta, zmotena) . 134 Vice.330 Vnebohod.307 v/ Natisnil J. Rud. Milic v Ljubljani. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000421744