pfečass f iictovid. Posamezna številka 3 din. IZDAJA FIZ KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: PLAVALNA LIGA FLRJ w§ Leto V. — Štev. 29, LJUBLJANA, 17. julija 1949. FIZKULTURNI TEDNIK @u£oslooansMi atleti porazili &vstri$ee z msoieim rezultatom š£SSsW€> Na 'duofeojM so bili doseženi odlični rezultati, med njimi 4 novi državni rekordi (tek na 200 m 400 m Irs 10.000 m ter v štafeti-4 X 400 m) Zagreb, 17. julija. Včeraj in danes je bil stadion v Maksimira prizorišče atletskih borb, v katerih so jugoslovanski tekmovalci visoko premagali avstrijske z rezultatom 125:76. Jugoslovani so zmagali v 15 disciplinah od 19 možnih ter postavili 3 nove državne rekorde, enega pa izenačili. Na tem tekmovanju so naši atleti dokazali, da so danes med najboljšimi v Evropi, kar je v svoji izjavi potrdil tudi vodja avstrijske reprezentance Ludvik Wessely. Prvi letošnji meddržavni nastop jugoslovanskih atletov, ki se je začel v Zagrebu, je uresničil optimistične prognoze, da imajo jugoslovanski atleti vse izglede na zmago. Na tekmovanju je prišla do izraza večja homogenost naših atletov, njihova boljša fizična kondicija in ponekod tudi tehnična višina. Avstrijsko moštvo je imelo le nekatere dobre poedince, kakor Pilhatscha, Pektorja, Haunwickla in druge, ki sicer dosegajo rezultate mednarodne vrednosti, nimajo pa poleg sebe enakovrednih tekmecev. Velika zmaga Jugoslovanov gre predvsem na račun naših tekačev. Avstrijski tekači so igrali večinoma podrejeno vlogo in ponekod niso mogli odločilno poseči v borbo niti za druga mesta. Z doseženimi rezultati smemo bili popolnoma zadovoljni, saj smo šele v sredi sezone in je še dovolj časa, da bodo naši atleti popravili mnogo rekordov. Prvi dan Po oficielnih otvoritvenih formalnostih je dvoboj pričel s tekom na 400 m čez ovire. Zupančič je takoj po startu nekoliko zaostal, nato pa se je popravil in 100 m pred ciljem dohitel Fritza. V tej panogi je Zupančič našel svojo pravo disciplino in ima še ogromne možnosti razvoja. Rezultati: 1. Fritz (A) 54.9; 2. Zupančič (J) 55.0; 3. Bulič (J) 58.2; 4. Heil-becker (A) 59.8. SKOK V VIŠINO, DRUGA ZMAGA AVSTRIJE Tu je prepričevalno zmagal odličen Avstrijec Filhatsch, ki je letos že preskočil 195 cm. Naši skakači mu niso bili kos, čeprav je Dimitrijevič le'za las podrl 190 cm. Vukovič je bil zelo nesiguren. Rezultati: 1. Filhatsch (A) 190 cm, 2. Dimitrijevič (J) 185 cm, 3. Sturm (A) 180 cm, 4. Vukovič (J) 180 cm. 408 m, PRVA ZMAGA IN NOV REKORD JUGOSLAVIJE Sabolovič je takoj po startu prešel v oster tempo, prehiteval tekača za tekačem in pričel že pri 200 m z močnim finišem. Dosegel je odličen rezultat 48.5, kar je drugi najboljši čas v Evropi. Tudi Stankovič je brez težave premagal Avstrijca. Sabolovič je z rezultatom 48,5 v teku na 400 m drugi najboljši Evropejec Rezultati: 1. Sabolovič (J) 48.5, 2. Stankovič (J) 50.3, 3. Block (A) 51.0, 4. Kunz (A) 55.2. V TEKU NA 1590 m 2 JUGOSLOVANA POD 4 MINUTE Kljub odličnim rezultatom tek na 1500 m ni bil zanimiv, ker ni bilo nobene borbe. Naša tekmovalca sta vodila od začetka do cilja kakih 15 do 20 m pred Avstrijcema. Mikuška je postavil svoj najboljši rezultat. Ceraj pa bi sigurno izboljšal rekord, če bi imel močnejšo konkurenco. Rezultati: 1. Ceraj (J) 3:55.5, 2. Mikuška (J) 3:58.0, 3. Schneider (A) 4:03.0, 4. Volk (A) 4:06.0. NEGOTOVOST IZIDA V TROSKOKU Velika izenačenost med tekmovalci. Ves čas so odločali de centimetri. Sele v četrtem skoku ■ je Zagorcu uspelo premagati Wtirtha. Zagorc ima to slabost, da je njegov tretji skok v primeru s prvima dvema prekratek. Rezultati: 1. Zagorc (J) 14.22, 2. Wurt (A) 14.13, 3. Rajčič (J) 13.98, 4. Filhatsch (A) 13.35. V teku na 100 m se niso^ izpolnile želje gledalcev, da bi videli rezultat pod 11 sekund. Brnad bi sigurno tekel bolje, če bi startal dobro, ker je na startu zaostal kake 3 m. Avstrijca v borbo nista posegla. Rezultati: 1. Jovančič (J) 11.0, 2. Brnad (J) 11.0, 3. Struckel (A) 11.4, 4. Freis (A) 11.5. NA 5000 m NI BILO REKORDA Segedin je začel ostro in stalno povečava! tempo. Djuraškovič je • tekel kakih 15 m pred Avstrijci, nato pa je pri 3000 m popolnoma popustil. Segedin je tekel neenakomerno, zlasti zadnji del je tekel prepočasi, v čemer leži tudi krivda, da ni dosegel boljšega rezultata. Rezultati: 1. Segedin (J). 14:54.6, 2. Weber (A) 15:26.8, 3. Rotzer (A) 15:35.8, 4. Djuraškovič (J) 15:44.0. MET KOPJA, TRETJA ZMAGA AVSTRIJE V metu kopja je tekmoval znani in-ternacionalec Pektor, ki je postavil najboljši rezultat. V naši reprezentanci je manjkal Vujačič, ki je bolan. Rezultati: 1. Pektor (A) 63.78, 2. Urbič (J) 63.41, 3. Deboef (A) 58.63, 4. Dangubič (J) 57.95. 4 X ISO m SAMO ZA ENO DESETINO SEKUNDE SLABSI OD REKORDA Zadnja točka sporeda prvega dne je bila štafeta 4 X 100 m. Tudi v tem teku je pomanjkanje konkurence povzročilo, da ni bil izboljšan državni rekord, ker so naši tekmovalci pritekli pred avstrijsko štafeto na cilj za več kot 10 m. Prvi dan dvoboja se je končal z zmago Jugoslavije v razmerju 61:45. Prugi dan Drugi dan dvoboja še boljši rezultati. Drugi dan dvoboja je potekel v znamenju popolne premoči jugoslovanskih atletov, tako da je uspela Avstrijcem zmaga le v eni izmed devetih točk sporeda. Drugi dan so bili naši tekmovalci posebno premočni v metih pa tudi v tekih in skokih. 110 m OVIRE — ČETRTA ZMAGA AVSTRIJE Naša dva tekmovalca sta pri startu nekoliko zamudila. Po 59 m pa sta začela dohitevati vodečega Avstrijca in posebno Zurkovič je bil v finisu zelo hiter in je dosegel Srpa. Zmaga je zasluženo pripadla Avstrijcem. NOV REKORD NA 10.000 m V teku na 10.000 m se je vodila prvih 5 km precej ostra borba med jugoslovanskim tekmovalcem in avstrijskim rekorderjem Webrom. Prvih 5000 m so tekmovalci pretekli v času 15.33. Pri 7000m je Mihalič prehitel Stefanoviča in se podal v borbo z novim državnim rekordom. Vzpodbujan od pettisočglave množice, ki je danes prisostvovala tekmovanju. Mihalič je v finisu uspel za 4 sekunde izboljšati državni rekord, ki ga je postavil lani. VELIKA BORBA ZA SKOK OB PALICI V tej disciplini se je razvila ostra borba med Samardžičem in Haunz-wicklom. Pri poskusu pri 3.80 m se je Avstrijec poškodoval in ni mogel nadaljevati tekmovanja, tako da se je Sa-mardžič boril samo še z višino. Preskočil je še 3.85, kar je letos najboljši rezultat po osvoboditvi. Novega rekorda 3.95 pa ni uspel doseči. Samardič je postavil v skoku s palico najboljši letošnji rezultat (3,85 m) V METU KROGLE je bil tudi dosežen najboljši rezultat po osvoboditvi. S prestopom pa je Krupali-ja dosegel za cca 15.5 m boljši rezultat od državnega rekorda. Sarčevič ni postavil običajnega rezultata, kar gre na račun njegove počasnosti in neprož-nosti pri izvajanju meta. V nasprotju s tem je Iirupanija zelo prožen in miren tekmovalec. 200 m — NOV DRŽAVNI REKORD Takoj po startu je prešel v vodstvo Jovančič, ki ga je držal skoraj do 100 m. Nato pa se je prebil na čelo Sabolovič, ki je od metra do metra povečeval naskok in zmagal v času novega državnega rekorda. TEK NA 800 m — NAJZANIMIVEJSA TOČKA SPOREDA Velika izenačenost tekačev je nudila najlepšo borbo vsega tekmovanja. V začetku je prevzel vodstvo Hanč, ki ga je po enem krogu prehitel Ceraj, nato pri 500 m prevzel vodstvo spet Hanc, a obdržal le 150 m pred ciljem, ko je prešel Ceraj v odličen finis, ki mu je prinesel zmago in izenačenje državnega rekorda. 80 m pred ciljem je Hanca prehitel še avstrijski reprezentant Grili. ODLIČNI REZULTATI V METU KLADIVA V metu kladiva smo dobili že tretjega tekmovalca, ki bo verjetno poleg Gubiana in Galina dosegel rezultat nad 50 m v Jugoslaviji. Berec, ki je nekako enako postave kot Gubijan, je pokazal zelo dober slog in je navdušil gledalce. Njegov rezultat spada med najboljše v Evropi. Gubijan danes ni bil v posebni formi in je imel štiri prestope. Metal je s štirimi obrati. BRNAD PRESENETIL V SKOKU V DALJAVO Kot v troskoku, tako se je tudi v skoku v daljavo razvila velika borba za prvo mesto, v kateri sta naša dva tekmovalca uspela doseči prva mesta. Posebno je presenetil Brnad z najboljšim rezultatom po osvoboditvi, pa tudi Simunič je izpolnil vse pričakovanje. Brnad skače popolnoma naravno, brez Škarij in je njegova največja odlika zalet. V ZADNJI TOČKI SPOREDA SE EN REKORD Štafeta 4 X 400 m je prinesla naši reprezentanci četrti rekord v tem tekmovanju. Prvi je tekel Stankovič, ki je priboril približno 5 m naskoka, ki ga je Relja obdržal, Račič Marko po- večal v zadnjih 40 m na skoraj 10 m in nato Sabolovič kot zadnji tekač na 30 m. Sabolovič je pretekel svojih 400 m v 48.2, Račič pa v 49.4. TEHNIČNI REZULTATI: 110 m z ovirami: 1. Fritz (A) 15.0, 2. Srp (J) 15.5, 3. Zurkovič (J) 15.5, 4. Filhatsch (A) 16.0. 10.000 m: Mihalič (J) 31.20,8 (nov državni rekord!), 2. Stefanovič (J) 32.37,0, 3. Weber (A) 32.56,0, 4. Zau-ner (A) 34.07,2. Skok ob palici: 1. Samardžič (J) 3.85 m (najboljši rezultat po osvoboditvi), 2. Haunzwickel (A) 3.30, 3. Dušanovič (J) 3.70, 4. Schindler (A) 3.40. Krogla: 1. Krupalija (J) 14.95 (najboljši rezultat po osvoboditvi!), 2. Sarčevič (J) 14.22, 3. Tunner (A) 13.15, 4. Just (A) 12.60. 200 m: 1. Sabolovič (J) 22.0 (nov jugoslovanski rekord!), 2. Jovanovič (J) 22.7, 3. Strukl (A) 31.1, 4. Kuhn (A) 23.2. 890 m: 1. Ceraj (J) 1:55.0 (izenačen državni rekord), 2. Grili (A) 1:55.5, 3. Hanc (J) 1:56.5, 4. Miiller (A) 1:58.0. Kladivo: 1. Gubian (J) 53.55. 2. Berec (J) 49.97, 3. E. Depil (A) 46.62, 4. Couhal (A) 44.55. Skok v daljavo: 1. Bernard (J) 7.08 2. Simunič (J) 6.96, 3. Hofbauer (A) 6.92, 4. Wurth (A) 6.81. 4 v 400 m: 1. Jugoslavija (Stankovič, Relja, Račič, Sabolovič) 3.20,1 (nov državni rekord!), 2. Avstrija 3.25,3. Končno stanje: Jugoslavija 125 točk, Avstrija 76 točk. VZORNA ORGANIZACIJA TEKMOVANJA Pri tekmovanju je prisostvovalo prvi in drugi dan okoli 5000 gledalcev. Te-kališče, kakor tudi skakalne in metalne naprave so bile izvrstno pripravljene in so omogočile dobre rezultate. Tudi organizacija tekmovanja je bila na višini, tako da so se točKe sporeda odvijale točno po napovedanem urniku. Na demonstracijskih ploščah in z neposrednim napovedovanjem po zvočnikih so bili tekmovalci in gledalci sproti obveščeni o poteku tekmovanja. Tudi vreme je bilo prireditvi naklonjeno, čeprav se je drugi dan tekmovanja za pol ure vlila ploha, ki pa je le ohladla ozračj. IZJAVA VODJE AVSTRIJSKE EKIPE Po tekmovanju je kapetan avstrijskega moštva Wessely, ki je 1928 osvojil na olimpijskih igrah v Amsterdamu 6. mesto v d?setV""„ i ja je bil dolgo avstrijski rekorder v tej disciplini s 6S68 točkami, izjavil o jugoslovanski atletiki, da je zelo presenečen nad tem, kar je videl in kar je. slišal od voditeljev jugoslovanske atletike o velikem napredku športa v FLRJ. Č'e ho šel razvoj tako dalje, bo jugoslovanska atletika v nekaj letih med prvimi v Evropi. Zelo pohvalilo se je izrazil o sprejemu in korektnem zadržanju tako vodstva kakor tudi sodnikov pri tekmovanju, ki je bilo po njegovem mnenja izvrstno organizirano. Izrazil je željo, da bi se mogli avstrijski reprezentanti prihodnje leto sestati v revanžnem dvoboju z našimi reprezentanti na Dunaju. S Iliri n@¥i drlatsii rekordi ¥ piawaiiin Triumf Marjana Stipetiča v Monta Carlu Splitski Hajduk je imel v dneh 13. in 14. t. m. v Monte Carlu prvo srečanje na svoji turneji v inozemstvu. Plavalno ekipo Hajduka sta pojačala brata Stipetiča iz Zagreba ter Kova-, čič iz Reke. Jugoslovanski plavalci v Monte Carlu sploh niso imeli konkurence, čeprav so poleg Hajduka nastopali še plavači iz Monaca. Nice in Neaplja. V vseh plavalnih točkah so zasedli Jugoslovani prva mesta in daleč prednjačili nad ostalimi tekmo- Marjao Stipelič startu valci. Tudi v vaterpolu so naši igralci zmagali z veliko razliko, tako da je po treh tekmah bilo razmerje golov 26:4 v korist Jugoslavije. Največje presenečenje pa je priredil naš znani plavač, olimpijec Marijan Stipetič, ki je postavil na teh tekmah kar štiri nove državne rekorde, in sicer na 100 m (59.0), 200 m (2:10.9), 300 m (3:33.7) ter 400 m (4:44.7), s čemer se je uvrstil med prve plavalce v Evropi in na svetu. Priobčamo petorice letošnjih najboljših evropskih plavalcev, med katerimi zavzema Stipetič vidno mesto. 100 m: I. Jany (Fr) 57,2, 2. Drapi (SZ) 58.3, 3. Libelj (SZ) 58,4, 4. Ka-das (M) 58,5, 5. Meškov (SZ) 58,5, 6. Czilard (M) 58,7, 7. Ušakov (SZ) 58.9, 8. Stipetič (FLRJ) 5 S.0. 20 0 m : 1. Jany (Fr) 2:07.5, 2. Ušakov (SZ) 2:09.8, 3. Stipetič (FLRJ) 2:10.9, 4. Oestrand (Sv) 2:12.1, 5. Ny-eki (M) 2:13.6. 400 m: 1. Ušakov (SZ) 4:43.8, 2. Stipetič (FLRJ) 4:44.7, 3. Leh-mann (Neme.) 4:50.4, 4. Oestrand (Sv) 4:51.2, 5. Nyeki (M) 4:52.4. KOŠARKA Dare športov na Reki Reka, 17. jul. Danes je bil na Reki dan športov. Prirejena je bila krožna kolesarska dirka, pri kateri so sodelovali dirkači z Reke, Pulja in Zagreb. Tekmovali so po mestnih ulicah ter je merila proga okrog 50 km. Zmagal je Sireni (Pulj) 1:18,57, z istim časom so sledili Strain, Bat, Mauri, Tanko in Borci. Tekmi je prisostvovalo 6000 gledalcev. Plavalne tekme so bile na progi 250 m. Med člani je zmagal Curtini v času 3:49, med mladinci pa Mance v času 4.01. Kvalifikacijski water-poio turnir v Sarajevu Na kopališču Bengbaša v Sarajevu že nekaj dni tekmujejo za. vstop v drugo zvezno vaterpolo ligo. — Na prvenstvu sodelujejo društva Mornar iz Splita. Beograd, Naprijed iz Z a. greba, Pobeda iz Sente, Sarajevo, Po. let iz Maribora in Ohridski branovi iz Ohrida. Doslej so bile odigrane na. slednjo tekme: 11:0 Mornar : Beograd 15:0 (0:0); Naiprijed : Polet 7:1 (3 :0); Pobeda : Sarajevo 5:4 (3:3); Beograd : Ohridski branovi (4:0); Naprijed : Pobeda 8:1 (6:1); Mornar : Polet IS :0 (8:0); Sarajevo : Polet 6:0 (3:0); Mornar : Ohridski branovi 19:0 (9:0); Naprijed : Beograd 4:1 (3:1). Na turnirju sodelujejo klubi z dobri, mi in borbenimi plavalci, katerim pa primanjkuje sistema igre in rutine. 'Zaaren 17 i7 ds-n-čatt tekmi Telcme niso kvalitetne. Po dosedanjih Zagreb, 17. julija. V današnji tekmi rezultatih -e p].ičakovati. da bo zim. za prvenstvo hrvatske lige v košarki \ pai Mornar, v čigar moštvu igrata je Naprijed (Zagreb) premagal Istro I državni reprezentant^ Grkinil^in Polič. (Pulj) v zanimivi igri z rezultatom 30:29 (14:15). Naprijed je v zadnji sekundi dosegel odločilni koš, Drugo mesto pri jed. bo nnjbrže zasedel Na. Motociklistično dsrkališčno prvenstvo FLRJ Ljubljana 17. julija. Danes je bilo ob 15 popoldne na stadionu SŠD Železničarja v šiški motociklistično-rd qaSA a fRLi »AjSnOAjd o.,:»s;[B.uip_ t-egorijah. Tekmovanja so se udeležili številni vozači FLRJ, med njimi znana imena Metz, Starič, Mrak Peter, Šunjarič in drugi, katerih nastop je obetal vseskozi zanimivo borbo. Razveseljivo je tudi, da sp se tega tekmovanja udeležili tudi tekmovalci iz Makedonije, ki so prvič nastopili na državnem prvenstvu. Rezultati, ki so jih dosegli, so zadovoljivi glede na to, da so ta panoga pri njih šele razvija. Kako veliko zenimanje je bito za to tekmovanje, nam ,1e jasen dokaz nad 26 tisočglava množica gledalcev, ki j? z zanimanjem opazovala potek borb. Tekmovanje je začel predsednik Avtoinobjl-sko-motociklistiCne zveze Slovenije, tov. Vekoslav Jakopič, ki je v svojem govoru pozdravil predstavnike ljudske vlade Slovenije ministre. Goršjča, Poliča, Boršt-narja, predstavnika JA ter zastopnike vseh množičnih organizacij. Y svojem govoru je poudaril pomen razvoja Ljudske tehnike, ki ga ima na narodno gospodarstvo. Po končanem jfovoru je bil defile nastopajočih tekmovalcev, na Ito’’ se je začelo tekmovanje v posameznih disciplinah. Največji uspeh na tem prvenstvu so dosegli hrvatski tekmovalci, ki so zasedli vsa prva mesta v posameznih disciplinah, razen v disciplini motorjev s prikolicami, kjer so dosegli prva mesta tekmovalci Srbije in CDJA Partizana. S svojimi zmagami so pokazali pravo borbenost in so se do zadnjega borili za svoj uspeh. Kot primer naj navedemo znanega tekmovalca Veljko Metza, ki je kljub temu, da mu je pri zadnjih krogih odpovedala pnevmatika prveg? kolesa riskiral vožnjo do kraja in dosegel prvo mesto. Ena izmed najlepših borb je bila borba s prikolicami med znanima tekmovalcema Vidicem Aleksom (Srbija) in Valovitem Djordjem (Partizan), ki sta navdušila s svojo drzno vožnjo in to posebno na ovinkih, kjer sta z motorji odrivala s proge zemljo in se borila do zadnjega kroga za prvo mesto. Slovenski tekmovalci so to pot. imeli precej smele, posebno Jenko Anton in Walter Fantini, ki sta morala odstopiti zaradi okvare motorjev. Zasedli so večinoma druga mesta Najboljši čas dneva je dosegel v posameznem krogu Veljko Metz z SO km povprečno na uro. Doseženi rezultati: 'I. Kategorija 125 ec m — 8 krogov: 1. Šurbelk Ladislav (Hrvafeka) x3:50.2d, 2. Mrak Peter (Slovenija) 3:57.07. II. Kategorija 258 ccm — 10 krogov: 1. Šnjariš Mika (H) 4:35.07. 2. Regvart Branko (H) 4:50.05 , 3. Do brin ič Zvonko (H) 4:51.00. III. kategorija 358 ccm — 10 krogov: 1. Metz Veljko (H) 4:25.09 , 2. Jenko Anton (Sl) 4:29.08. 3. Js&čič Iv. j v mto, j ;xni pir-žuui- jo i.pru/.i! poU .- ■■ .be- rilu vd>:>m iri-irrivu, ugaeoiio Uavt-1 m.s-din življenj. Prutiikič#' nedeljo pa je Sscr- žii« zo;x»t z&h taval Uvcjo žri«’.'. Vsnko soboto iii nedeljo, kolikor tira pač dirio tl-opii-iča, hite tržišlti pl«r.i»ci pod iSisiržie iu »e vzpon j'jo po nosnih stoti it smeroh na vrh. titorrič Je os-iij, ,ti.-, 'iti:..ssioov iu r* i mladih trZiSiuu ■vpinistov, ki pezna,,jo to rsano njegovo reber, vsak njegov kamin in previs. Kakor uešti tokrat preje- «!.o se pedala ca Storžič m toda vesela f&nts. člani Albin laičnega odseka PD Tržič, Cankar Jbi že in Perko Edi. V koci pod Storžičem «- < uvale nchrbtniee in se tebe- Se nekaj o ekipnem državnem kolesarskem1 nrvenstvu FLRJ 858 © masam bad-ačesu kolesar-s&em leadra Is rezojtatov In celotnega, poteka ekipnega finalnega tekmovanja za pr-austvo i Idw v isPegradu je ra/vJdno, da k<> je slovenske moštvo uiari- borslcega »Ptieta« res dobro odre salo te- sl zaslužilo za svojo borbenost in (preračunljivost vse prtonanje. Izkušeni dirkači Valant, Vodmiljščak in Rozman so se za to odlo-lltio tek moranj« dobro priprnviiL Pred očmi s« sicer imeli uspeha Partizana, Jcdl»tva in Pole na republiških In polfinalnih tekmovanjih, kjer so 3» vozilo a povprečno bralno St in 17 km na uro. niao pa kloni«!. Pisalno tekmovanje je olik« (ramn »Jedinstva«) popolnoma obrnilo taao da 3« moštva P«tl*«na, Pole, Dinara« (v katerem je bit tudi favorit BtK&in) in Krim*, z&radi do teatov oairomu utrujenosti odpadla. živele da nikoli tega. Tudi utrujenosti Uspel telovadni nastop v TrebnSem Nedelja 10. julija je bila za trebanjski okraj praznik na katerem so fizkulturniki pokazali kaj vse se lahko napravi, če je volja nekaj prikazati kar še trebanjski okraj ni videl. Ze v zgodnjih jutranjih urah si srečaval nasmejane obraze, ki so vsi hiteli na telovadišče v bližini kolodvora ra katerem se bo vršil II. okrajni fizkuiturni zlet. Poseben poudarek temu zletu pa je dala udeležba mladincev predvojaške vzgoje iz celega okraja. Ze pri dopoldanskih skušnjah je dalo slutiti, da bo popoldanski nastop uspel. Članice in pionirke so marljivo vršile zadnje priprave, popravljale kar se je še dalo pri prostih vajah, vadile korak in zraven veselo prepevale. Popoldanski nastop se je začel s povorko v kateri je korakalo skozi trg pred zastopniki oblasti in masovnih organizacij preko 750 udeležencev in to članov, članic, pionirjev in pionirk, ter 520 obveznikov predvojaške vzgoje, ki so v strumnem koraku pred zastopniki izvedli pozdrav kot prava vojaška edinica. Povorka je nato zavila na telovadišče, kjer je bil stik in pozdrav zastavi, nakar je predsednik OTO, pozdravil nastopajoče. Za njim je govoril predsednik OLO tov. Siska, ki je v klenih besedah orisal kakšen mora biti danes fizkulturnik. Govoril je tudi podporočnik Lukič in pozval vse obveznike naj vestno izpolnjujejo dolžnosti in na ta način pomagajo graditi socializem. Nato je sledila podelitev prehodne zastavice najboljšemu centru predvojaške vzgoje to je St. Lovrenc in izročitev pismenih pohval šestim centrom, ki so imeli vzorno disciplino in so v pouku najbolje uspevali. V prvi točki je nastopilo, pred ca tisoč gledalcev, 12 pionirk iz Trebnjega ki so izvedle predpisane vaje lepo in skladno. Prav tako lepo je bilo kritje kljub temu, da ni bilo značk. Je pa število nastopajočih za okraj absolutno premajhno. Pet članic iz Male Loke je za pionirkami izvedlo z lahkoto po eno vajo na nizki gredi. Vaja je bila srednje težka, in tovarišice bodo z marljivo vadba dosegle še zavidljive uspehe. Istočasno sta dve vrsti članic medsebojno tekmovale v podajanju žoge. Z hitrim podajanjem žoge so takoj navezale pozornost gledalcev, ki jih je s ploskanjem in vzkliki še bolj vzpodbujali. V naslednji točki so nastopili člani, članice, pionirji in pionirke iz Mirne z vajami, ki so ponazztrjevale delo in izgradnjo. Člani so z veliki kladivi simbolično prikazali delo rudarja, članice pa z srpi delo žaniic. Na gledalce je napravil močan vtis prizor, ko so člani z kladivom in članice s srpom sestavili znak Komunistične partije. Pionirji in pionirke so pa z podajanjem opeke prikazali delo na gradili-ščih. Stran 2 i;izkti[%ufuiii;T£[>titk..' Sledila je štafeta članov in članic o podajanju robca pri kateri se pa ni moglo ugotoviti zmagovalca, ker so se gledalci preveč približali tekmovalcem, tako da nisi vedel kdo tekmuje kdo gleda. Šestnajst pionirjev je v naslednji točki tekmovalo v igri »med dvema ognjema«. Nekateri so bili pravi mojstri v- lovljenju žoge. Dvanajst članic iz Male Loke je zaplesalo polko ob spremljavi harmonike še dokaj dobro, samo sestava je vsebovala premalo elementov. Devet pionirk iz Trebnjega je nato izvedlo vaje z obroči skladno in tudi | kritje je bilo dobro. Sledila je nalepša točka sporeda, nastop petdesetih članic iz Trebnjega In Maie Loke z predpisanimi prostim va jami. Izvedba je bila z ozirom na k ra tek čas, ko so vadile naravnost vzorna Pozna se, da so vaditeljice vložile mnogo truda v to točko. Za članicami sta nastopili po ena vrsta članov v suvanju krogle in skoku v višino. Radi spolskega terena je bilo skakanje otežkočeno, kljub temu pa so dosegli višino 130 cm., pri krogli pa je bilo nekaj metov čez devet metrov. Iste težave so imele članice v nas-slednji točki pri skoku v daljino in višino. S to točko je bil lepo uspeli nastop zaključen. Velika škoda je le, da so se vse vaje izvajale na štetje. V bodoče bo treba tudi v tem pogledu pravočasno ukre-tini vse potrebno. Med izvajanjem se je ulila močna ploha, ki pa ni preprečila izvedbe celotnega programa. Sličnih nastopov si želimo še več, samo udeležba telovadečih naj bo večja. Pri uae v Bkrvonijl $m,> bili glede ris. to Ilovo uvedeno prvenstveno tekmovanje v zagati, litizon Krima- ki hna t svoji uradi izvnet«« dirkače Grajzerja, Polaka in Aimdolija, • nlaiu« mogli reduHati in nobeno kolesarsko društvo ali »akcijo, ki bi mogla »vstaviti temu tekmovali ju ustrezajoče moštvo. Mariborski Polet je imet tnalo pred polfinalnim tekmovanjem le dva dobra dirkača (Rozman* Podmilštaka.). ljubi.jamski Železničar razen izbornih juniorjev tudi ni mogel sestaviti takega moštva. Položaj je rešil v zadnjem času Valant (član ED Gregorčiča, Jesenice, ki se z« letošnje leto zaradi krize v kolesarski sekciji ni mogel verificirati pri KZS) s svojim prestopom v El) Polet. Tako v republiškem kakor tudi v polfinalnem tekmovanju se je pokazalo, da je Valant prev ravnal in tako redil vprašanje učinkovitega nastopa slovenske ekipe v ekipnem kolesarskem prvenstvu FLRJ. Moštvo ED Krima sc je sicer u» vse mogoče načine prizadevalo, da zadosti nalogam tega prvenstva, videlo pa *e j*, d* ni uspelo v zadostni meri n« v republiškem- &c manj pa v finalnem tekmovanju. Med njegovimi vrhunskimi dirkači ni tiste inedselmjne povezanosti, »e odločnosti, pa tudi disciplino manjka. Medtem ko so prav dobro držita Polak tn Artioli, muči Gsrajeerja bolehnost. Usar ne jemlje stvari resno, Godniču manjka dokaj rutine, Štirn i\, Mohar in Vovk pa za takšne nastop« niao Izvežbani. Napako v sestavi moč lev Hibe, ki so se pokazale na tem prvem državnem kolesarskem prvenstvu ne !<■ pri slovenskih, temveč tudi skoraj pri vsh nastopajočih ekipah, n a,m nazorno kažejo, d n je treba tuiko kolesarskim sekcijam kakor druStvom polagati v l,o I doče več pažnje pri sestavi svojih moštev. Neizenačenost ekipnih dirkačev ju vrgla marsikatero ekipo iz »troja, čeprav jo to vsebovala najboljše dirkače (n. pr. »Dinamo« s Strelnem ter »Metalec« a Izboroa kolesarka Mara Jamnikova Zoričem !n Todorovičem). Nekatere ekipo eo nastojede celo le e trami dirkači, i. j. brv-z JufcrSne koli rezerve in ne tako postorile v riziiko, kajti ekipa je morala prispeti na cilj z najmanj trojni dirkači. Ds so rezerve noobhodno potrebne, je bilo razvidno iz tega, ker so finalno tekmovunje dovršile vse štiri ekipe (Štiri so med tekmovanjem otipa it! e) le s po tremi tekmovalci. Tudi vodniki niso v tem finalu uspeli s svojo nalogo. Ekipe so namreč večkrat vozile tesno ena za drugo in se niso držale predpisane 21 metrske oddaljenosti. Pri - taki vožnji je razumljivo, da se je ena l ekipa okoristila s -kritjem pritiska zraka | druge ekipo« j Istega dne, ko so slovenski vrhunski ! dirkati tekmovali na prvenstvu v Beo-| gradu, pa so se Belo odrezali Junkarji i in »Urejli turisti na meddruštvenem j tekjmvvanj u 8Sl> Zeiesmidarj* v Ljub-. Ijsni. To tekmovanje i» pokazalo, da ' lahke * gotovostjo račimazno B* dober l mlad in borben kader kol»»rj$v, ki bo iapoinil vnudi v naših rrlntoskih vr-I etati. Med»e»e j* atuaguTfciee r eeni-orski aittipMii M. Porenta svoj* ri- i vaj« t jisodfb,rete ege Eluncss in , vozil IH km jizuti eiljv tor tUHvsti ! 33.5 $*rvpre6n» brzine, pa »o j»oi»rji Videli, ZesioSker, Feimu, Knetolie, Blatnik in Arušek vodili napeto borbo skoraj i»a vso j 78 km doigi progi. Slabo gume in okvara i.ol prestavah op na Sorškem polju prisilile u vrb onega A ruška k odstopu tn« luuluijnjega tekmovanju. Ko ««> eo Železničarji ta;ko otresli tega dirkača, je bti njihov napad usmerjen z.pjaj proti edinemu »Krimovcnu«; Blatniku. Tempo vožnja jo ponekod dosegel 48 km, ut.aka jo sledila ulitki, a vse ni nič zalegle. Na videi šibkejši »Slavci je kljuboval vsem nakanam močnejšo četverice. l‘a ne le to; na cilju je le za malenkost manjkalo, da ni ta ata.kjraiaeo vzel Zanoškarj u drugo mesto. Cilj sam je polk »zal, da se rneii tesni kolesarji bita rea ostra borba, kajti vueh pet je prida-ve-lo le z desotinksuni »etcind« razliko na cirilsko črte. Vozili so povprečno Hi km n« uro! Roe pob vate vredno! Ne smemo tu prezreti tudi o»tr» vožnje šito.rejših turistov, ki so kljub temu, da so vozili težja turislovska kolesa, dosegli povprečna« brzino 33 km. Zmagal j« Kozlevčar le za st-kiitolo preti P eten-cinotu. Izredno borbenost in vzTrajutist je tu pakszal tudi tretjapitoiTani Al. Perme, ki kljub s \ oj im letom potolče moraikaterega mtajšega turista. 8 povprečnostjo 27 km ve najštevilnejša skupina turistov- mladinopr ni potrudila. da hi bila nt«d vožnjo borbenejša, k««- dokazuje ttjou eti-njen prihod n« cilj. Med kolesarkami j« Mara Jamnikova »pet dokazala, da je najboljša atletinja (o športne panoge v Sloveniji (a najbrž tudi v Jugoslaviji sploh). Na 35 km dolgi vožnji je z dirkalnim kolesom dosegla 31 bm povprečne brzine. M. r. Boksarji Partizana zmaga35 nad švedsko ekipo Oernsn z 10 s 4 Športu! dan zagorskih radarjev Športno društvo Proletarec iz Zagorja je organiziralo zelo uspel športni dan, v katerem so sodelovali tudi fizkulturniki Jedinstva iz Zagreba, Rudarja iz Trbovelj in SD Litije iz Litije. Pred začetkom tekmovanja je 50 članov Jedinstva, kakor tudi drugi športniki, šlo na prostovoljno delo v rudnik. V dvodnevnem tekmovanju so slovenski in hrvatski športniki imeli tekmovanja v kegljanju, boksanju, rokoborbi, šahu, odbojki, namiznem tenisu in nogometu. V kegljanju je Proletarec zmagal nad Jedinstvom, v boksu pa Jedinstvo nad Rudarjem, V rokoborbi se je najboljše plasiral Zagrebčan Pavle Klajič. V troboju v odbojki je zmagalo Jedinstvo. Jedinstvo je tudi zmagalo v šahu, namiznem tenisu in nogometu. Športni dan v Zagorju ju bil po osvoboditvi največja športna j prireditev v tem kraju. Pred eone gledalci je blio na stodionn Oven c zveade v Beogradu prvo letotuje boksarsko tekmovanje med ekipama CD J A 1‘artiv.cn to ivedsko ekipo Otrli en* iz Stockholma. V prvem »večanju, v najlažji kategoriji, je bil Redi (Partizan) veliko boljši od švedskega predstavnika Albina in zasluženo dosegel prve točke a a svojo ekipo. V bantam kategoriji je bil čl«n Partizanu Leko-vič v vsakem pogledu boljši, čeprav je imel m natstooitnjjka Jctotnjega prvaka Stoekliolm« Uleu. V vseh treh rundah ;io bil ltokovič bolj ofeaiziven. precizen in borben in je zasluženo zmagal. V borbi s prvakom Švedske v lahki kate- Avstrijski glavači v Ljubljani V ponedeljek bodo priapell iz Dunaja v Zagreb plavalci in skakači Wie-ner Post — Post Verein-a, ki je eden izmed najmočnejših avstrijskih plavalnih klubov. V torek in sredo bodo nastopili proti zagrebški Mladosti, a v sredo tega tedna bodo obiskali Ljubljano in nastopili proti Enotnosti. Avstrijski plavalci se bodo pomerili z našimi v kompletnem olimpijskem programu. V svojem moštvu imajo tudi odlične skakalce, med njimi državna prvaka v moških in žen- skih skokih. Prvič po osvoboditvi bo dana prilika naši publiki videti odlične skakalce mednarodne vrednosti. Po dolgem času bosta zopet nastopila Cerer in Pelhan, ki sta baje v dobri formi, tako da lahko pripravita gostom kakšno neljubo presenečenje. Dvoboj bo zelo zanimiv in športna publika bo prav gotovo prišla na s . ' račun. gorili Andersenom, vi Janški ni irnr-1 možnosti, raaviti vse akcija. Anderson je bil defenziven v toku cele borbe. Sel« v drugi rundi je uspelo Sovljnn-6 k emu onesposobili naepfolnika z« borbo. V aiasleiiujih .rundah je fiovljan-»kemu n s peto privesti svojega nasprotnik* v tok položaj, da ge je predal, preden je bUe borba končen*. Najboljši tehnik na dvoboju jo bil Golič. Njegov nasprotnik je bil V iklander. ki se je v glavnem lwirU eorno i desnim up[><’i'-ciitoim. Zmiga Goliča ni bila niti za trenutek dvomljiva. Najkrajša bor Ivi je bila med Kenigvm in 3vebcmo, oblito z mesečino. Drugi dan ju je OaSla. re&avama efcs-pedioija, šs vedno nav-eBama, ko dva mlada orla s strtimi perutmi. Tržič*i pia-ninci so jima postavili katafatk v cn-fetvervib prostorih in ju zasuli s 7'lo.nm-skini cvetjem in venci. Od tu m »o jih ponesli n» svojih ramah na pokopališče, kjer počivajo prvo žrtve S torzi 7 a- Joža in Edi. naj Vama bo lahka domača zemljica! 30. in 31. t. m. bo v Crikvenlcl pr. venstvo FLRJ v plavanju za mladin-Ka Na tem prvenstvu bodo tekmo, vale mladinke rojene 1. 11)34 (mlajše mladinke) in mladinke rojene v letih 1331 1933 m 1933 (starejše mlaain. ke). "Lun-sko leto je dosegel prvenstvo mladink moštvo Juga iz Dubrovnika Prvenstvo FLRJ mladincec v plava, nju m tvaterpolu bo letos v dneh oa 4. do 7. avgusta v Splitu, plavalna zveza Jugoslavije Jo namenoma določila, da ec vsa. mladinska prvenstva vršijo na morju, da re s tem omogoči mladincem in mladilikam Iz notranjo, stl države spoznati lepote našega morja, 20. in 21. avgusta 1349 bo pionirsko prvenstvo FLHJ v plavanju in sicer v Zagrebu v bazenu Naprijeda na ča, lati. Lanski prvak tega prvenstva je Primorje iz Rijeke. MoStvfiid prveMfvo tn prvenstvo p-.> edinccv v plavanju bo od 15. do IS. septembra v Splitu. Na. ta način hoče Plavalna zveza Jugoslavijo čimbolj podaljšati našo plavalno sezono. Ker v tem času v sladki vodi ni več mogoče plavati se je tudi to prvenstvo prene. slo na morje. Plavalna, zveza Slovenije je s vzdrževanjem malega zimskega bazena v Ljubljani omogočila slovenskim pla. valcein trening skoraj skozi vso žimo. V Ljubljani, Mariboru in na Bledu pa organizirala plavalno šolo. Intenzivno so bavi z ureditvijo in usposobljenjem olimpijskeoa bazena na Koleziji v Ljubljani. To plavališče mora. biti urejeno do tekme z Avstrijo (Centralno ljudsko kopališče ima pre. ozko vaterpolo igrišče.) Razen tega gradi PZS plavališče v Celju ter v Konjicah. Prevzela pa bo tudi skrb za bazene v Kranjski gori, na Jesenicah in v Kropi. Plavalna zveza Klna-enije je o tvorila, letošnjo sezono z dnevom plavanja, ki so ga uspešno dno 12. junija 1949 izvedli le plavalci Enotnosti v Vevčah. Blojčani so otvorill plavalno sezono s plavalnim dvobojem pionirjev Enotno, sti, na katerem je ljubljanski plavalec Ravnikar Izboljšal pionirski državni rekord na 50 m prsno. Z namenom razširiti plavalni šport je Plavalna zveza Slovenije letos raz. pisala republiška prvenstva z izjemo pionirskega, vsa Izven Ljubljane. Ta. ko bo 20. ln 21. t. m. mladinsko tekmovanje v plavanju in vaterpolu za prvenstvo LRS v Celju, 6. fn 7. avgusta republiško prvenstvo v skokih v Radovljici (istega dne se vrši v Ljub. Liani pionirsko prvenstvo). dne 27. in 28. avgusta pa re vrše republiška tek. m ovarija in vaterpolu za društva in poedlnce v Slov. Konjicah. Plavalna društva bodo imela svoja meddruštvena tekmovanja v okviru p ive in druge lige Jugokupa. Prvo zvezno plavalno liso Jusoknpa tvori to: Enotnost iz Ljubljane. Hajduk iz Splita, Jus iz Dubrovnika. Mladost iz Zagreba in Primorje iz Rijeke. Letos so vrši le eno kolo, dočlm se bo drugo leto izvršilo drugo. Enotnost bo 15. in 16, t. m. tekmovala s Primorjem na Reki. 23. (n 26. t. m. ho imela Enot. nost v gosteh dubrovniškega Juga, 23. in 24. avgusta pa Mladost iz Zagreba, 10. in 11. septembra so bo srečala Enotnost v Splitu a Hajdukom. Na ligaških tekmah nastopa letos vsako društvo v vsaki disciplini s trema tek. inovalcama In z po eno štafeto. V sklopu prvo zvezne plavalne ligo se bo obvezno Igral tudi »vaterpolo. Drugo plavalno ligo tvorijo Polet iz Maribora, Dinamo iz Zagreba. Omla-tboac iz Osijeka, Dinamo iz Vinkov-cev, Crvena zvezda iz Beograda in Proieier iz Zrenjanina. Tudi v tej ligi se igra letos le eno kolo. drugo leto VIKI pu ovojnem ooa usierau u> to pa drugo. 9. tn in tR gostova! v Me. društva tekmujejo v dveh turnirjih m r|boru pro]eter 23 in 2 1 t. m Om!a. igrajo medsebojno vsak z vsakim. Prvi | clinac in 14' ' , ' L ri PolPt turnir bo v Ljubljani od 29. do 31. 1 - - ai. avgusta nastopi ioiu t. m., drugi pa n«, Iii Jeki od 2. do 4. septembra t. 1. Drugi razred tvorijo Crvena zvezda iz Beograda. Jadran iz Hercegnovcga, Spartak iz Subotice, Korčula iz- Korčule, Polet iz Kombora ter premagani iz kvalifikacijske tekme za prvi raz. red. Razen tega bosta tekmovala v drugem razredu prvo in drugo plasirani iz kvalifikacijskega turnirja, kate. rega se bodo udeležili Ohridski tiranovi Iz Ohrida, Sarajevo iz Sarajeva Beograd iz Beograda, Mornar iz Splita. Dinamo iz Zagreba in Polet iz Ma. rt bora. Ta kvaltslkaci jski turnir se vrši 14. do 17. t. m. v Sarajevu. Tekmo, vanje drugega razreda pa bo od 18. do 21. avgusta na Korčuli in sicer tako, da vsako društvo odigra svojo tekmo z vsakim društvom. Moštvo, ki se plasira v T. razredu na zadnje mesto preide avtomatično v TL razred. Moštvo, ki zmaga v TT razredu preide v I. razred. Drugo plasirano moštvo TT. razreda pa ima p ra. vico izzvati peto plasiranega 'z T. raz. reda na kvalifikacijsko tekmo za vstop v I. razred. v Beogradu prot! Crveni zvezdi. 16. in 1-7• avgusta proti Dinamu v Vinkov, clh ter 19 in 20 avgusta proti Dinamu v Zagrebu. V drugi plavalni ligi .Tutrnkupa se Igra waterpolo le kot prijateljsko srečanje. In ga ne more moštvo predati brez borbe. Plavalna zveza Jugoslavije tn Pia. vnlna z\mza Slovenije posvečata po osvoboditvi posebno skrb skokom v vodo. Tako in plavalni odbor FTPA.T.a že lani na Bledu priredil skakalni te. čaj, ki je rodil nrve sadove. Lotos se vrš! site'-a'ni tečaj zn začetnike v nagrebli. dočim se na. nedroeiu Plavalno zveze Slovenije vodita skakalni Soli v Mariboru tn Ljubljani, Poseben skakalni tečaj nn vodi tečajnik 'antskega tečaja na Bledu tudi v Beogradu. Od 6 do 1S avgusta s» bo všil v Mari. boru zvezni tečaj -n skakače prvega razreda. V tlrmh ;o !n 21 avgusta pa bo v Mariboru državno prvenstvo v skokih v vodo. Kot 1e 'z navedenih vrstic razvidno le letošnja sezono na plavalnih p r! re. ditva.h zelo pestra In se po tem vidi, koliko sm'sla kaže Titova Jugoslavija« za razvoj plavalnega športa. Pi demevhl SARAJEVO. Na okraj, zletu t Konjiču je nastopilo 730 tizkul-taračkoiv, med ka.Wimi jih je bilo 150 iz okoliških vasi. V programu zleta, ki je vsestran- «čbo uspel, je bilo tekmovanje v ljndekerr mnosrotaoju in telovadno športni nastop. V tekmovanju v mnogoboju je zmagalo moštvo vasi Prenj in si tako pridotiilo prehodno žaltavo. V popoldanskem programu je bil nogometni turnir, v ka-teirean je tudi zmagalo moštvo Prenja. VARAŽDIN. V okvira Športnih iger kombinatov LB Hrvaiteke je bilo v Varaždinu končano atletsko tekmovanje Tekstilcev, v lcatadem je sodelovalo moštev. Zmagala je ekipa V aneksa e 6456 rokami pred Dugo Koso, ki si je pridobila 5903 točke. BEOGRAD. Na teniških igriSčih na Taiimajdanu je končano prvenstvu LR Srbije v tenis«. Senioroki prval« Sr bije je Gazslo, ki je v finalu premagal Radovanoviča s t:l, 5:1, 1:1. V tekmovanju parov je v finalu Lazsto-Bojovič zmagal nad parom Ovejič-Popovil a 6:2, 6:5, 6:3. V tekmovanju mladincev je v finalu zmagal Psuiajotovič nad Nikoličem e 6:1, 6:2, v tekmovanju parov pa je novi prvak par NikoliS-Panajotovič. ZENICA. V Zenici je gostovalo nogometno moštvo Dinama iz Pančeva, ki je z domačim Čelikom odigralo dve prija- tediski tekmi. V prvi tekmi je zmagal Čelik z 2:1 (1:0). v drugi pa Dinamo z 2:0 (0:0). BOR. V finalnem tekmovanju kolesar-jev-rudarjev, ki je bilo na progi Bor— ISetovnica—Bor je zmagalo moštvo rudnika Kostnice. Med posamezniki je zmagal mladinec Svetifllav Jovanovič. Moštvo Kostolea J« prejelo i>okal Glavnega odbora Zveze sindikatov Srbije. MAKARSKA. Nogometno moStvo »Zmaj« iz Maikarske je pozvalo na gostovanje v tem lotu večje število naših najboljših moštev prve in druge »vezne lige. »Naša krila« so odigrata dve tekmi z »Zmajem« in obe dobila, prvo s 1:0, drugo a 4:3. Tudi Sarajevo je v nedeljo igralo v Makarski in zmagalo s 4:1 (3:0), 16. in 17. je gostovala Lokoniotiva iz Zagreba, a S), tl in 24. bo gostovala Do konca prijateljske Crvona zvezda iz Beogieda. Do konca ega, meseca bo imej Zmaj prijateljske tekme tudi z Železničarjem iz Sarajeva in Dinamom iz Pančeva. OSIJEK. Sedeminšestdeset motociklistov Zagreba, Osijeka, Splita, Reke, Karlovca, Opatije, Borova, Siska, Slavonskega Broda, Varaždina in Belega Manastira Je nastopilo na motociklističnem prvenstvu LR Hrvatske, ki je bilo v Osijeku. V kategoriji motorjev do 125 ccm je zmagal Nikola Šnjarič (Rije-ka), na motorjih do 256 ccm — Zvonko Dobrinič (Zagreb), 350 ccm Anton J»k-šič (Zagreb), 503 ccm Dragotin Keber (Opatija), 1600 ccm Drago Kamenar (Zagreb) in v tekmovanju motorjev s prikolico do 1000 ccm Emil Zemijak (Zagreb). Najboljši čas je dosegel Drago Kamenar, ki je 2160 m privozil v času 1:38 J. KORČULA. V napredni vasi Žmovo na Korčuli je bilo te dni dograjeno novo športno igrišče, ki so ga člani fizkultur-nih. fronto veki h in sindikalnih organizacij "/.gradili s prostovoljnim delom. Na dan otvoritve igrišča je telovadno društvo priredilo javni nastop, na katerem so nastopili člani vseh vaških aktivov ot.osa Korčule. Z ot.vorivijo igrišča bo omiogocen mladim 1'izkul urnikom vasi Zrnovo bolnM razvoj jn splošen napredek. ZAGREB. V Zagrebu je bil plavalni dvoboj med mladinskima reprezentancama Zagreba in Beograda. N» tekmova. n ju so dosegli nekaj zei„ dobrih rezultatov, Največja presenečenje je napravil mladi plavalce beograjske reprezentanco KAJ TAKEGA' SE NE SME VEC ZGODITI Naše moštvo Je zmagalo. Ostali smo v ligi. Močan nasprotnik — Sarajevo — je tekmo izgubil, toda to ni vplivalo na njegov plasma, ker si je zagotovilo že v prejšnjih tekmah prvo mesto v drugi in prehod v prvo ligo. Naši fantje so dali vse od sebe, cel kolektiv se je zagrizeno boril, toda vmes je bilo tudi nekaj sreče. Rezultat bi bil lahko obrnjen. Reprezentativno moštvo naše republike bo igralo tudi naslednje leto z najboljšimi jugoslovanskimi moštvi, gledalci bodo zopet prišli na svoj račun. Ostali smo v ligi. Toda ali smo s t.em dosegli kaj več? Ali bomb tudi drugo leto trepetali in kombinirali z zmago ali« porazom tega ali onega kluba, da bi ostali mi v ligi? V polčasu velike tekme, ki je odločala o tem, so gledalci zelo pravilno presojali problem nogometa pri nas. — Vsako leto se ponavlja Isto. Skoraj do zadnja tekme nismo gotovi, ali ostanemo v ligi ali pa Izpademo. Zakaj se to slednjič ne konča? — Niti ene tekme ne izpustim, — pravi drugi. Toda večkrat sem zapustil igrišče razočaran, ker sem videl, da se ni nič ukrenilo, da bi se naša moštva usposobila za zvezna tekmovanja. — Ce bi jaz odločal, — poudarja tretji, — bi ustvaril moštvo, ki bi igfs* lo uspešno v prvi ligi! — Beži no. Saj vidiš, da ne moremo nikamor naprej. Nismo rojeni za nogomet, pa konec! — To ni res, tovariš, — se oglasi starejši možakar iz sprednje vrste. — Večkrat smo dokazali, da znamo igrati in če je bilo moštvo dobro sestavljeno, smo dosegali velike zmage. Vodilni klubi so odhajali poraženi iz Ljubljane. Ali ste pozabili na izjavo tovariša Bročiča, najboljšega jugoslovanskega nogometnega trenerja, ki odlično pozna nogometne razmere v naši državi? Rekel je: »Slovenija Ima vse pogoje ln možnosti, Igrati veliko vlogo v našem nogometu. Naroda, ki ne bi bil zmožen za neki šport — ni! V Sloveniji imate dobro razvite fante, vsestranske športnike, izredne mlade talente, z eno besedo, vse možnosti razvoja, Tehnika igre, rutina in druge lastnosti pa se dosežejo s treningom in dobrim trenerjem. Toda pri vas Slovncih morajo biti neki drugi vzroki za neuspehe.« »Te vzroke, tovariši, vsi dobro poznamo. To je naša ozkosrčnost, klu-baštvo, lokalpatriotizem, vse to, kar so druge republike že zdavnaj likvidirale. Popravimo te napake, pa bomo imeli v Ljubljani moštvo, ki nas bo dostojno zastopalo ne samo v drugi, temveč tudi v prvi ligi. Tako se dviga nogomet. Mislim, da se ne sme več ponoviti današnji položaj, v katerem odloča ena točka ali izpademo iz druge lige ali ostanemo v njej.« Medtem ko je stari, redni obiskovalec nogometnih tekem govoril o hibah našega nogometa, se je okrog njega zbralo veliko število gledalcev. - Tako jel so vsi od srca potrdili. Slovenski tssoc; se vprašujejo tisoči tf ledalcev na vsaki nogometni tekmi Osem do deset tisoč gledalcev Je navdušeno pozdravilo naše nogometaše, ki so pritekli na stadion. Obrazi igralcev so bili resni, srce je toiltio vse močneje, nemir se je stopnjeval. Ali bomo zmagali? Igra je važna prvenstvena tekma, ki odloča o zadnjih mestih na tabeli. Naš predstavnik v ligi se zaveda velike naloge, ve, da je samo od te tekme odvisno, če bo še naprej igral v prvenstvu države. Zmaga ali neodločen rezultat bi pomenil ostanek v ligi, poraz pa — Izpadanje, sramoto za slovenski nogomet, ki ne more dati niti enega predstavnika za tekme v zveznem merilu. Kaj pomeni to? Kvaliteta nogometa bi v splošnem padla, Ljubljana ne bi imela možnosti videti na svojem igrišču najboljša moštva naše države. Vse te misli so prevevale rie samo vrsto našega moštva, temveč glave vsakega posameznika med tisočerimi ljudmi na tribunah. i® Dokaz, da imamo Slovenci odlične posameznike Je vratar Bencik, eden izmed najboljših v državi Tisoči gledalcev želijo, da bi naše 11- j igralo naše reprezentantivno moštvo gaško moštvo bilo res reprezentativ- ‘ in kakšne uspehe bi pokazalo kot ko- no, sestavljeno iz najboljših slovenskih igralcev. KAKO SO NAPRAVILI V ČRNI GORI Črna gora : Slovenija, tekma, ki jo je pričakovalo na tisoče gledalcev. Moštvo Črne gore je bilo sestavljeno skoraj samo iz ekipe Budučnosti, ki igra zelo uspešno v prvi ligi. Lep sončen dan, toda v srcih naših igralcev je bilo nekaj mrzlega, ker so vedeli, da slovenski nogomet doživlja še eno krizo. Vsi so se bali visokega rezultata. Naše moštvo ni bilo sestavljeno iz najboljših igralcev, ki jih zmore naša republika. Odred je bil ojačan z igralci Maribora, Murske Sobote in Jadrana. Igralci se skoraj niso poznali med seboj. Niso imeli niti enega skupnega treninga. Toda na igrišču je bil dober del igralcev, ki so kot posamezniki v svojih moštvih boljši od drugih. Gledalci so željno pričakovali, da bi videli, kako bo za- lektiv, — Toda tile igrajo krasno igrajo — zadovoljno ugotavlja publika. Ce bi bilo to eno moštvo, en klub, bi imeli uspeh tudi v prvi ligi! Reprezentanca Slovenije je kljub pomanjkanju treninga, kljub temu, da je bila Izbrana nekaj dni pred to važno tekmo, dobro zaigrala in bi po prikazani igri morala zmagati nad reno-miranim nasprotnikom. Po končani tekmi nam je dolgoletni jugoslovanski reprezentant, vodja ekipe in trener Budučnosti na široko pojasnil, kako se je v Črni gori dvignil nogomet. V Crnl gori smo imeli še večje težave, kakor ste jih imeli vi kdaj koli v Sloveniji. Naši igralci niso znali niti z žogo »barantati«. Danes pa imamo eno moštvo v prvi, drugo se pa bori za vstop v drugo zvezno ligo. Kako smo to dosegli? Kakor pri vas, tako smo tudi mi imeli v raznih kra- jih posamezne igralce, it! so v svojenf j moštvu bili najboljši. Pozvali smo jih ’ A v našo mlado prestolnico in iz njih sestavili moštvo, ki si je priborile i vstop v prvo ligo in danes igra z ve- | likim uspehom v državnem prvenstvu, j Budučnost, naše reprezentativno mo- j štvo tudi danes dobiva ponudbe dru- i gih nogometnih moštev, ki hočejo da- j ti najboljše igralce in do danes se ni pojavil niti eden primer klubaštva, ozkega gledanja na nogometne probleme ali lokalpatriotizma. Vedno je obstojalo razumevanje vseh črnogorskih klubov za svoje reprezentativno j moštvo, za kar so nešteti primeri v dokaz. Vsa Črna gora ima Budučnost za svoj klub in vsa društva, klubi ln aktivi se vesele zmage našega predstavnika v ligi. K vsaki zmagi dobivamo čestitke, posebno od klubov, ki so nam dali posamezne igralce. Črnogorci imajo radi Budučnost, ker so jo ustvarili sami In ker je ona plod skupnega napora. Toda Budučnost, ki si je zdaj ustvarila pozicije, dela zelo požrtvovalno na tem, da bi še eno moštvo vstopilo v ligo. Budučnost daje strokovni kader, nasvete, po potrebi svoje mlajše igralce, da bi vzgojili nov, boljši kader nogometašev v drugih krajih republike. Sedaj to lahko delamo, toda pred nekaj leti smo bili v veliki krizi. Na naših tekmah v Titogradu, ki ima 15.000 prebivalcev, imamo večkrat čez 10.000 gledalcev. Prihajajo iz vseh strani. V majhnem mestu Nikšiču, ki ima samo okrog 5000 prebivalcev, prihaja na tekme preko 3000 gledalcev. Sutjeska, klub, ki se bori za vstop v drugo zvezno ligo, je ustvarjen v tem majhnem mestu. Prav zares neverjetno se mi zdi, da Ljubljana, ki ima čez 100.000 prebivalcev, ne zmore ustvariti moštvo, ki bi dostojno reprezentiralo vašo republiko. Vaši fantje igrajo dobro, posamezniki so izvrstni igralci. Izguba enega ali dveh igralcev kakšnega kluba v Mariboru, Celju, Murski Soboti, Jesenicah ali kje drugje, za klub ne bi imelo posledice, medtem ko bi slovenskemu predstavniku v ligi omogočilo odličen plasma in dalo možnost obstoja in uspešnega Igranja v prvi ligi. Takrat bi tudi druga moštva Slovenije občutila koristi, kakor jih občutijo naša moštva v manjših mestih Črne gore. Tako se pravilno dviga nogomet in samo tako se dosegajo uspehi. Kljub temu, da je majhna, je Slovenija zelo kulturna in napredna republika in ne gre mi v glavo, da se pri vas pojavljajo primeri lokalpatriotizma in klubaštva, ker takih primerov skoraj ni nikjer več, V našem športnem življenju tega ne sme biti.« Vprašanje okrepitve Odreda našega reprezentativnega moštva ne bi smelo biti problem. Ce desettisoči gledalcev nestrpno pričakujejo boljše moštvo, ki bi se uspešno uveljavilo v tekmovanju za državno prvenstvo, če se naši najboljši strokovnjaki pohvalno izražajo o naših igralcih, če so dane vse možnosti razvoja in pogoji za pravilno delo, potem se tudi pri nas ne sme vež pojavljati lokalpatriotizem in klubaške tendence. Tako bomo dvignili slovenski nogomet. Zaklšaien le prvi del zvezne košarkaške lis® Prvi del tekmovanj za državno prvenstvo je končan. Ze takoj po prvem kolu se je videlo, da bo tekmovanje mnogo doprineslo k omasovljenju koQarke in, da se bo na ta način dvignila teudi vrednost nastopajočih ekip. Prvi del je prinesel nekaj tehnično visokih srečanj. Največje presenečenje je gotovo zmaga našega predstavnika Železničarja nad Partizanom. Največji rezultat pa je dosegla Crvena zvezda proti Lokomotivi s 86:24. Važno je bilo tudi srečanje med pretendentoma za prvo mesto, Partizanom in Crveno zvezdo, v katerem je prepričevalno zmagal Partizan. Vprašanje prvaka je bilo rešeno že pred koncem. Z boljšo ko a diferenco je Crvena zvezda z enakim številom točk kot Partizan, zasedla prvo mesto, CDJA Partizan pa je sigurno zasedel drugo mesto. X O" . — Z Andr«, ki je v štafeti 4X100 m premagal Korpesa. Amlrič je 1”» m prsno preplaval v času 1:15.0. IJvormj je pokazal, da je v obeh moštvih nekaj prav dobrih in nadarjenih mladincCJ. Končaj se je t zmago Zagreba 104:114 **>čk. V wafcerpolo tekmah je oba dneva zmagalo moštvo Zagreba s 3:6 in 4:6. BEOGRAD. Po IV. kolu kvalifikacijskih tok etn za nogometno ligo LR Srbije so se plasirali za nadaljnja tekmo* vanju: Radničkj (Beograd), iladnif-ki (Obrhuovac), RaUnički (NjS(, Sloga (R*n-kovicevo) m Miiicionar (Beograd), šesto moštvo bo zmagovalec med Radnlilkim (Kraguje ar,) m Kosta Stamenkovjč (Leskovar). SARAJEVO, V tekmovanju ta fir,kulturni znak se je prijavilo v Sarajevu 51-17 tekmovalcev .med njimi 1885 pionirjev. 0(1 telovadnih društev se je prijavilo največ članov Sarajeva II. j„ Sarajeva IV., od. športnih društev pa največ članov Miiicionar ja. SARAJEVO. Zadnje kolo tekmovanja za ekipno šahovsko Prvenstvo Bosne in Hercegovine je bilo zelo živahno. Presenetila je zmaga »Romanije« nad ekipo PTT. Sarajevo je tudi v tem kolu za. služeno zmagalo *T1 se v8 ° -na ?>r' Tora mestu z 31 in po> .očkami pred Romani j o iz Sarajeva, ki ima ti ln pol točke. TITOGRAD. V narodni remihHki (trni gori je bilo doslej 15 okrajnih 0'kiihur-nih zletov, no katerih I«1 skupno 18 304 fizkulturnikov. Med njim) Je bilo 1643 delavcev, 3483 kmetov l 11.171 srednješolcev. SARAJEVO. Tn teden se začno kvalifikacijska tekmovanja za republiško ligo Bosne in Hercegovine. V tekmovanju sodelujejo: Borne (Čapljina). Miiicionar (Sarajevo). Bratstvo (Travnik). Tekstila« Drve®ta). Železničar (Banja Vatah, Jo-dlnstvo (Visoko), Bora e 1 Bosanski Sa-m-ao), B-o-rac (Bosanska klubica-), Pod-ffrmeč (Sanski mostl in Drina (ZvorniK). Crvena zvezda 9 8 1 418:246 16 Partizan 9 8 1 365:219 16 Mladost 9 6 3 289:250 12 Jedinstvo 9 6 3 339:335 12 Železničar 9 5 4 291:265 10 Enotnost 9 5 4 289:29) 10 Metalac 9 3 6 292:168 6 Proleter 9 2 7 261:383 4 Miiicionar 9 1 8 228:341 2 Lokomotiva 9 1 8 242:414 2 PARTIZAN IN CRVENA ZVEZDA Partiza in Crvena zvezda sta izgu- bila samo eno tekmo, ti svojimi nastopi sta pokazali izredno višino košarke pri nas in od vseh moštev najstalnejšo formo, posebno Crvena zvezda. Zvezda je bila tudi pod košem vedno uspešnejša. Obe moštvi sta pokazali v vseh igrah živo tn hitro Igro, polno lepih kombinacij v polju in uspešne, pricizne poteze pod košem. Igralci obeh vrst odlično obvladajo tehniko in taktično menjavanje sistemov. Najboljši ori Crveni Zvezdi so: Gec, Demšar in Roklicer, pri Partizanu pa: Marjanovič in Loči. MLADOST, JEDINSTVO Hrvatska zastopnika Mladost in Je-dinstvo sta se v zaporednih zmagah visoko dvignila. Mladost takoj v začetku ni pokazala, da si je zmožna pridobiti tretje mesto. V nadaljevanju pa je presenetila in je razen v tekmah s Crveno zvezdo, Partizanom in našim zastopnikom Enotnostjo vedno odnesla dragocene točke. Plasman Mladosti je popolnoma zaslužen. Drugače pa je z ekipo Jedinstva. Vso igro gradi le na dveh igralcih: Arapoviču in Kreutzer-ju, ki sta izredno precizna pri metih na koš in na ta način le onadva uspevata. Ostali igralci pa nikakor ne predstavljajo v toliki meri homogeno vrsto, ki se je zmožna uvrstiti na četrto mesto. Peto In šesto mesto si delita naša zastopnika: Železničar tn Enotnost. ŽELEZNICAH Železničar je mlada ekipa, ki je v srečanjih pokazala, da zasluženo nastopa na prvenstvu države. Pokazala je sicer zelo nestalno formo. Veselo je presenetila z zmago nad Partizanom m se čudno obnašala v igri proti Mladosti, katero je izgubila. Dosegla je sijajni rezultat proti Crveni zvezdi (48:32), in utrpela razmeroma visok poraz z Jedinstvom. Splošno je bilo opaziti, da je vrsta vedno bolje igrala proti močnemu nasprotniku, kot proti slabši vrsti. Igralci imajo dobre udarce, so izredno borbeni in požrtvovalni, sigurni v podajanju in uspešni pod košem. Včasih so nekoliko počasni, sicer pa lepo kombinirajo in se znajdejo pod košem. Najboljši so: Amon. Miler, Vozelj in Dvoržak. Najboljši strelci na koš: Amon 109, Feguš 27, Gričar 15, Novak 2, Vozelj 46, Dvoržak 19, Remic 9, Kobal 0, Miler 41, Brdnik 15, Deu 8. ENOTNOST Enotnost se je plasirala na šesto mesto. Od vsega početka je bilo opaziti, da igrajo igralci brez borbenosti in požrtvovalnosti. Pokazala pa je bolj stalno formo kot Železničar. Naravnost sijajno je zaigrala v Zagrebu proti Mladosti, kar je poleg zmage nad Železničarjem, njen največji uspeh. Igralci so pokazali stalno formo, obvladanje tehnike in sposobnost za duhovite tn koristne akcije. Brzina, ki smo je vajeni pri igralcih, se je včasih spremenila v ležerno, neefektno igro. Točni meti iz daljine (Supančič) so včasih razbili še tako močno obrambo nasprotnika. Enotnost je ravno proti koncu prvega dela pokazala svojo igro in efekt, katerega je sposobna doseči. Najboljši igralci: Fugina, Supančič, Mravlje in Šerbec. Najboljši strelci na koš: Fugina 63, Škerjanc 58, Supančič 45, Šerbec 41, Mravlje 31, Breznik 18, Ciglar 17, Oli-vieri 3, Filipan 2, Zivlcovič 0, Steiner 0, Počkar 0. BEOGRAJSKI METALAC Metalac iz Beograda ima, kljub temu, da v tem delu ni uspel, borbene, požrtvovalne in vigrane igralce. Zmaga nad Enotnostjo mu je dala dober začetek. Dosegel je zeio dober rezultat s Partizanom. V nadaljevanju pa se je pokazal nesigurnega in brez uspešnih potez. PROLETER IZ ZRENJANINA Igralci Proleterja (Zrenjanin) so zmagali le v dveh tekmah. Njihova slabost je v tem, da nimajo razen Novakoviča nobenega igralca, ki bi v sicer živi igri, lepe in uspešno izvedene akcije v polju, znal pretvoriti v koš. Drugače je homogena vrsta v polju, pod košem odvisna samo od enega igralca. MILICIONAR Ekipo Mllicionarja, ki predstavlja BiH, sestavljajo izredno fizično spte-sobni igralci, katerim pa manjkajo osnovni elementi košarkaške tehnike. Ne obvladajo sistemov, njihovo menjavanje proti nasprotniku in situaciji. Igralci imajo drugače vse pogoje, da se s stalnim treningom razvijejo v dobre košarkaše. LOKOMOTIVA Kot zadnja na tabeli je reška Lokomotiva, ki je beležila samo eno zmago in to v predzadnjem srečanju s Prole-terjem. Igra Lokomotive ni slaba, hitra je, včasih temperamntna, le pod košem sta sigurna samo dva igralca: Olivi-eri in Russo. Opaziti je bilo tudi, da je sestavljena iz starejših igralcev, ki se z mladimi močmi nikakor ne morejo primerjati. Nadaljevanje drugega dela tekmovanj za državno prvenstvo se prične meseca septembra. M. S, Zagrebška Lokomotiva premagala Rating s 2:0 V sredo zvečer je bila v Zagrebu odigrana mednarodna prijateljska nogometna tekma med nogometaši »Ra-cinga« iz Bruslja in domačo »Lokomotivo«. Tekma se je končala z zasluženo zmago Zagrebčanov 2:0 (1:0). »Lokomotiva« je bila ves čas igre boljši nasprotnik, posebno pa se je odlikovala napadalna vrsta, ki je pogosto ogrožala belgijska vrata. Med domačami igralci so se najbolj odlikovali: Andro-čec, Bobek II. in Cimermančič. Gole sta dala Conč ln Cimermančič. Tekmo je sodil pred 20.000 gledalci Višnjič iz Zagreba. Narožajjte se sia „P©Iet“2 Maše atletinja v leti 1949 (Nadaljevanje) IN METALKE? Meti so atletska disciplina, kjer je starostna doba tekmovalk mnogo manj odločujoča, kakor pri tekih in skokih. Slednji zahtevajo mnogo več napora, elastičnosti, brzine In vzdržljivosti, kar vse pa so lastnosti le gotovega starostnega razdobja. Zato metalke počasneje napredujejo ln dosežejo svoj vrhunec razmeroma mnogo kasneje kot šprinterke. To je tudi razlog, da so na lestvici najboljših še vedno »stara« znana Imena: Radosavljevič, Der-žek, Rehar, Matej, Medvež Itd. V metu krogle trenutno prednjači Deržkova, ki ji je letos že uspel met 12,24 m. Zanimivo je, da je Deržkova začela pri atletiki s tekom na 60 m, nakar je »preskočila« na skok v višino, potem pa se je uveljavila v peloboju. Vedno bolj pa so jo privlačevali meti, od teh posebno kopje, Lani pa se je dokončno odločila predvsem za met krogle. Radosavljevičeva je metalka velikih zmožnosti, silno impulzivna, hitra in okretna. Omembe vredni pa so tudi rezultati mladih metalk Borovec (Varaždin) in Kotlušek (Enotnost). Zadnja je »odkritje« republiškega prvenstva v mnogoboju telovadnih društev. Na mladinskem atletskem prvenstvu je osvojila v metih vsa. prva mesta, čeprav ji je bila dotlej atletika povsem tuja. Z metom kopja 35,17 m, kar je doslej najboljši rezultat v državi, pa nam jamči, da lahko pričakujemo od nje lepega napredka in zavidljivih rezultatov, Kotluškovo odlikuje silni, prirodni trzaj ramena in brzina, kar so osnovni pogoji za uspeh metalca. V metu kopja pa so še vedno imena Rehar, Radosavljevič, Deržek povezana z zavidljivimi rezultati, ki dokazujejo stalen napredek omenjenih metalk, saj je njih stalna daljina metov preko 33 m. Tudi met diska je disciplina, kjer se pojavlja vedno več novih imen — vse z meti preko 30 m. Naša rekorderka Matejeva letos še ni v »pravi formi«, čeprav je lansko leto konec sezone postavila rezultat evropske vrednosti z metom preko 40 m. Trenutno vodi na tabeli najboljših Borovec (Varaždin) z metom 36,38 m, kar je vsekakor lep rezultat za mlado tekmovalko. Najboljša slovenska metalka Medveševa je na drugem mestu z metom 34.94 m. To naj bi bil kratek pregled napredka naše ženske atletike, ki naj dokazuje, da je treba sedaj že precej truda in vestnega treninga, da se uvrstiš med najboljše, kar pred nekaj leti še ni bilo tako zelo težko. Predvsem je to zasluga množičnih krosov in mnogobojev, kjer se vedno znova odkrivajo novi talenti, ki z bdličnimi rezultati dvigajo kvaliteto naše ženske atletike. jugoslovanskih atletov 3966 m 8.31.2 Cera? (P) 3.31.8 Seredin (P) 8.34.8 Pavlovič (P) 8.44.6 Stefanovič (P> 8.46.2 Mihalič (P) 8.48.6 Štritof (P) 8.51.4 Hanc (K) 8.52.4 Ilič butterflya«, isto se je zgodilo na zadnjih s »kiasičarji«. V finalno borbo se je uspelo preriniti le enemu zastopniku — Nizozemcu Bonte-ju — in še ta je zasedel šele 7. mesto. Obratno sliko pa imamo pri ženskah. Nizozemske prvakinje, katerim konkurira le še Madžarka Novakova, so klasični prsni stil tehnično tako izpopolnile, da ne samo na 200 m temveč celo na 100 metrov prekašajo predstavnice »butterflya«. Seveda moramo tu upoštevati, da je velika večina žensk‘še vedno ostala pri klasičnem načinu prstnega plavanja in da so le redke, ki so se odločile za ta »drzen korak« — k butterflyu. Sčasoma, ko bodo tudi dekleta števiineje pristopile k vadbi metuljčka, se bo prav gotovo lista rekordov tudi v ženskem plavanju nagnila v korist butterflya. p. m. Spomnimo se zopet enkrat na Olimpiado lanskega leta v Londonu. Bila je velika borba. Peter Segedin je premagal mnoge izmed favoritov, ki so tekli na 3000 m z zaprekami. Preko noči je postalo njegovo ime slavno in z njim so začeli računati rutinirani in znani tekmovalci. Segedin je pritekel na cilj šesti. Velik uspeh je sledil trdi borbi na atletski progi. Mladi Peter je dosegel svoj najlepši uspeh. On je eden izmed tistih, ki so bili odkriti na množičnih ‘ tekmovanjih. Vemo, da ni poslednji in da imamo nebroj nadarjenih tekmovalcev, ki bodo prav tako kot je on, posegli v rezultate in zmešali štrene mnogim prerokom. Ti novi tekmovalci, bodočnost naše atletike, doraščajo, se vključujejo v vrste športnikov, zmagujejo in napredujejo. Naj opišemo zmago enega izmed njih. O tej zmagi nismo čitali. Športni časopisi niso prinašali njegovega uspeha z velikimi črkami na prvih straneh. Toda vseeno — bila je lepa zmaga, njegova najlepša in on ve, da ni poslednja. I. Bilo je tik pred spomladanskim krosom. Končala so se izbirna tekmovanja. V nedeljo bi morali teči vsi najboljši. Proga je bila že izbrana in mestece se je razde tild na dva tabora. Marko in Jure! Marko ali Jure? Kakšni so izgledi Marka? »Ali ne veš, da je bil lansko leto deveti na državnem prvenstvu? Zadnjič sem ga videl na treningu. Popravil se je.« In Jure? Markov večen tekmec. Na državnem prvenstvu deseti. Zadnjič pa je pri izbirnem tekmovanju imel boljši čas od Jureta. »Ne bojte se — Marko bo Jureta! — Ne! Jure bo Marketa! II. Marko in Jure sta sedela na železni traverzi na sejmišču in bingljala z nogami. Okrog njiju ja stalo še nekaj fantov. »Kako vidva favorita!? Tu sedita in se še ne menita za to, da se naši očetje zaradi vaju lasajo! Miha, ki so mu pravili »kaša«, je hudomušno mežikal. »Kot dva konja. Se stavili bodo na vaju!« »Prava reč! Kdor bo pa bo,« je zagodrnjal Jure. »Na koncu vseh koncev pa vama bo obema nekdo zmešal štreno!« »Kaj? Bomo že videli!« je Marko malce jezno odvrnil »kaši«. »Kdo pa?« »Jaz na primer. Boš videl, kako jo bom1 mahal s tole nogo.« Jure se je nasmehnil, ko je pogledal na »kašino« nogo. ki je bila že od rojstva krajša, kot druga. Marko pa je zagodrnjal: »Ti pa že — Nurmi!« »Nurmi pa, Nurmi! Stavim pa za glavo, da ne bo prvi 'ne eden ne drugi!« Miha se je skrivnostno nasmehnil in odšepal pod kostanji žvižgaje poskočno popevko. III. V Hojnici. Učitelj trenira kmečke fante. Zadnji trening pred jutrišnjem nastopom. »Mirko! Lažje — lepše! Kako dihaš? En, dva, tri, en dva, tri. Ti boš še moja smrt Pepe! Samo jutri mi napravi sramoto. Kaj meni!? Našemu aktivu, bratec! Fantje, ne- pozabite, da so v mestu odlični tekači. Največ preglavic vam bosta delala Marko in Jure. Mirko — pazi, kako boš dihali Prilepi se jima na pete Miha in ne pusti ju predaleč naprej. Teči taktično. Pazi na ritem in dolžino koraka Franci! Ti pa, Tone — tako kot vedno, pa bo dobro. Zdaj pa še eno rundo. Počasi, umirite se!« Pet najboljših se je drugo jutro odpravilo V bližnje mesto. Spremljal jih je predsednik aktiva, trener in vaditelj. učitelj Zorman in množica navijačev. « * * Telovadišče ob gozdu. »Pionirji na start!« Kot toča so se vsuli pionirji na progo, tekli čez telovadišče po gozdni poti okoli in že so prvi prisopihali proti cilju. »Na start mladinke!« Osemsto metrov dolga proga je včasih tako dolga! Konca ni ne kraja! Končnp cilj! Minka je bila prva! Ne more se znajti med nasmejanimi obrazi množice. Prijateljice jo objemajo. »Kako to?« »Dobro si tekla, Minka,« je slišala za sabo očetov bas. »Očka, tako sem srečna!« »Mladinci na start!« »Neverjetno, kako gredo!« je za-brnudal profesor Sega. Tako pa mi ne bomo mogli! Koce, stari uradnik, je vzdihnil: »Seveda ne, kaj hočeš? Poleg nog moram nositi še svoj trebušček! Ampak, ko srno bili mi mladi! Saj kaj takega ni bilo. Dajali smo se fantje le tako med sabo. Ampak dobri pa smo bili! Mladinci so končali. »Člani nad 40 let — na start!« »No, pa gremo.« Profesor Sega se je postavil v vrsto, »Ej, leta, leta, kje ste? No, saj je samo 800 metrov. Kaj še ni konca? Tegale pred sabo pa le še moram. Evo ga! Cilj! Suhi in debeli, nekateri že s sivimi lasmi na glavi, so se vrstili v lijaku. Množica "gledalcev je bila odlične volje. Ploskanje. Prvega, zatirpgarja Pepeta, je množica metala visoko v zrak. »Hej, ne preveč. Se zlomili me boste. Stoj, stoj!« je Pepe kričal izpod nasršenih brk. * * • »Člani na start!« Osemnajstletni Tone iz Hojnice je stal v vrsti. Levo od njega njegovi tovariši, desno Jure in Marko. Strel! 3 »Aha, zdaj pa bomo videli. Jure ali Marko.« Učitelj Zorman je nemirno mencal roke. »Ogrevanje je bilo v redu. Proga je težka. Tone, Tone, le daj, ali bo?« Tone je videl pred sabo moder kroj Jureta in Marka, Tik za njim Miha, Mirko, Pepe, Za njih. Hojničane, se je malokateri zmenil. Kako pa? Nastopili so šele prvič. Kako beže Juretovi podplati! Tone je tekel lepo, ritmično, dihal je giobko in enakomerno. Štiri koraki — vdih — štiri — izdih. Potem na vsake tri korake. Proga je dolga 4 kilometre. 4 kilometre. Preteči v tem tempu — ne, tako pa mi nismo tekli. V grlu se nabira slina. Težko progo so izbrali. Vrsta tekačev se je raztegnila. Pred vsemi — dva plava kroja Jureta in Marka — tik za njima pet fantov v rdečih hlačkah. Desno — petdeset metrov in zopet — levo po poljski poti. En, dva, tri, en, dva, tri. Proga je zavila desno v hrib, Tempo je bil oster. Tone je prehitel Jureta. Pred njim teče še samo Marko. Hrib je dolg. Pod vrhom jih sprejme gozd in po gozdnih poteh tečejo po raztegnjenem hrbtu. Marko — Tone — Jure ~ Pepe — Mirko. Mirko prehiteva! Za sabo je pustil Jureta — Toneta, — zdaj. zdaj — prvi teče navzdol ob rdečih trakovih. »Nn prav, preveč se je zagnal! Se dva kilometra imamo!« je mislil Tone in gledal za Mirkom, ki je bil že precej daleč spredaj. Tekači so prispeli v dolino. Na jasi sredi gozda so preskočili potok. Visoko je brizgala voda iz močvirne zemlje. Gor — dol, gor — dol. Trije hrbti in zopet navzgor. Skozi nepregledno grmovje so pritekli v svetel, redek smrekov goža, Mirko ne more več. Počasi zaostaja. Vodi Marko — kje je Jure? Za Markom teče Tone. Marko teče težko. Diha sunkovito. Se kilometer! Zdaj — Jure je prehitel Toneta, teče ob Marku, pustil ga je za sabo. Lahkoten je njegov tek — toda Toneta se ne more otresti. Jure — in šest metrov za njim Tone. Tonetu je hudo. Noge so tako težke! Razdalja med njim in Juretom se veča. Tu — globok jarek. Skoči navzdol. Tonetu se je utrgala korenina, za katero je prijel, ko je plezal po drugi strani navzgor. Jure ima velik naskok. Petnajst metrov prednosti. Trda pot na drugi strani jarka — potem desne navzgor na travnik. Vidi se telovadišče in pisana množica. Nekaj kriče. Kaj le? Tone je petnajst metrov za Juretom — Marko je ostal zadaj! Sedaj — finiš! Množica je že blizu. Tam — tam je cilj. Razdalja med Juretom in Tonetom se manjša. 12, 11 9. 7, 6, 5, 3. 1 meter. Tone ne more več — toda volja ga žene naprej. Vidi. kako se Jure težko poganja — korak za korakom. Toda koraki so dolgi in hitri. Se 50 metrov do cilja. Počasi, počasi, kot da bi ga kdo vlekel z vrvjo, se Tone bliža Juretu, sedaj je ob njem. prehitel ga je za širino prs, za meter, meter in pol — dva. Cilj! »Tone Tone!« Navijači iz Hojnice so iz sebe! »Tone. Tone!« Tone je pritekel učitelju Zormanu v naročje. »Tone, prvi si!« Tone je zmagal na okrajnem prvenstvu. Pred njim je republiško in državno prvenstvo, On je eden izmed ‘istih, ki bodo presenetili mnoge, ki niso računal; z njimi. -Si—