»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — PodurednU štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; telefon št. 39-08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. h M W0 W S Ili STE¥. SS. ¥ SOBICI, ČETRTEK 26. JURIJA 1930. Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po. slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo,* najmanj 5 lir. LETO II. Tedenski koledarček. 27. junija, petek: Srce Jezusovo. Berna; Ladislav, kralj. — 28., sobota: Irene j , škof, mučenec; Leon IL, papež. — 29., nedelja: 3. pobinkoštna nedelja. Peter in Pavel, apostola. — 30., ponedeljek: Spomin sv. Pavla; Lue. — 1. julija, torek : ' Presv. Rešnja Kri; Teo-bald. — 2., sreda: Obiskovanje Marije -Device; Oton, škof. — 3., četrtek: Leon IL, papež; Bernardin. V četrtek dne 3. julija je prvi krajec; dež. ________ _______ Novice. Turati govori. Glavni tajnik fašistovske stranke Turati je prisostvoval v nedeljo občnemu zboru bivših bojevnikov v Bologni. Italijanska duševnost — je rekel — se tu pa tam rada spočije in želi, da bi bilo bojev konec. Toda to duševnost uničuje vsak dan delovanje drugih narodov, ki so pozabili ofenzivo italijanske vojske pri Vittorio Veneto in da je ta ofenziva preprečila morda nemškim in avstrijskim armadam zaželeno zmago nad Francozi. Italija — je dejal Turati — je zaso-vražena, ker sc je boje. Toda to ni več Italija starih vlad, temveč trdna, uglašena enota dela in razuma. Glavni tajnik je govoril nato zbranim množicam pred mestno hišo. Razpravljal je tudi o gospodarskem položaju, če je naša usoda trda, — je dejal — se tudi inozemstvu ne smehlja sreča. Pomislimo samo na nepregledne vrste brezposelnih delavcev v londonskih ulicah. Da danes trpimo, so vzrok drugi narodi, ki so pozabili, kaj smo jim dali v najbolj žalostnih urah svetovne vojne, in so postali sedaj naši sovražni upniki: ni jim dovolj, da smo plačali dolgove do poslednje stotinke, temveč nas hočejo zgrabiti sedaj gospodarsko za vrat in spremeniti v sužnje. (Dolgotrajno ploskanje.) Toda mi za-vpijemo Evropi, za vpijemo svetu naše nespremenljivo geslo, ki izraža našo ne vol io in naš upor in se glasi: Mi se požvižgamo! (Me ne frego!) Glavno je, da je duh močan: stari italijanski duh, ki ga nobena usoda ni še nikoli upognila. Govornika so poslušalci viharno ' Pozdravljali. Jeglič povišan v nadškofa. Uradni list sv. stolice (Acta Apo-stolicac Sediš) prinaša vest, da je papež Pij XI. povzdignil ljubljanskega kueza in škofa dr j a Antona Bon. Jegliča v nadškofa. S tem pa ni bila Povzdignjena ljubljanska škofija v nadškofijo, zakaj odlikovanje zadeva samo osebo častitljivega osemdesetletnika. Dr. Jeglič je postal naslovni nadškof Garelenški. Poglavar Cerkve je priznal s tem izredne zasluge slovenskega škofa, kateremu k odlikova-; nju iskreno častitamo. Zboljšana bilanca. : Primanjkljaj trgovske bilance, ki | se izraža v večjem uvozu kot izvozu, = je znašal v prvih petih mesecih lan-: skega leta 3676 milijonov lir, letos v I istem času pa samo 2362 milijonov. Čiščenje. Boljševiki še sedaj nimajo niti v svojih prvih vrstah zanesljivih mož. Saj so prejšnji teden odpustili iz službe 1400 finančnih uradnikov, češ da niso dovolj prežeti z boljševiškim duhom. Zborovanje tržaških trgovcev. V soboto so se zbrali v Trstu predstavniki trgovskega sindikata. Več govornikov, med njimi poslanec Bandii, je opisalo težki položaj tržaških trgovcev. Izrazili Is o željo, naj bi vlada priskočila na pomoč z izrednimi ukrepi, predvsem naj bi znižala davke in prevoznino' po morju in na železnicah proti Trstu. Ob zaključku SO' sc trgovci obrnili v posebni resoluciji na Zvezo trgovskih sinikatov v Rimu, naj podpre njihove želje pri vladi. Nič novih trgovin. Uradni list objavlja, da je za dono petih let prepovedano odpiranje novih trgovin za jestvine. Smejo se otvarjati le v na novo nastalih sdiscili ali pa pri konsumnih zadrugah in podobne. Izšel je tudi odlok, da občine ne smejo več določevati maksimalnih cen. Nesreča na igrišču. V nedeljo popoldne je v Milanu na tisoče ljudi drlo na športno igrišče gledat nogometno tekmo. Lesene tribune so bile vse natlačene. P red n o se je igra pričela, je preko igrišča zakrožilo par letal. Ljudje na neki tribuni so jih hoteli bolje videti in so se vsi nagnetli proti višjim vrstam. Tedaj se je pa pod težo ljudi ogrodje tribune z velikanskim treskom in hruščem sesulo v globino. 170 gledavcev je bilo pri tem ranjenih; nekateri so težko pohabljeni. * Okrog zemeljske oble. Pred kratkim, je začel v St. Francisco, na vzhodni obali Združenih držav ameriških, angleški letalec Kingsford Smith polet okrog zemeljske oble. Sedaj se bliža koncu velike in drzne poti. V torek zjutraj ob zori se je pogumni letalec, ki je že zmagal Tihi ocean, dvignil s svojim letalom »Južni križ« v irski luki Dublin, da preko Atlantskega oceana doseže Njujork in od tam St. Francisco. Kingsford, ki v trenutku, ko pišemo te vrste, hiti med nebom in oceanom proti ameriški celini, je uverjen, da ? bo zmagal Atlantik v 38 urah. V Nju- * jorku bo torej prej ko »Novi list« v rokah naročnikov. Ker je pot z letalom iz Evrope v Ameriko zahtevala že mnogo žrtev, pričakuje svetovna javnost z napetostjo izid Kingsfordo-vega poskusa. Romunski podmornik. Zadnjo nedeljo so spustili v ladjedelnici na Reki v morje nov podmornik Definul, ki je namenjen za romunsko vojno mornarico. Pri tej priliki so se vršile vpričo zastopnikov italijanske in romunske vlade na Reki velike svečanosti. < Borza na P.eki. Na predlog ministra poljedelstva Jakoba Acerba se je ustanovila na Reki borza za kupčijo z blagom ali tako zvana blagovna borza. Potopljene podmornice. Ob polomu 1918. so odpluli nemški mornarji s 25 podmornicami iz puljskega pristanišča in jih v bližini Fa-žane potopili. To so storili raje, nego da hi prišle v roke sovražnikov. Sedaj se mornarsko poveljništvo v Pulju pripravlja, da dvigne potopljene podmornice. Uporabiti jih hoče kot staro železo. Zmagovalec se vrača. V petek sc je v--.yj v domovino ameriški a dmiral tivù d, ki je s tovariši dve leti junaško vztrajal v ledu in noči na južnem tečaju. Odposlanstvo' se je vrnilo z bogatimi najdbami. Zmagovalcem južnega tečaja so v N ju jorku pripravili veličasten sprejem. Slavnosti in veselice se vrste druga za drugo. Byrd je doživel že dva taka sprejema: prvič, ko je preletel severni tečaj 1. 1926., in drugič, ko je preletel Atlantski ocean. Pravi tiček. Pretekli teden je odplula velika Kozuličeva ladja Saturnia iz Trsta v Ameriko. Pred odhodom so policisti stikali po vseh kotih za tajnimi izseljenci. Našli so enega v veliki platneni cevi, skozi katero hodi zrak v no-trino ladje. Ko je izstopil, je privlekel na dan vrečo polno sira, salame, kruha in piva. S tem je nameraval tešiti glad in žejo na dolgi poti. V spremstvu policistov je zapuščal ladjo in kazal pri tein zeloi nezadovoljen o-braz. Tik pred izhodom se je pa iznenada okrenil, sunil policiste od sebe in skočil v morje. Častnik Rudolf Scala in par mornarjev zal njim, a tič je že zginil za pomolom, da ga ni bilo mogoče več najti. Na ob so so postavili stražo, da pazi, če se odkod prikaže ubežnik, pristaniško povelj ništvo je dalo na razpolago celo ladjo »Au-, dax,« ki je iskalo prebrisanca po vsej luki. Vse zastonj ! Nekateri menijo, da se je v splošni zmedi splazil neopaženo na suho in zginil. Policija ga sedaj išče v mestu. Miljarde za oboroževanje. Ko je francoski finančni minister Cheron (Šeron) odstopil, je pustil v državni blagajni zelo velike prihran* ke. 30. novembra 1929. so imeli v bla* gaj ni 19 in četrt milijard ali 19.250 milijonov frankov. Pretekli teden so pa socialisti dvignili glas, da so od te* ga bogastva ostale danes samo še 3 milijarde in pol in da je vlada upora* bila denar brez vednosti poslancev. Načelnik vlade Tardieu (Tardje) je to zanikal, češ da je v blagajni še 11 milijard 300 milijonov prihrankov in razložil zaupno poslancem, kako so se uporabile ostale miljarde. »II Gior* naie d’Italia« pravi, da je lep del teh milijard šel za oboroževanje Francije in male antante, predvsem Jugosla* vije. Da se Francija vojaško močno opremlja, je jasno. Saj je Tardieu sam rekel, da si upa Francija izdelati danes v enem samem dnevu toliko orožja kakor pred vojno v več me* secih. Istočasno je pa razposlal Briand vladam miroljubni načrt o Evropski zvezi. Zaslužena kazen. V ponedeljek so tržaški porotniki izrekli razsodbo proti Albinu in Fram cetu Pircu iz Temnice, ki sta bila ob* dolžena umora lastnega očeta. V noči 12. novembra lanskega leta je Albin ustrelil z avstrijsko pištolo očeta, ko se je napravljal v zgornjo sobo. Albin je preiskovalnemu sodniku izjavil, da sta se z bratom Francetom že septem* bra meseca domenila, da umorita oče* ta, ker da z njima grdo postopa in za* pravi j a premoženje. Ko je Albin izvr* šil strašen zločin, ni bilo doma Fram četa, ki je šel po svetu. Sodišče je pri* sodilo Albinu 15, Francetu 13 let. Al* bin je star 17 let, France 19. Ob žetev. Iz Grčije prihajajo poročila, da je silovita toča uničila v raznih pokra* jinah vse poljske pridelke. Škoda je velikanska in bo vplivala tudi na dr* žavni proračun. Po vseh cerkvah se ljudstvo zbira k molitvam, da bi jih Bog obvaroval še hujšega. Trgovci s strupom. V francoskem pristanišču Marše ju so zaplenili 11.000 kilogramov raznih omamil (opij, kokain, hašiš), ki so bila namenjena v vzhodno Azijo. Kdo je lastnik te velike zaloge v vrednosti par milijonov frankov, se ne ve, ker se skrbno skriva. Nezvesti služabnik. Neki Jože Kastelic je bil za blagaj* nika pri posojilnici v Črnomlju na Dolenjskem. Ker je imel dosti opra* vila z denarjem, se ga je prijel kar en milijon dinarjev, ki jih je Kastelic po* rabil za lastne špekulacije pri lesni trgovini. Kresovi v Trstu. Pri Sv. Ivanu so tudi letos slovesno proslavili sv. Jan. Krstnika. Na pred* večer so Svetivančani razsvetlili hiše, rakete so frčale v zrak in na obron* kih so plapolali kresovi. Pa tudi na Kjadinu, v Kolonji in Škorklji so man* dri j ar ji zanetili kresove v čast sv. Ja* neza. Z dvema ženama — brez žene. Nenavaden slučaj so morali te dni razsojati sodniki v Brescii. Neki Gul* berti je šel kot 19*leten fant v Arne* riko. Tam se je seznanil) z nemško vdovo Klorg ter je pri njej živel. Ne* kega dne pa pride k Gulberti ju ne* znan človek, ki v vdovinem imenu zahteva, naj podpiše pogodbo, da se uravna razmerje med fantom in vdo* vo. Ker fant ni znal angleško, je, ka* kor pravi, nevede podpisal ženito* vanjsko pismo, ki je je predložil pro* testantski pastor. Čez nekaj časa je vdova svojega moža, ki baje ni niti vedel, da je pravilen mož, zapu* stila in Gulberti je šel domov ter se je pred štirimi leti poročil z domačinko. Zdaj je pa prišlo iz Amerike tisto pismo, ki dokazuje, da je Gulberti že bil oženjen in da je nova poroka ne* veljavna. Gulberti zdaj ne ve pri čem je, zlasti še ker so ga sodniki obsodili zaradi dvoženstva na eno leto pogoj* ne ječe. Letalo v avto. To je že malo čudna nesreča, da ti letalo trči v avto. Pa se je le zgodilo. V Ameriki blizu mesta Lobey (država Indiana) je zaradi megle letelo letalo tako nizko, da je z vijakom oplazilo dirjajoči potniški avto. Trije popot* niki so mrtvi, četrti je težko ranjen. Letalo se je razbilo. Krmar in meha* nik sta pa še imela srečo, da sta ostala nepoškodovana. Muhasti »Zeppelin.« Zanimiv slučaj se je pripetil v ne* del j o znanemu zrakoplovu Zeppelinu, ki je bil pritrjen na letališču v Ham* burgu. Imel je odpluti v Berlin s 35 po* potniki. Poveljnik zrakoplova je baš šel pozdravit mestno gosposko, po* potniki so vstopali po lestvi v zrako* plov, ko se se orjak hkrati odtrže od stolpa in splava v zrak. K sreči1 se je posrečilo podpoveljniku in ostali po* sadki, ki so bili na krovu, dobiti oblast nad motorji, a pristati niso več mogli. Poveljnik in popotniki, ki so že imeli kovčege na zrakoplovu, so pa milo gledali, kako plove Zeppelin brez njih proti Berlinu. Gori med mašo. Predzadnjo nedeljo so bili farani v Rovtah pri Logatcu ravno zbrani pri deseti maši, ko je začela goreti cer* kvena, streha. Žensk se je polotil strah, vendar^ so ljudje mirno izpra* znili cerkev. Župnik je naglo maševal do konca, med tem so ogenj pogasili. Del strehe je zgorel. Ogenj so povzro* čili pritrkovalci, ki so vrgli cigaretni ogorek z zvonika na streho. V svarilo. Vaška lepotica Josipina Heitz je lansko leto zapustila rodni krov v Al* zaciji in šla za srečo v Pariz. Tam je dobila skromno službo kot nataka* rica, in se je seznanila z nekim 30*let* nim Lazar e jem. Ta ji je začel pripo* vedovati, da bi s svojo lepoto postala lahko slavna kinematografska igralka. Premotil jo je, da je odpotovala z njim baje v znano severnoameriško mesto Los Angeles, kjer bo dobila po* trebno izobrazbo. Toda mesto v Los Angeles je Lavare pripeljal nevedne* ga dekleta v Buenos Aires v Argen* j tino, kjer jo je brezsrčno prodal v javno hišo. Po dolgih mesecih silnega trpljenja se je posrečilo prevarani de* klini zapustiti zloglasno hišo in se vr* niti v Pariz. Tam je naznanila z ava* j alca sodniji, ki ga je dala pod ključ. Zvest čuvar. V Pulju so našli pretekli petek v majhni hiši mrtvo truplo 70*letne starke Marije Sinožičeve. Zdravnik je ugotovil, da je žena umrla pred 7 dnevi naravne smrti. Kraj mrtve star* ke je stal na straži njen mali psiček, ki se ni vseh 7 dni odstranil od gospo* dinje. Psiček je bil od dolgega s tra* dan j a silno shujšan in oslabljen. Albanija. V Albaniji doslej še niso imeli pra* vega ljudskega štetja. Zdaj so pa štetje izvedli, kolikor se je pač dalo, in ugotovili, da ima država 833 tisoč podanikov Večina so turške vere, pravoslavnih je 180.000, katoličanov pa komaj 94.000. Lucchesi na zatožni klopi. Zadnji petek se je vršila pred go* riškim okrožnim sodiščem kazenska obravnava proti lastniku bivše Na* rodne tiskarne g. Ludviku Lucchesiju (poprej Lukežiču) radi poskušane sle* parije. G. Lucchesi je obtožen, da je kot dobavitelj tiskovin in drugih pi* sarniških potrebščin za razne občine v letih 1928. in 1929. zaračunal istim že plačane ali pa ne dobavljene po* šiljke. Na ta način je oškodoval, ka* kor pravi obtožnica, občino Kobarid in njej priključene občine za 3558 lir, Podkraj za 5000 lir, Vipavo za 11.837 lir, Šebrelje za 7560 lir, Ponikve za 2960 lir in nekatere druge za neugo* t ovij ene zneske. Razun tega je obto* žen, da je skušal podkupiti obč. ta j* nika Bogumila: Čehovina v Štanjelu na Krasu z 900 lirami, katere mu je po* slal za že izvršena in še nameravana naročila pri njegovi tvrdki. V teku razprave, ki je bila mestoma zelo ži* vahna, je Lucchesi na podlagi svojih knjig, računov, kopirnic in drugih listin dokazoval, da ni nikoli poslal nobenega neopravičenega računa ; zahteval je vedno samo, kar so mu bile občine dolžne. Če so se pripetili pogreški, so jih zagrešili obč. komi* sarji, obč. načelniki in tajniki, ki niso imeli knjig tako v redu kot on. Glede g. Čehovina se je tako=le opravičil: g. Čehovin je bogat posestnik, ki mu je v slučajih potrebe večkrat priskočil na pomoč z znatnimi zneski, ne da bi zahteval obresti; onih 900 lir zato ni smatrati za nič drugega, kakor za majhen dar v priznanje raznih uslug. Kot prva priča je bil zaslišan g. po* krajinski nadzornik Castagnoli, ki je slišal o nerednostih tvrdke Lucchesi in dobil nalog, da jih preišče. Izvršil je svojo nalogo in v resnici dognal razne nepravilnosti. Polkovnik Bertetti, bivši obč. na* čelnik v Ajdovščini, je kot priča iz j a* vil, da je našel pri prevzemu občine Dol—Otlica pisarno v neredu, ki ne dela časti njegovemu predniku, zato ne more ničesar povedati. Po zaslišanju še nekaterih prič je bila radi pozne ure obravnava prelo* žena na prihodnji petek 27. julija. Štev. 26. » N O V 1 LIST* ______________$****! Kako m s politiko« AMERIŠKE CARINE. Dne 17. junija je predsednik Zdru« Ženih držav Severne Amerike gospod Hoover (Huver) odobril zakon, s kas terim se zvišajo carine na uvoz blaga iz Evrope in drugih dežel v Ameriko. Poviški iso tako veliki, da je nastal skoro v vseh državah sveta naj hujši odpor. Angleško' prekmorsko posest# vo Kanada v Severni Ameriki, ki je neposredni sosed Združenih držav, je sklenilo, da zapre v deželo pot amer is škemu blagu. Ravno tako nezadovolj* stvo je nastalo v Franciji. Minister trs g ovine gospod Flandin (Flandén) je izjavil, da je po novih carinah trans coski uvoz v Ameriko jako ogrožen. Trgovinski odbor narlamenta je pred* lagal, naj vlada prekliče Vse ugodno» sti, ki jih je doslej dovoljevala Arne« riki, ker je večini francoskega blaga odslej zaprta pot čez morje. Ravno» tako se je z ameriškimi carinami ha» vila španska vlada in dala načelniku vlade generalu Berengueru polno moč, da izpelje vse ukrepe, ki so potrebni v obrambo španskega narodnega gospo» d arsiva. Prizadete se čutijo češko»slo» vaška republika, Avstrija in Nem» čija. Udarjena se čuti v posebni meri tudi Italija, zakaj Združ. države Se» verne Amerike so predstavljale doslej drugo mesto med državami, kamor gre italijanski uvoz. Največ ita» Mjanskega blaga je kupovala doslej nemška republika. Italija je dovažala iz Severne Amerike predvsem žiVež in surovine. Italija in Amerika. Po uradnih številkah je Italija uvo» žila v letu 1929. iz Severne Amerike bombaža za 1543 milijonov lir, žita za 416 milijonov, bakra za 260 milijonov, ostalo blago je obstajalo iz strojev, Premoga, drv, lesa in tako dalje. Ita» bjanski uvoz v Severno Ameriko je pa obstajal po večini iz pridelkov in Predmetov, ki jih uživajo v Ameriki italijanski izseljenci: iz 185 milijonov sira,, iz 170 milijonov paradižnikov, iz 144 milijonov svile, iz 123 milijonov klobukov in tako dalje. Na vse te predmete je Amerika nalagala doslej 40 od sto njihove vrednosti. Po novem zakonu se carina poviša še za novih 30 od sto. Ta bremena so težka, zakaj Italija mora plačevati Ameriki samo za zasebne in javne dolgove vsako leto okoli 700 milijonov lir, pri čemer niso všteti vojni dolgovi. Kako naj Italija plača ta denar Ameriki, če se sedaj uvoz ustavi in s tem zaslužek zmanj» ša? »H Popolo d’Italia«, ki ga urejuje Mussolinijev brat, pravi, da bo mora» H Italija n'a ta ameriški napad d osto j» no odgovoriti. »Mi bomo kupili v Se» Verni Ameriki samo toliko, kolikor bo Amerika pri nas naročila. Ostalo si bomo nabavili v Južni Ameriki in v državah, ki hočejo z nami kupčevati. Zito, premog, petrolej, železo so pred» meti, ki si jih nakupimo lahko' tudi drugod. Če hočejo Amerikanci pobra» ti vojne ddlgove, nam morajo dovo» liti, da ž njimi kupčujemo. Na tem polju se bo pričel boj, toda brez so» vraštva in brez prenapetosti.« Iz vsega tega sledi, da se čuti Se» verna Amerika močna dovolj, da iz» zove na boj vse evropske države. V svetovni vojni se je tako obogatila, da se nikogar več ne boji in da se srna» tra za prvo deželo na svetu. RUSIJA IN SVETOVNA GOSPODARSKA KRIZA. Na celem svetu vlada huda gospo» darska kriza, ki jo spoznamo po sle» dečih dejstvih: Mnogo držav je globoko zadolže» nih. Če hočejo plačati dolgove in kriti druge potrebe, morajo državljane močno obdavčiti. Da zmaga vse dav» k e in dajatve, je prebivalstvo siljeno skrčiti lastne potrebe in kupuje zato ' manj obleke, hrane in drugega blaga. Iz tega nastaja huda agrarna kriza, ki teži danes skoraj na celem svetu. Kme» tovalec ima velike stroške in mora prodajati svoje pridelke po zelo nizki ceni. Trenutno' je cena pšenici v Ze» dinj enih državah tako nizka, kot že ni bila celih zadnjih 65 let. Sladkor dobiš danes na svetovnem trgu po 1.20 do 1.50 lir kg. Slično je s kavo. Svetovno znano dansko maslo je tre» nutno po 8 do 9 lir in tudi po taki ceni se prav težko odda. Podobnih prime» rov bi lahko' navedli brez števila. V ozkem stiku z agrarno krizo je velika brezposelnost. Na Angleškem se sprehaja nad poldrugi milijon de» lavcev, v Nemčiji okoli 2 milijona, v Zedinjenih državah cenijo število brezposelnih na 5 milijonov. Francija je v Evropi edina država, ki ne pozna brezposelnosti. Pač pa trpi na tej bo» lezni Rusija, kjer je skoro milijon ljudi brez dela. Če pa delavec ne zasluži in kmeto» valeč nima denarja, trpe tudi trgovec in obrtnik, tvorničarji, zdravniki, od» vetniki in celo duhovniki. Rekli smo, da je vzrok gospodarske krize velika zadolženost držav. So' pa še drugi vzroki. Na Kitajskem divja n. pr. huda državljanska vojna in za» to je uničeno vse gospodarstvo. Mili» j oni umirajo od lakote, ker nimajo sredstev za življenje. Kitajska ima 400 milijonov ljudi, vsak peti prebivalec zemlje je Kitajec. V Indiji se vrši bor» ba proti Angliji in proti vsej evrop» ski trgovini, kar je hudo, če pomisli» mo, da živi tam nad 300 milijonov lju» di. Poleg tega je še Rusija zaprta od sveta. Ta država vlada pa nad šestim delom zemeljske oble, vsak 12 človek je danes sovjetski državljan. Vse te nepregledne milijonske množice ljudi so deloma izgubljene za svetovno tr» gavine. Stradanje v bogastvu. Rusija je bogata dežela. Na jugu, to je na Krimu in Kavkazu uspeva grozdje, Krasne breskve in smokve. Bolj proti severu leže prostrane rav» ni-ne rodovitne zemlje, kjer žito kar samo raste. V Sibiriji sejejo ponekod rž kar v sneg, ne da bi zemljo prej orali, a kljub temu imajo obilen pri» delek. V deželi so velikanski pašniki z milijoni konj, goved in druge ko» ristne živine. Rusija ima danes eno če» trtino vseh konj na svetu. Preko brezmejne države se vlečejo silni, temni gozdovi. Pisec teh vrst se je vozil z železnico 5 dni skozi samo šurno, le tu pa tam je stala postaja s seliščem in par njivicami. Pod rusko zemljo leže najrazličnejše rude: ^ že» lezo, baker, srebro, zlato in tudi dragi platin. Po svetu so znani premogov» niki v kotlini Doneč in petrolejski vrelci ob Črnem morju (Baku). Po vrhu ima dežela velikanske reke, pol» ne rib, in v tej vodi na j cenejši vir za električno silo. Saj je vsem znana pe» sem »Volga, Volga, mat j rodna j a«, kjer Rusi po pravici opevajo Volgo kot rodno mater. Vsa ta velika in bogata Rusija s svojimi 150 milijoni ljudi je danes od» rezana od ostalega sveta, v mestih in na deželi vlada revščina. Ljudje se morajo kakor v času vojne nastavlja» ti pred zadružnimi trgovinami in ča» kati z izkaznico v roki ure in ure, da dobijo svoj skromni delež moke ali mesa. Proste trgovine skoro ni več, v kolikor je pa je, moraš plačati za bla» go visoke cene, ki jih navaden držav» ljani ne zmore. Ruski zasebni trgovec zahteva visoke cene zato, ker si je blago nabavil večkrat s smrtno nevar» mastjo in ker ne ve, ali mu blaga ne zarubijo in ga vržejo v ječo. Po sovjetskem načrtu mora vsa za» sebna trgovina izginiti, nadomestile naj bi jo zadruge. Ruski dumping. Glede zunanje trgovine je »Novi list« že pisal, da je v sovjetski Rusiji trgovina s tujimi država» mi prepovedana. Inozemska kup» čija je državni monopol. Sovjetska oblastva sama določijo, kaj, po kak» šni ceni in kje je treba kupiti in pro» dati. To oblast izrabljajo sovjeti tudi v politične namene. Če se jim zdi po» trebno, vržejo kljub domačemu po» manjkanju na tuji trg to ali ono blago. Tako so prodajali pred krat» kim v Belgiji žveplenke po trikrat ni» žji ceni, nego stanejo v Rusiji. Posle» dica je bila, da so morale 3 belgijske tovarne ustaviti delo. Tako proda» jan j e pod ceno, to se pravi z zgubo, imenujemo z angleškim izrazom dum» ping. Od te ruske sovjetske politike trpe danes več ali manj vse države. Naj» bolj prizadeta je svetovna trgovina z lesom. Rekli smo, da se nahajajo v Rusiji silni gozdovi, kjer ni še nikdar odjeknila sekira. Tu sečejo danes ba» tal j oni delavcev starodavna drevesa, za delo dobivajo pičlo hrano in še pič» lejšo plačilo ali pa le izkaznico in kos vojaške obleke. Ker je povrhu gozd državen, je umljivo, da je les poceni in ga boljševiki lahko mečejo na sve» tovni trg. V zadnjih dneh preplavlja ruski les predvsem Anglijo in Bolan» di jo, pa tudi Italijo, Španijo in po» sebno Južno Ameriko. Hudo so pri» Trgovske knjige, katere morate uvesti najkasneje s 1. julijem 1930., vam nudi najcenejše Katoliška knjigarna v Gorici, Piazza della Vittoria 11. zadete od ruskega dumpinga Jugosla« vija, Avstrija, Češka, Rumunija, Bok garij a, Šve dska i n Finlandija, dr žave, ki same les izvažajo. Čisti dumping, to je očitno proda« janje pod ceno, se opaža najbolj pri maslu, jajcih in sladkorju, deloma tudi pri suknu. V Rusiji je danes pr e« malo masla, ker se je radi državljan« ske vojne in zgrešene notranje gospo« darske politike število goveje živine zelo skrčilo, a kljub temu Rusija pro« daja maslo. Isto velja za jajca. V Tr« stu si dp nedavna lahko kupil na de« belo poljubno količino ruskih jajec po 20 stotink, dočim so bila pri našem kmetu po 30 in 35 stotink. V Rusiji sa« mi pa jajca prav težko dobiš, v mestih le za otroke proti izkaznici. Po uradnih sovjetskih podatkih pri« delajo danes v Rusiji komaj 65%' predvojnega sladkorja, ki niti od da« ječ ne krije notranje potrebe. Isto velja o tobaku. Toda kljub temu vr« žejo boljševiki vsako toliko na sve« tovni trg silne množine sladkorja in tobaka, in sicer po smešno nizkih cenah. Celo bogate Združene države Se« verne Amerike imajo opravka z ruskim dumpingom. Predsednik re« publike Hoover je dobil pred kratkim spomenico domačih premogokopov, kjer tožijo sovjete, da uvažajo v A« meriko premog pod produkcijsko- ce« no, in sicer samo zato, ker hočejo o« škodovati ameriško premogokopno industrijo. Sovjeti prodajajo tudi vino. Nedav« no je priplula v Brazilijo sovjetska ladja s 40.000 hi, ki so jih prodajali za polovico manjšo ceno, nego so bile druge- ponudbe. Pri tem pridela Ru« sija v splošnem komaj 3 milijone hi vina, ki bi ga velikanske ruske mno« žice prav lahko popile, mesto da bi se zastrupljale z žitnim špiritom ali vodko. Rusko vino se je pojavilo tudi v Trstu in na Reki. Kakšnemu smotru služi vsa ta poli« tika? Večkrat potrebujejo v Moskvi naglo tuje valute in da pridejo hitro do dolarjev, prodajo v tujino ceneno blago. Iz večine gre pa za politični pritisk. Boljševiki hočejo v sosedni državi povečati brezposelnost, vzbu« diti delavske nerede in prisiliti tako tujo vlado k popuščanju. Stroške dumpinga mora pa plače« vati rusko ljudstvo, zakaj sovjeti kri« jejo zgube iz državne blagajne. Žve« plenke, sladkor, sukno in les morajo plačevati ruski kmetje in delavci tem dražje, čim ceneje prodaja njih vla« 5 da te predmete v tujino. Kristusov triurni. Danes teden je ves katoliški svet na stežaj odprl vrata božjih hramov, da v slovesnem sprevodu ponese ven na ulice, med življenje Kristusa v pre« sveti Evharistiji, da se mu poklonijo vsi kot zmagovavcu nad tvarnim in minljivim. Praznik sv. Rešnjega Tele« sa je eden naj lepših dni za naše fare in vasi, saj hodi v tem jutru sam božji Zveličar med našimi zorečimi njivami in domovi. Ta lepi praznik je začela Cerkev obhajati že v davni preteklosti. Naj« prej so ga obhajali v Liittichu, belgij« skem mestu, na pobudo svete Julijane Cornillonske. L. 1264. ga je pa papež Urban IV. raztegnil na vso Cerkev. Do- tega je pa prišlo1 takole: Nekje na Nemškem je živel svet duhoven. Vendar pa so se ga polašča« li dvomi, ali je božji Zveličar resnič« no pričujoč v presv. Evharistiji. Za« čel je živo prositi, naj bi mu bilo dano to resnično spoznati. Da bi si izprosil to veliko milost, se je napotil v Rim na grob sv. apostolov. Po dolgem ro« manju je prišel v mesto Bolseno. Zju« traj je šel v bližnjo cerkvico maševat. Pred povzdigovanjem so ga zopet na« padli hudi dvomi. Ko je pa povzdignil sv. hostijo, je nakrat začutil meso v rokah in iz hostije je začela kapati kri in curljati čez oltarno mizo in po stop« nicah. Dvomeči mašnik pa je mesto hostije ugledal med rokami Zveličar« ja, tako kot ga je pokazal Pilat Judom »Ecce homo« (Glej, človek). Na mah se je novica o čudežu raznesla po vsej okolici. Mašnik pa je tekel pred pape« ža, ki se je slučajno- mudil v bližnjem mestu Orvietu. Papež je ukazal, naj v slovesni procesiji prenesejo vse okr« vavljene oltarne prte iz Bolsene v Or« vieto. Še isto leto je podpisal bulo (pape« ško okrožnico), ki oznanja praznik sv. Rešnjega Telesa. — Sv. Tomaž Akvinski je pa spisal molitve in him« ne za praznik, ki se je mahoma prilju« bil vsem vernikom. Ta dan pa ni le zmagoslaven pohod Kristusa Kralja, marveč je tudi de« monstracija katoliškega živega prepri« Čanja, ki se ne kaže le v zaprtih sve«-tiščih in doma, marveč si upa med svet, ki ga je sram svoje vere. Še celo na uredništvo je prišlo par dopisov, ki tožijo, da so se ponekod fantje sra« movali nositi bandera in nebo pri pro« cesiji. Za take je še zlasti potrebna zavest, da je pohod Zveličarja v Naj« svetejšem res skrivnostno Zmagoslav« je, ne pa solzavo pobožnjaštvo. Ti stavki naj bodo v razmislek našim lju« dem, zlasti tistim, ki jim Telovo ni nič več kot drugi delopusti v letu.______ Objave. Vojne sirote, ki nameravajo; prositi za vstop v vojaške za« vode, naj se obrnejo na tajništvo vojnih sirot (na prefekturi) za pojasnila. Duhovne vaje za dekleta. Običajne vsakoletne zaprte duhovne vaje- za dekleta pri uršulinkah v Gorici bodo letos od 27. julija zvečer do 31. julija zjutraj. Udeleženke naj se zglase pri vodstvu Ap°« stolstva molitve, (Via Torrente 9). Istočasno naj pošljejo L 36.— za oskrbnino. Rok za pri« glasitev poteče 20. julija. Ob prevelikem Ste« vilu udeleženk bodo imele prednost tiste, k* sc prej priglase. V. J. Križsnovska: KRALJICA H AT A SU. Roman iz življenja starih Egipčanov. Glas se ji je tresel. Nekaj gorkih solz ji je spolzelo po obličju. Vkljub sebičnosti in nečimernosti, ki sta po« sušili Keniamunovo srce, se mu je deklica zasmilila. Sedel je poleg nje -in jo potegnil k sebi. »Uboga Nejta, računaj vedno name kot na svojega najboljšega prijatelja. Zdaj ne dvomim več, da ljubiš nekoga, toda nisem hud nate zaradi tega. Če boš kedaj potrebovala svetovalca ali zaščitnika, me pokliči. Jaz ti bom vedno vdan z dušo in telesom.« Nejta je vsa ginjena naslonila glavo na Keniamu« novo ramo. Solze so ji kar lile iz oči. Končno se je vzklo« nila in stisnila roko mladega vojščaka. »Hvala ti, Keniamun. Če bom kedaj slutila nevar« nost, te pozovem. Sprejmi zdaj od mene dar, ki sem ga prinesla k Roan-ti, da ti ga izroči. Sami bogovi so te pri« vedli semkaj, da ti ga morem izročiti lastnoročno.« Vstala je in vzela z mize krasno skrinjico, v kateri je bilo nekaj dragocenega nakita. »Vzemi tole in pa to, kar ti pošilja v mojem imenu Roa-nta.« »Nejta,« je rekel Keniamun, ki ga je dekličina ve« likodušno-st ganila, »kako naj se ti zahvalim. To je celo premoženje. Ali ga morem sprejeti od tebe?« »Od sestre in prijateljice moreš vse sprejeti. Zelo sem hrepenela po tem, da bi te mogla rešiti denarnih skrbi. Vem, da nisi bogat, Keniamun, in da imaš težko stališče v svojem stanu, ki zahteva mnogo. Dovoli tedaj, da razdelim s teboj nekaj zlata, ki ga imam v izobilju.« »Hvala ti, Nejta,« je odgovoril Keniamun z vlaž« nimi očmi, »sprejemam tvoj dar in v potrebi se obrnem do tebe. Izgubil sem v tebi najboljšo in najlepšo ženo, vendar pa sem prepričan, da ohraniš zame mestece v svojem srcu. Zato sem srečen. Zdaj pa mi ne odbij neke prošnje. Dovoli, da te poljubim v znak najinega pri« jateljiskega dogovora.« Nejta se ni obotavljala niti za hip, ampak mu po« ložila*#oko na rame in nastavila svoje rdeče ustne. Mladi mož, v katerem je kipelo- nebroj občutkov, je pritisnil deklico na svoja prša in jo- strastno poljubil. Nato se je naglo .obrnil in hotel oditi s terase. »Keniamun, pozabil si škatlico!« je zaklicala Nejta. Kaj nam pišejo te Istre. Glem pri Kopru. — (Kobilice.) Tudi pri nas so se pojavili veliki roji kobilic in to že tretje leto. Pred« krnskim so prišle bolj pozno; takrat niso napravile posebne škode. Lansko ieto je bila škoda že večja, posebno na krompirju in fižolu. Letos so se kobilice pojavile bolj zgodaj, poleg tega jih je dosti več kot prejšnja leta. Bojimo se, da nam uničijo vse poljske Pridelke. To je kazen božja. Pustimo delo ob nedeljah in hodimo k sv. maši! Šapjane. — (Nagla smrt.) — 14. t. m. je umrla nagle smrti Marija Moljavec (Tišlarjeva). Zjutraj je šla zdrava na delo. Ni bila še 10 minut na njivi, pa se jle zgrudila mrtva, zadeta °d kapi. Zapušča še iz vojne bolnega moža in 3 otroke. N. p. v m.! Nova Kračina. — Že dve leti delajo cesto iz Jelšan čez našo vas. Na sredi vasi je bil star most, ki ga obenem s cesto popravljajo. Približno kakih 15 korakov od mostu je podružna cerkev. Po novem načrtu bo cerkev stala pod cesto, da bo treba narediti do nje ne* kake stopnice. — Pred kratkim sta se Poročila brata Jožef in Franc Potoč* nik. Prvi je vzel v zakon Marijo Mo* Ijavčevo št. 15, drugi pa Marijo Mo* rjavčevo iz Sušaka št. 20. Obe sta bili vrli članici Marijine družbe. Podgraje. — (Za novim p r a * P o r o m.) — V nedeljo 15. t. m. smo rmeli v naši vasi lepo slovesnost. Ma* rijina družba si je nabavila zaželeno zastavo. Zastava je res krasno izde* }ana in je delo častitih šolskih sester 12 Trnovega. Marijina družba se je veselo in v obilnem številu pomikala jzpred farovža prvič s svojo zastavo, .c slovesnosti se je udeležila tudi Ma* rijina družba iz jelšamske fare. Preča* Miti g. dekan iz Jelšan je zastavo bla* go s lo vil in imel spodbuden govor za Marijine otroke. Posebno se moramo zahvaliti č. g. Rožiču za vsa požrtvo* valna dela, ki jih je storil za nas. z dežele ? Vel. Brdo. — V Velikem Brdu pri Jelšanah nas je dosti bravcev Novega lista. Zato! je prav, da se v njem tudi o nas kaj bere. Pohvaliti se moramo, da ni biloi pri nas ves predpust nobe* nega plesa. Imeli smo celo dve poroki brez plesa. Mačkolje. — Ob nas fante in dekle* ta se je nekdo obregnil v listu, da se preveč valjamo v razkošju. Tisti do* pisnik naj malo bolje pogleda. Fantje delajo od jutra do večera. 50 fantov je, pa že leta ni bilo potreba nobene* mu orožniku v vas. Dekleta tudi de* la j o pridno na polju ali pa v tobačni tovarni. — Imeli smo dober pevski zbor; škoda, da se je razšel. Pevci in pevke, nič zato, če vas kdo po krivici kritiziral Dolina. — Z veliko požrtvovalnost* jo nekaterih oseb smo hvala Bogu župnišče popravili, vse sobe preslikali in vse posnažili. Mnogo denarja smo prihranili z robotami. Zdaj čakamo še na dušnega pastirja, brez katerega smo že precej časa. Iz tržaške okolice. Skeden j. — (N o v a s v. m a š a.) — Dobro stoletje ni videl Skedenj tako I slovesnih dni kakor 14. in 15. t. m. ob posvečenju g. Placida Sancina. Pre* teklo je 108 let, odkar je Skedenj dal duhovnemu stanu drugega duhov* nika. Prvi je bil posvečen v mašnika po ustnem izročilu pred 134 leti č. g. Jožef Sancin = Conkov, ki je izšel prav iz iste hiše kakor sedanji g. Pia* > cid. Že teden preje je zavladalo pravo mrzlično razpoloženje. Dekleta, žene j in naši »krožkarji« so se takoj podali Ì na delo. Pletli so vence, vili umetne cvetlice, napravili krasen slavolok, dekleta in žene so pripravljale na* rodno nošo. Prišla je zaželena sobota in za njo nedelja. Ljudstvo je napol* nilo farno cerkev. Duhovščina z no* vomašnikom, žene, dekleta v narodni noši in otroci so v lepem špalirju pri* čakovali presvitlega g. škofa. Ljud* stvo je ginjeno sledilo cerkvenemu obredu in v veliki vročini vztrajalo do konca službe božje. Posebno ganljiv je bil prizor, ko je novoposvečeni du* hovnik prvikrat blagoslovil navzoče in ob poljubovanju rok sprejel če* stitke od presvitlega nadpastirja, du* hovščine in sorodnikov, medtem ko je iz kora zadonela pesem »Novo* mašnik bod’ pozdravljen.« Drugi dan, v nedeljo, je bila cerkev prenapolnje* na vernikov. V slovesnem sprevodu smo spremili g. novomašnika iz ško* fovega dvorca v cerkev. — Vsa slo* vesnost se je vršila v spravnem duhu in lepem soglasju vseh župljanov. Sle* dila je slovesna maša, med katero se je prvič izvajala skladba domačega glasbenika g. Alojzija Sancina — Če* mote ob spremljevanju domačega or* kestra. Lepa slavnost se je zaključila v škofovem dvorcu ob petju in svi* vanju našega orkestra in veliki ude* ležbi povabljencev. Koroška popevka »Se davno mrači« je zaključila lep ve* čer, ki bo ostal vsem Škedenjcem, du* hovščini in novomašniku v prijetnem spominu. Da se je ta velika slavnost tako lepo zvršila, gre največja zasluga vrlemu g. dr ju Ukmarju in našim vr* lim »krožkarjem.« E. Ž. S Pivke. Gaberče. — (Namesto p e v * s k e g,a zbor a.) — V Gaberčah pri Senožečah je bilo včasih pevsko društ* vo. Peli so sami moški. Sedaj se je društvo razdrlo in so začela dekleta prepevati. Pa kako? Vzamejo s sabo po par fantov v senožeške gostilne, pa jo kar tam udarijo. Iz idrijskega kotla in okolice. Tečaj za umetno vezenje in krpanje priredi tvrdka J. Kerševani iz Gorice od 2. do 15. julija v Ljudski šoli v Idriji. Tečaj je brez* plačen. Vodila ga bo gospa Kerševa* ni j e va. Vabljene so vse, ki se zanima* jo za umetno vezenje. Preš v. R. Tel o. — V četrtek na praznik presv. R. T. Je bila ob 9. uri velika sv. maša, nato procesija z Naj* Naglo se je okrenil, zagrabil škatlico in stekel ven ne da bi se ozrl. . Ko je deklica ostala sama, se je vrgla na ležišče in l1. Pokrila obraz z rokama. Izgubila je Keniamuna, ki T ji bil vsaj prijatelj. Nato pa so ji misli prešle na jubljenega moža, ki pripada oni Noferuri, katera mu ne rp0re.dati sreče. Sovraštvo, ljubosumnost in obup so -ati objeli strastno Nej tino srce, da je skoraj glasno »Roma! Roma! Zakaj sem se srečala s teboj?« V tem trenotku je zaslišala pritajen vzdih. Zdrznila ,e J.e M zavpila. Nekaj korakov od nje je stal mladi Ha* orin žrec,'opirajoč se ob steber. Zaradi vročine ni imel a sebi 'težke svečeniške halje, ampak je bil oblečen akor ostali egipčanski imenitniki : nosil je kratko belo uniko, dvojnati ovratnik in kapo. Sf. Je nepremično kakor kip in s čudnim izrazom ^ imel v Ne j to, ne da bi opazili njeno razburjenost. Pre* D iie,oena deklica se je tresla od strahu in sramu, da je zdi 3 f,ajnos.t Pred oPini, ki ga je ljubila. Nej ti se je n e °’ da ji je Roma bral v globinah duše in ;se morda ■ mehova! dekletu, ki je tako- neprevidno izdalo svojo nvnost. Pri tej misli ji je šinila vsa kri v glavo. Skočila je z ležišča, odbrzela kakor vihar mimo žre ca in hitela v dvorano. Hotela se je skriti za ta čas, dokler ne odide. Toda predno je dospela do goste sence sikomor, jo je neka roka ustavila. »Zakaj bežiš od mene, Nejta? Umiri se!« je rekel Roma ter uprl vanjo svoj plamteči pogled. Toda mlada deklica je bila preveč razburjena, njena odporna sila je po zadnjih bridkostih in po pogovoru s Keniamunom že oslabela. Zavrtelo se ji je v glavi, v ušesih ji je zašu* melo. Zdelo se ji je, kakor da je veter nekam nosi in da leti v črno brezno. Ko. se jje zavedela, je ležala na kameniti klopci. Glava ji je počivala na Romovih prsih in čutila je nje* go vo naglo sopenje. Ko je mladi mož videl, da je prišla k sebi, jo je posadil, a jo še vedno držal za roko. »Bolna si, Nejta,« je rekel prijazno, »to dokazuje tvoje razburjenje, ki nima pravega vzroka. Moraš se umiriti in zaupno gledati v bodočnost, ki ti obeta srečo. Bogovi ISO' te osvobodili iz Hartatefovih rok in ti naklo* nili mladega, lepega človeka, ki te ljubi in te napravi srečno. Čemu torej solze? To mi dokazuje, da v tvoji duši vlada zmeda in ne ljubiš nobenega izmed teh, ki bi utegnili postati tvoji možje. Veruj mi, Nejta, da nepre* stane tožbe ne prinašajo sreče. Samo izvrševanje dol* žnosti ti izpolni duševno praznino. Življenje zakonske odru. Zadela jo je kap. Bondi ji Bog dober sodnik. Gove jk. — V bližini »Kluke« so v polnem teku dela za zgradbo nove vo= jašnice za obmejne stražnike. Vojsko. — Zadnje nedelje smo imeli; že precej izletnikov, upamo pa, da se bo njih število sedaj pomnožilo. Meščani, pridite na oddih v naše gore! Ledine. — Od 8. do 15. t. m. smo imeli v naši župniji ponovljeni sv. mi* sijon!. Čč. gg. misijonarji iz Mirna so nam cel teden: v prelepih govorih po* vedali toliko koristnega za naš dušni blagor, da smo uverjeni, da ni vse pa* dio na neplodna tla. Pridig smo se ude* leževali kljub poljskemu delu v prav obilnem številu. V ned. zjutraj smo imeli skupno sv. obhajilo, popoldne pa slovesno1 'sklepno procesijo, katere se je udeležilo obilo faranov, okolica* nov in več sosednih duhovnikov. Iz Brd. Iz zapadnih Brd. — Zadnji dopis iz Podgore nas obvešča, da se bo s pr* vim julijem potniški avto Gorica — Vipolže — Molinut prekinil. To bo udarec za nas. Edina zveza, ki jo ima* mo z Gorico, se bo s tem pretrgala. Radi tega se Vsi zapadni Brici strinja* mo z dopisom iz Podgore in prosimo prevozno podjetje Ribi, naj bi par* krat na dan potegnila ločniška kori* jera do Gradišča in skozi Podgoro v Gorico. Ker je sama ravan, se bo ta vožnja gotovo izplačala. Biljana. — (Obvestil o.) — Le* tos se bo obhajala procesija: s kipom presv. Srca Jezusovega šele 6. julija zvečer, ker je na 29. t. m., na praznik apostolov sv. Petra in Pavla, shod v Nožnem. S Krasa. Komen. — (Poroka. — Strela.) — Pred kratkim se je poročil cerkveni pevec g. Godnič Just iz ugledne dru* žine z gosnodično Paškulin Leopoldo, gostilničarko. Mlademu paru želimo dosti sreče! — V bližnjem Volčjem gradu bi se bila 11. t. m. kmalu zgo* dila velika nesreča. Treščilo je v dve hiši. Pri vdovi Štolfa je pokvarilo dimnik, ožgalo 1 Kletnega sinčka Dor* četa in omamilo vso družino, da so komaj prišli k zavesti. Bog nas varuj podobnih nesreč! Zgonik. — (Slovo č. g. župni* k a.) — Po osemletnem delovanju med nami je v nedeljo 15. t. m. vzel od nas slovo č. g. župnik Butkovič. Zapušča nas radi bolezni. Njegovo delo za lepoto zgoniške in podružne cerkve in za naše otroke nam ostane v trajnem spominu. Solze ob slovesu so pričale dovolj jasno, da je bil g. župnik radi svojih pridig priljubljen tudi izven naše župnije. Bog mu daj ljubo zdravje in na novem mestu obi* lo božjega blagoslova! Našo župnijo bo upravljal č. g. Wester iz Repen* tabra, upamo pa, da nam g. nadškof kaj kmalu pošlje stalnega dušnega pastirja. Nabrežina. — (Nove poti. — Neumestno veseljačenje. — Letina.) —- Pred kratkim sta se dali v javni promet dve novi cesti, ki jih je zgradila nabrežinska občina. Ena je uravnana in razširjena pot, ki drži od pokopališča do glavne ceste; druga pa je skrajšana pot, ki vodi na železniško postajo. — V naši vasi, ozi* roma v bližnji okolici, se vedno pie* sari. V Nabrežini so po veliki noči že štirikrat skladali »brjar«. Take žaba* ve, ki za mladino nimajo nobenega haska pač pa škodo za žep in za zdravje, bi se morale omejiti. — Le* tošnja letina kaže prav dobro. Sena se je veliko nakosilo, žito in krompir uspevata dovolj dobro in tudi vinska trta obeta obilnega pridelka. Sežana. — Popotnik, ki sem se mu* dii na Telovo v Sežani, sem opazil marsikaj, kar je vredno, da se dene na »protakol«. Navada je bila nekdaj, da so Sežanci za ta dan napravili več slavolokov ter postavili visok mlaj; letos pa niti dekleta niso okrasila cer* kvenega vhoda z zelenjem. V tej stvari torej Sežana vedno bolj na* zaduje! — Popoldne so napravili cer* kveni pevci izlet v Šepulje, ki pa ne* katerim gospicam udeleženkam ni bil všeč, ker bi bile rade plesale, pa niso svetejšim, katerega je nosil preč. g. Osvald. Sodelovala je priznana cer* kvena godba. Procesije so se poleg obilnega meščanstva udeležili tudi zastopniki Vseh civilnih in vojaških oblastev. Lastniki kapelic so se po* trudili, da je bil prostor za evangelije povsod lepo ozaljšan. Sv. Ahaci j. — V nedeljo 22. t. m. je Idrija praznovala vsakoletni zgo* dovinski rudniški praznik sv. Aha* cija. V soboto na večer je bila po mestu bakljada z godbo, nato koncert na trgu. Zjutraj ob 5. uri budnica po mestu in predmestjih, ob tričetrt na devet sprevod rudn. uradnikov in na* stavljencev iz grajskega dvorišča z godbo na čelu v farno cerkev. Ob 9. uri je bila slovesna velika sv. maša, katero je daroval preč. g. monsignor ob asistenci šestih gospodov. Močan cerkveni pevski in godbeni zbor sta proizvajala slavnostno Wagner j evo mašo. Po sv. maši slovesna procesija z N a j svetejšim, katerega je nosil preč. g. prodekan Peter Likar. Tudi te pro* cesije se je udeležilo zastopstvo j a v* nih uradov, cerkvene organizacije, šol* ski otroci in precej meščanov. Sode* lovala je nova skupna godba in cer* kveni mešani zbor, ki je jako lepo pre* peval prelepe evharistične pesmi. (Pri prvem delu procesije bi v bodoče že* leli večji red.) Popoldne je bila na Zemlji običajna rudn. veselica. Na dopust. — Prejšnji teden je prišel na parmesečni oddih iz Severne Amerike v Idrijo naš rojak g. Robert Sternen 's soprogo, ki je tudi naša ro* jakinja. V dobi svojega bivanja v tu* j ini je to že njegov tretji obisk. Ve* liko lužo bo torej sedaj že sedmič pre* vozil. Na svidenje še! Poroka. — V soboto se bo poro* čil g. Viktor Čar, sin gozd. čuvaja, z g.čno Pavlo Knapovo. hčerko jamske* ga mojstra. Obilo sreče! Sn. Idrija. — (Nagla smrt.) — Prejšnjo- soboto- 'smo pokopali Ano Hladnikovo, ženo rudarja im posest* nika. V četrtek je zjutraj na videz zdrava vstala, celo dopoldne delala, opoldne pa že snivala na mrtvaškem žene ‘ti podeli novih radosti, ko postaneš mati. Na majhno bitje, ki ti ga podare bogovi, osredotočiš vse svoje misli in tedaj se boš smejala svoji sedanji otroški žalosti.« Nej ta se je vzklonila s plamtečim pogledom. »Ne govori tako, Roma,« ga je prekinila živo. »To, kar govoriš, diši po miru, čednosti in strogi modrosti božanstva, katerega služabnik si. Ne razumeš pa strast* nih občutkov duše. Govoriš mi o dolžnostih. Kaj pa se srce zmerni za dolžnosti, če ga zakriva slika nekega bitja? Moje srce mi prazno, kakor si misliš. Prepolno je samo enega moškega, ki ga ljubim, im . . .« Kri je šinila v obličje mlademu žrecu. Njegove oči, ki so bile uprte v izprcmcnjcno Nej tino obličje, so vzplamtele. Mlada deklica ni slutila, kako vabljiva je bila v svoji strastni razburjenosti, ki ie zajela vso njeno bistvo in jo skoro zavedla, da bi se bila zopet izdala. »Nejta, Nejta,« je govoril Roma z neodločnim gla* som ter jo prijel za .obe roki. »Ne izpregovori več niti besedice, sicer boš preveč povedala, kar bi potem obža* lovala. Nimam pravice vedeti za tajne tvojega srca.« Kakor da se je nenadoma prebudila, je deklica utih* nila, toda ni bežala. Občutek sramu im zdvojenosti jo je prikoval na mesto. Romove besede so jo prepričale, da je mladi mož zaljubljen v svojo ženo in jo je zato še o pravem času zadržal, da bi mu ne bilo treba reči: »Ne morem te ljubiti!« Ako bi bila opazila Romov otožni in strastni po* gled, ki je bil uprt v njeno sklonjeno glavo, bi se bila umirila. Toda ni mogla dvigniti oči. Mlada deklica se ni zganila niti tedaj, ko se je žrec sklonil k njej in ji zaše* pet al: »Ne 'smatraj me za hladnega in brezčutnega, Neitaf Razumem vse, kar ti srce vznemirja.« Šele ko je z.aslišala oddaljujoče se Romove korake, je omahnila na klopco in se spustila v jok. »V imenu Raja in Hato-re, čemu jočeš tu v samoti?« je vprašal čez nekaj trenotkov zvočni Roantin glas. »Mislila sem, da si s Keniamunom. Ko sem zvedela, da je odšel, sem hotela k tebi, pa sem srečala Romo, ki je tekel s čudnim izrazom na obličju iz tega gaja, kjer te zdaj vidim. Ali si se morda sprla z njim?« Omahljiva in zaupljiva Nejta je zaupala Roanti tajno svojega srca in ji vse povedala. »Mojega dobrega Romo ljubiš?« je rekla Roanta, ko je slišala dekličino povest. »Zdaj si še dražja mo* j emu srcu. Toda umiri se, draga, tvoje priznanje ga ni zmedlo. Prst bi si dala odsekati, da je bežal odtod ne zaradi tvoje ženske časti, ampak ker se je bal lastne sla* imele s seboj gramofona! — Pred kratkim je posedla Sežano »Mara z Macedoni je«; prišla je menda pogledat, kako je v »Markotovi skrinji!« — Ker se niso Orlečani na dveh »ohce* tih,« ki so se pred kratkim vršile, do* volj naplesali, so priredili preteklo nedeljo kar javen ples. Ni dolgo, kar je nekdo- grajal kraška dekleta, da preveč zapravljajo pri plesnih oble* kah, kar pa mi res! Resnica je, da so letos za orleški ples zelo varčevale pri blagu. Porabile so malo, zelo malo, ker iso Iskrajšale 'krila od vseh strani: od tal gor za 70 cm, od vratu doli pa dve iceli pedi; rokavov pa sploh ni bilo potreba! Ob tej priliki treba po* hvaliti tudi o-rleške mamice, ker so neustrašeno vztrajale ob plesišču, na katerem so se sukale njih zale hčerke. Še celo ne-ka-j mamic se je vrtelo. Povir. — (Očetje, palico v roke !) — Zares grdo je to, da neka* teri fantje razsajajo ponoči okoli hiš: razbijajo šipe po- oknih, cvetlice od* naša j o in celo- dvoriščna vrata sne* majo. Če ne bo kmalu miru, bodo kurja očesa! Lipa. — (Huda kača.) — Oni dan bi se bila nekemu kolesarju sko* raj pripetila huda nesreča. Kolesaril je proti Temnici, ko opazi pred sabo ve* liko kačo črnico, ki se je vila čez cesto. Kolesar gre naprej, toda naenkrat pia* ne kača nanj in ga siilo-vito udari po hrbtu. K sreči da se je k a čin rep za* motal v kolo, sicer bi se lahko ovila kolesarju okoli vratu in ga zadavila. Tako pa je prečke pri kolesu trla, do* kler niso prišli kosci z bližnjega trav* nika in žival pobili. — V bližnjih Ši* bel j ah se je poročil g. Furlan Ivan z gospodično Maričko Joganovo iz Škr* bine. Obilo sreče! Sz Gor. Sv. Lucija. — (To in ono.) — Praznik sv. Rešnjega Telesa smo ob* ha j ali prav slovesno. Med številnimi mlaji in okusno okrašenimi hišami je šla veličastna procesija v prav lepem redu. — Letoviščarji že prihajajo. Gotovo, da pridejo tudi letos v obli* nem številu v naš lepi planinski kraj, kjer je toliko naravne lepote in sve* žega gorskega zraka. — Pri nas fantje čimbolj opuščajo kajenje. Še med kadilci je več takih, ki prižgejo ciga* reto le zato, da vidijo, od katere stra* ni veter piha. Ravnica. — (Prihod nove ga in slovo dosedanjega dušnega pastirja.) :— Na praznik sv. Aloj* zija je obhajala Ravnica izredno slo* vesn-dst. Ob 5. uri popoldne je prispel novi dušni pastir veleč. g. Peter But* kovič, povsod znani ugankar Domen, v spremstvu devinskega g. dekana in drugih duhovnikov. Pri krasnem sla* voloku pred cerkvijo je pozdravil prvi cerkveni ključar v krepkih, a pri* srčnih besedah »našega moža«, novo* došlega gospoda; tudi fantovska in dekliška Marijina družba sta ga lepo pozdravili. V cerkvi je dosedanji u= pravite!) duhovni j e č. g. Filipič v gin* ljivih besedah govoril o zgodovini ravniškega vikarjata. Omenil je vseh 29 dosedanjih dušnih pastirjev. Ome* nil je zidavo nove, prelepe cerkvice in obnovitev farovža, predvsem pa du* hovno obnovitveno delo, ki je bilo lepo kronano s posvečenjem skoraj vseh družin p re sv. Srcu in z ustan o* vitvijo dveh vzornih Marijinih družb (fantovske in dekliške). Zahvalil se je Bogu in dobrim duhovljanom za to* lažbo teh uspehov, kakor jih le redko* kdaj žanje duhovnik v rojstnem kra* ju. Nato je predstavil globoko gin j e* nim duhovljanom novega dušnega pa* s-tirja ter jim priporočil, naj bodo tudi njemu z enako ljubeznijo vdani,, saj prihaja v imenu Gospodovem. Novi dušni pastir se je zahvalil za krasni sprejem in prosil vernike za potrp* ljenje, ker ga je pripeljalo v ta mali kraj zrahljano zdravje, ki ga želi utr* diti. Njegova želja je, da bi mu Bog dal vsaj toliko moči, da bi mogel uspešno nadaljevati delo, ki ga je sko* zi 11 let in dva meseca vršil prednik. Po toplih besedah dušnih pastirjev je zapela vsa cerkev zahvalno pesem in nato prejela od novega g. vikarja, tri* desetega v vrsti ravniških dušnih pa* s tir jev, sv. blagoslov z Na j svetejšim. Kal nad Kanalom. — (Poroka.) — V soboto 21. t. m. se je poročil g. Alojz Vida, lastnik hotela »pri zlatem jelenu« v Gorici, z našo domačinko Marijo Bavdaž evo. Novemu paru že* limo obilo sreče ! Koseč*Drežnica. — Iz Koseča smo prejeli: Neki neznanec je sestavil re* kurz, ki ga je Grosar Mihael, Koseč 20, poslal na prefekturo v Gorico. Za re* kurz je 10. junija zahteval tudi pripo* ročilo na kobariškem županstvu. Nih* če od podpisanih ni imenovanega po* oblasti! za kaj takega. Izjavljamo, da nima imenovani prav nikake pravice nastopati v našem imenu ter odločno protestiramo proti zlorabi naših imen. Koseč, 16. junija 1930. Sledi 20 podpisov. Tolmin. — (Praznik sv. Reš* njega Tel. — Semenj. — Ne* zgoda.) — Na praznik sv. Rešnjega Telesa se je kot vedno vršila proce* sija okoli Tolmina. Udeležili so se je v velikem številu. Tudi okna so bila povsod razsvetljena in okrašena. 01* tarčki so bili lepi, pred hišami pa so stali mlaji. — V nedeljo je bil pri nas največji semenj v letu. Toliko kra* marjev kot letos že dolgo ni bilo. Tu* di iz drugih krajev je prišlo dosti lju* di, tako da je bilo ves dan prav Živah* no. — Istega dne v nedeljo se je pripe* tila pred cerkvijo majhna nezgoda. Neki neznanec je pridrvel na motor* nem kolesu po cesti s tako naglico, da je podrl Ivanko Kavčičevo (p. d. Jeuč* kovo) iz Čadrga, ki je zadobila pri tem več zunanjih poškodb. Neznanca zasledujejo orožniki. Iz Vipavske doline. Črniče. — (Lepa fara.) — Shod sv. Vida, farnega patrona, smo pra* znovali letos posebno slovesno. Imeli smo pa tudi vzrok. Tam po zimi smo pridno in požrtvovalno robotali in (si delali novo pot za procesije; ob tej poti nam je domačinka g. Semolič po* stavila lepo kapelico in zanjo kupila krasen kip sv. Srca Marijinega, da ne bo manjkalo Materinega Srca, kjer bosti. Si prelepa, da bi mogel ostati ravnodušen, ko ve, da ga ljubiš. Bodi uverjena, da je Roma narejen iz ravno takega testa kakor vsi ostali moški. Samo nje* govo obličje je videti tako čednostim Poleg tega pa ga muči ona zoprna žena!« »Zakaj se je oženil z njo?« »Ah, mladostna lahkomiselnost. Kakor vsi moški se je pustil tudi Roma zavesti; nanravil je vsako jakih neumnosti, ki jih je pozneje obžaloval. Posledica tega je bila, da se je zvezal- z ženo, ki mu nli enaka po stanu! Ne ljubi je več in je ne more spoštovati, kajti Noferura se ne odlikuje ne po značaju ne po čednostih.« »In vendar jo ljubi,« je vzdihnila Nejta. »Povej mi, Roanta, ali je lepša od mene?« »Ne, ne, ti si brez dvoma lepša. Poleg tega pa nima nikake nežnosti. Umiri se; to reč pojasnim Romu, da ti pove resnico. Kakor hitro zvem, da te ljubi, te o tem obvestim.« »Ne mislim, da me ljubi,« je rekla Nejta. »Šel je od mene in ni hotel poslušati mojega priznanja ljubezni.« »To dokazuje, da se je bal samega sebe. Zdaj pa pojdiva, draga Nejta. V najkrajšem času se vrne Hnum* goten in moram pogledati, ali je vse pripravljeno za obed.« V tem trenotku je pritekla mlada črnka in vz* kliknila : »Gospa, gospa! Prišla je plemenita No ferma in prosi, če bi smela s teboj govoriti.« Ko 'sta prišli na teraso, sta zagledali Noferuro, ki jima je šla naproti. Mlada žena je bila nakičena in polna zapestnic in prstanov. Širok rubinov naglavni nakit ji je držal skupaj črne lase, Nad čelom se ji je pozibaval lotosov cvet. V roki je imela kito enakih cvetlic. Noferura je radovedno uprla oči v Nejto. Ta pa je bleda in potrta opazovala ženo ljubljenega človeka. »Zdrava, Noferura. Predno sedeš, dovoli, da ti predstavim svojo najboljšo prijateljico Nejto, hčerko plemenitega Mena in nevesto princa Sargona.« »Ah, to je zares srečen slučaj, za katerega hvalim bogove. Že davno -sem želela spoznati lepo nevesto, kra* ljičino varovanko.« Vse tri so sedle in Noferura je začela razlagati sva* kinji, da je prišla k njej zaradi pisma, ki ga je prejela od neke sorodnice iz Memfisa. Nejta je radovedno in ljubosumno zasledovala vsako kretnjo svoje protivnice. Priznati je morala, da je Noferura dovolj lepa, da bi si utegnila pridobiti moževo ljubezen, če jo je izgubila. že iz 1. 1928. stoji kapelica, posvečena Srcu Sinovemu. — In tako se je na; sv. Vida dan pomikala iz prekrasno okra» šene župne cerkve procesija postavnih mož, jakih fantov, skrbnih mater in belih deklet ter nedolžnih otročičev, da je spremila nebeško Gospo po novi »Gospodovi poti« v novi dom, ki ga je g. dekan oh asistenci 4 duhovnikov blagoslovil in kjer je g. profesor Ter* čelj faranom o Materi itn Varuhinji naši prelepo govoril. Bog plačaj vsem, ki so »pot Gospodovo« požrtvovalno po zimi pripravljali, vsem, ki so nam kapelico zidali, cerkev okrasili, maje postavljali, Bog plačaj pevskemu zbo» ru in Marijini družbi. — Na praznik presv. Rešnjega Telesa se je prvič vr» šila po novi poti procesija z Najsve» tej Šim v na jlepšem redu im slavnost» nem razpoloženju. Procesije so se udeležila tudi krajevna oblastva. s Le* fina kaže prav dobro. Naj bi jo1božji blagoslov obvaroval vseh nesreč! Po» polna seveda ni, žito je semtertja po» leglo, a kdaj pa mi popolno Bogu slu» žimo? Gorenje Vipavsko. — (Čast ta» k i m f a n t o m.) — Na praznik sv. Trojice sem v družbi prijatelja kole» šaril po zgornji Vipavski. V Logu sem videl zbranih pri popoldanski poibož» nosti nad 400 samih fantov. Ti fantje sc po večini vsi v Marijini družbi. Go» vornik č, g. Ferjančič jih je navduše» ma'bodril. Videl sem,, da se fantje po» čutijo zelo zadovoljne, ker so,se raz» bajali veseli. iz goriške okolice. Vrtojba. — (Nagla smrt.) — V nedeljo 22. t. m. je na naglem umrla v 41. letu življenja Jožefa Vuk. Utr» gala se ji je po kosilu žilica v glavi, kri je zalila možgane in revica je pod» legla. Bila je; dobra vzgojiteljica, j skrbna gospodinja in modra žena. — Zapušča žalujočega moža in štiri ne» dorasle otroke. Počivaj v miru, blaga žena, družini pa odkritosrčno sožalje. Cllciio v svet. V Indiji teče kri. V soboto so; se v Indiji, in sicer v mestu Bombayu, zopet hudo spopadli Gandhijevi pristaši in policija. Nemi» ri so se pričeli že ob sedmi zjutraj, ko je policija razganjala četo nacionali» stov, ki so po vojaško korakali po uli» cali. Ko ie počil glas o prvih spopadih, se je nabralo kar brž kakih 15.000 lju» eli, na glavnem trgu. Pričelo se je pre» rivanje in pretepanje; ženske so stale v prvih vrstah. Policija pa je preko njih tolkla z gumastimi biči po glavah. Ranjenih je bilo v teh borbah 500 oseb, 150 precej težko. Nemiri v In» di ji se še vedno širijo. Zato je angle» ška vlada pričela pogajanja z zaprtim Gandhijem. Boj proti makedonskim komitašem. V nedeljo in ponedeljek ponoči so v Sofiji in v bolgarskem delu Make» ddnije udrli orožniki na ukaz vlade v številna stanovanja makedonskih re= volucionarjev in odgnali cele trume v zapore. Med zaprtimi so tudi nekate» ri voditelji gibanja, tako bivši posla» nec Kušev in član revolucionarnega makedonskega 'odbora Gerazimov. Da ima odločni korak bolgarske vlade velik pomen za notranjo in zunanjo politiko države, je razvidno že iz tega, da so imeli pred aretacijo zunanji" mi» nister Burov, minister vojne, vojaški poveljnik mesta Sofije in ravnatelj policije dolga posvetovanja. Kdor po» zna zgodovino makedonskih revolu» cionarjev, ve narmeč, da so to ljudje, ki se ne plašijo nobenega sredstva v borbi proti nasprotnikom. Ko jih je pokojni Stambolijski hotel pritisniti, so prevrgli vlado in ga, umorili. Da bi ne izbruhnila sedaj zopet krvava vsta» ja, so morali bolgarski ministri posto» pati previdno in zelo odločno. Doslej je imela vlada gospoda Ljapčeva us» peh, v Bolgariji je popolen mir in red. Ni pa izključeno, da se bodo skušali »makedonstvujušči« še upreti in da nastane med vlado in njimi ostra, jav» na borba. Čudna usoda, da zapirajo komitaše ravno Cankov, Burov in Ljapčev, ki so prišli 1923. s pomočjo makedonstvujuščih na krmilo. Pri tem odločujejo seve tudi vplivi zapadnih velesil. Zaprte makedonske revolucionarje bo vlada internirala na obali Črnega morja. Mali sporazum. Romunski zunanji minister Mirane» seti je časnikarjem dal izjave o bodo» čem zborovanju Malega sporazuma. Minister je dejal, da se bo obravnava» lo vprašanje oi Briandovem načrtu Ev» ropske zveze. Države Malega spora» zuma so temu načrtu naklonjene. Na zborovanju se bo tudi podpisala tr» Kaj se sliši po 50»letnico obhajajo letos, pa ne kakega slavnega moža, marveč priproistih železniških voz, v katerih so nameščene restav» racije. Restavracijske vagone so uvedli 1. 1880. na nekaterih železniških progah. Ker so se dobro obnesli, so jih vpeljali povsod ter jih dali v za» kup posebni družbi, ki je zelo do» bičkanosna. Kdo je slavček? Poslušavci radija na Angleškem so že par cini deležni prijetnega presene» čenja. Točno o polnoči, ko oddoni dvanajsti udarec, se oglasi slavček, ki tako ljubko gostoli, da je vsa Anglija vzhičena. Radijski napovedovalec vsakokrat naznani, da je to pravi pravcati slavček iz bližnjega gaja, či» gar glas ujamejo na slušalo, in ne kaka gramofonska plošča. Čudno je pa le, da| se ptiček oglasi vedno ob isti uri. Zato so nekateri mnenja, da se nekdo zabava s posnemanjem slavč» ka, poslušavci pa menijo, da so v gaju. Njujorški strah. Za zaljubljene parčke v Njujorku so se pričeli slabi časi. Nič več si ne govska pogodba med Romunijo in Če» škoslovaško. Tretja važna točka dnevnega reda je pa še vprašanje go» spodarskega Malega sporazuma. To' se pravi, da hočejo Češkoslovaška, Jugo» slavija in Romunija ustvariti gospo» darsko enoto. Prva bi dajala svojim zaveznikom industrijske izdelke, dru» ga žito in rude, tretja pa petrolej. Neredi v Španiji. Iz Španije prihajajo poročila o stav» kah in pouličnih nemirih. Pretekli no» nedeljek je v mestu Se vil ji policija morala zopet rabiti orožje in streljati na množico. Ranjenih je bilo 8 oseb. Po padcu diktature Primoža de Rivere se polit, položaj v Španiji če» dalje bolj zapleta. V deželi se širi močno; republikansko gibanje, kralj Alfonz XIII. je zgubil oporo celo v krogih visokega plemstva, ki je bilo vedno opora krone. Povrhu je Alfonz XIII. odpotoval za del j časa v tujino, kar je njegove nasprotnike še boli opogumilo. V Parizu se je kralj sestal s španskim uglednim državnikom Santiago Albo, ki je svoj čas ubežal Riveri v tujino in vodil iz Francije najostrejšo borbo proti diktaturi. Santiago Alba je rekel Alfonzu XIII., da morejo samo velike politične re» forme rešiti krono. Predlagal je, naj se ustava spremeni v duhu demokra» eije in socializma. Kralj bi moral po» stati neke vrste dosmrtnega predsed» nika republike. Ravno tako se morajo uvesti znatne spremembe v organiza» ciji vojske, v šolstvu in gospodarstvu. Alba ie rekel, da v današnjem težkem položaju ne more sprejeti vlade in je kraljevo vabilo odklonil. Iz Pariza se je Alfonz XIII. odpeljal v London. Tudi angleško časopisje trdi, da so razmere na Španskem zelo resne in težavne. svetu. upajo v samotne parke na klopice hladit srčne rane. Pripetilo se je namreč že trikrat, da se je takemu sa< motnemu paru približal neznan člo» vek, ki je ljubimca ustrelil, izvoljenko pa pospremil do bližnje tramvajske postaje. Neznanec je na vsa uredili» štva pisal pismo, da hoče dekleta va» rovati pred zapeljivci. Žaloigra na morju. Ko je pred dnevi krenil iz Španije proti Ameriki grški parnik »Teodor Galakouis«, so se vtihotapili na krov trije španski delavci, ki so hoteli skri» vaj priti v obljubljeno deželo dolar» jev. Na visokem morju so iztaknili skrite potnike. Poveljnik ladje je zdivjal in zaukazal moštvu, naj jih vrže v morje. Mornarji so se uprli ne» človeškemu povelju, vendar jih je ka» pitan s samokresom v roki prisilil, da so končno vrgli nesrečne Špance v va* love. V tistem' hipu je prihitela na krov poveljnikova žena. Ko je spo» znala grozni položaj, je najprej S sol» žarni v očeh rotila moža, naj reši utap» Ijajoče se. Ko to; ni nič izdalo, je odhi» tela v svojo sobo, se vrnila z revolver» jem v roki in ga namerila proti sopro* gu, grozeč, da ga usmrti, če ne ustavi ladje. To je pomagalo. Hitro so spu* stili v morje rešilni čoln, kateremu se je posrečilo, da je potegnil iz valov dva nesrečneža, tretjega je pa že po* žrlo morje. Mesto milijonarjev. Izmed vseh evropskih mest ima naj* več milijonarjev Curih v Švici. Od 240.000' prebivalcev je 406 milijonar* jev. Toliko bogastva na en kup je pa zato prišlo1, ker so se bogataši iz raznih dežela odločili, da bodo v tem mirnem kotičku uživali svoje milijone. ,,ES**ji nam danes .. J* Čudnih in od sila dosti je poklicev, s katerimi si človek zasluži vsakdanji kruh Nekateri so žalostni in še nižji kot beraški. Le pojdite v veliko mesto na kraj, kamor vozijo smeti odlagat. Vrhu kupa opaziš dan za dnem v cape za* « vite postave, ki skrbno brskajo po j smeteh. Najdejo kako želez j e, par cunj, kosti, če je sreča mila tudi kup napol gnilih krompirjev ali sadja. K ar se da pojesti, se še tisti dan poje, osta* lo pa kupijo kake papirnice, želez j e kovačije za par vinarjev. Ti br skači po smeteh so znani ne le v Trstu, mar* več po vseh večjih mestih na svetu, kjer je obilen trop bednih ljudi, ki se v smeteh rodijo, v njih žive in tudi mrcin. Nemci zovejo te ljudi »Gift* backen« (v strupeni trnek) ker imajo nekakemu trnku podobne palice, da z njimi brskajo po strupenih smeteh. Bribtnejši oti teh brskačev hodijo vsa* ko jutro naravnost po gostilnah ter ; zbirajo v vrečo kosti od prejšnjega dne. Polna vreča kosti vrže po 2 liri. To so ljudje, ki nočejo beračiti, a žive slabše od beračev, tako topoglavo, da si ne vedo več pomagati. So pa še drugi čudni poklici, da še le človek prerije do kruha. Žena ne* kega brezposelnega delavca se je zrni* siila, da je praprot dobra za lov na muhe. Gre v gozd in nese na trg par svežnjev praproti. Vrglo- je komaj ne* kaj drobiža, a trgovina je šla naprej in danes se tista družina bavi le z nabli» nanj cm in prodajo praproti ter od te* ga lepo živi. V Nemčiji je mlad fant brez dela opazoval, kako kradejo kolesa na športnih igriščih Pa gre nekega dne fia igrišče z napisom na hrbtne »Spre* Jpmam kolesa v varstvo«. Danes ima dsti človek po vseh igriščih dobro or* ganizirana varovališča za kolesa. Mož m danes gospod. To so pač ljudje, ki znajo zgrabiti priložnost, ko se po* nudi, za zadnji las in si ustvarijo nove < Poklice. Znano je, da so loro ovc ikre, pri* Pr a vi j ene kot kaviar, posebna drago* cena slaščica za fine želodce. Tisto ribo love ob Črnem morju. Pri kaviarju pa n_e sme biti ne preveč ne premalo soli. sicer nii za nič. V tistih krajih živita dva moža s posebno razvitim okusom -a slano lin plehko. Ta dva kličejo ri* dici, ko pripravljajo- ini sole kaviar. Tlačana sta prav kneževsko. Do ta* kega poklica sta prišla prav slučajno. V velikih francoskih hotelih imajo tu* : 8 N y 1 (il m I mé (| mi I ■Vd: š y m Predvojne cene I Okoristite se pri tvrdki J969ZZINIB POPOLO." (L. OH1ECO), TRST, Piazza Garibaldi 1. GORICA« Via Mazzini CD oo » 1.95 1.70 3.70 3.90 4.20 1.90 3.— 1.20 03 _CX2 Svileno platno za perilo surovo platno .... fini madapolam . . . platno za rjuhe, vis. 150 » » platno za rjuhe, »lavoratore« visoko 150 cm, . . » » druž. platno, težko, v. 150 » » kuhinjske cunje ...» » kuhinjske cunje iz čistega lanu .............» » zefir za srajce . . . » » izdelane srajce (Borgo Cormons)............po » 11.— naglavni robci z raznovrstnimi vzorci..............po » 1.90 fin saten ...........m. po » 3.60 fin saten, težki, ...»»» 3.90 svilene odeje za dve osebi (24ÒX280) . . .po » 50. svilene odeje za poldrugo osebo (180X200) . . » » » 38.—, MOŠKE NOGAVICE. Moške nogavice enobarvne po L. 0.90, moške nogavice, »grisette« » » 1.40, moške nogavice, pisane, . » » 2.40, moške nog. iz niti »maho« » » 2.50. ŽENSKE NOGAVICE. Navadne ženske nogavice po L. 1.50, cvirnate ženske nogavice . » » 2.80. svilene ženske nogavice ženske nogavice vrste Bemberg z vezenino 2.90, Otroške nogavice . . otroške majice . . moške maje, »mako« moške morn. maje . ženske srajčice . . » » 3.90. po L. 0.70 napr., » » 0.90 » , » » 2.50 » , » » 1.90 » , » » 1.90 » . CD Fr F» Fa CD A3 m CD oo- F*r CD ero, A3 02 PP p*r P=5 A3 A3 CTO, P» esa fcsa >■*- A rt**.*#* ^ * ZDRAVNICA dir. VILMA DOMINGO, bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci sprejema od 10.-12. in 15.-16. ure GORICA, ulica Corso Vittorio Emanuele lil. številka 50. Posebnost: zdravljenje z ultravijoletnimi žarki. «I w •*& ■■■■%? sp 'W ■ V" 'V*' ^ V' -Vil' ■ ’-j» NP' v li ZDRAVNIK | dr. G. GREGORIG asa notranje bolezni sprejema vsak dan | j od IO. - 12. in od S. - 4. ure I V 501 V SOBICI, Tre'6 Reditev! 9ggv pr^ieiu* al Calmiere-, trgovina tkanin 'm oblek, TRIESTE — Ponte della Fafara, vogal via Carducci. LASTNA KHOJAČMCA Far priniEPoy nositi obleti po meri [u nalili izložbah) : jopič in hlače iz tkanine zadnje novosti, dobra podloga, prav slučajno po 225 lir; popolne (obleke iz izbranega blaga, točen izdelek po 250 lir ; moder1 ali sinji jopie9 rjavkaste ali sive hlače, zadnja moda, vse skupaj za 275 lir; popolna obleka iz modernih tkanin, dobra podloga, po 295 lir: popolne obleke, velika izbera vzorcev, zajamčena kakovost, po 315 lir. VELIKANSKA IZBERA BLAGA, poletnih jopičev (alpagas), poletnih površnikov, delavskih oblek. Obleke za dečke in otroke. 1 Zelo radice cene I Me kupna cena, marveč vzdrževalni stroški intrajnostnaredepo-snemalnik cenenega ali dragega, Dolgo trajajo brez popravil samo pristni posnemalniki in pinje DIABOLO". KMETJE! Ne izbirajte, kar je poceni, marveč kar je dobro ! ! ! Ta pojasnila se obrnite na Vittorio jonson — GORICA, Via Contavalle 4*11, (Casella 25). Vprašanja in ndgoanri. Vprašanje št. 454: Stric (očetov brat) mi je daroval 4 parcele, ostalo premoženje pa svoji soprogi (moji teti), kateri je zapadel tudi do« smrtni užitek od meni darovanih parcel. Stric je umrl, teta se je vdrugo poročila, svoje pre« m oženje prodala, moje štiri parcele pa oddala v najem, češ da jaz nimam nobene pravice do tistih parcel dokler ona živi. Ali je to res? — Odgovor: Dokler Vaša teta živi, ste Vi si« cer lastnik parcel, ki Vam jih je stric zapustil, a užitek pritiče do smrti v celoti njej. Vi ni« mate nobene pravice do sadov in pridelkov. Teta jih je lahko dala tudi v najem in uživa najemnino1. Vprašanje št. 455: Kako je mogoče, da se nekatere krave otelijo točno po 9 mesecih bre« josti, druge pa nosijo še celih 15 do 20 dni več:’ — Odgovor: Brejost krav traja od 210 do 331, normalno pa 285 dni. Če traja manj kot 230 dni, pravimo, da je krava zvrgla, in tele se na« vadno ne ohrani. Iz števila dnevov najvisje brejosti pa vidite, da nosi krava lahko tudi 11 mesecev. Vzroki za tako dolgo brejost kakor tudi za zvrženje so različni; navadno so vzrok bolezni, lahko pa tudi prepičlo ali preobilno krmljenje. Nagnjenje, da žival povrže ali dol« go nosi, se tudi podeduje, zato mora vsak umen živinorejec skrbeti, da izloči tako živi« no od nadaljnje reje. Vprašanje št. 456: Sorodnik je umrl in za« pustil nekaj denarja. Svojo kmetijo je prodal, a kupec še ni vsega plačal. Ali ostane ta denar kupcu ali sorodnikom? Kako bi prav uredili? — Odgovor: Vse premoženje pripada zakoni« tim dedičem. Ako ni kupec plačal pokojnemu celotne kupnine, mora ostanek plačati dedi« čem. Čc gre za znatno svoto, izročite zadevo ) odvetniku. Vprašanje št. 457: Posojilnica me jc tožila \ za neki dolg, ki sem ga njenemu odvetniku ta« ' koj plačal in dobil od njega potrdilo, da .ie j' plačano vse, to je kapital z obrestmi. Sedaj pa , me terja posojilnica še za obresti, češ da ji je j plačal odvetnik em> leto pozneje, kot jaz nje« j mu. Kdo je dolžan posojilnici, jaz ali odvet« : nik? — Odgovor: Obresti mora plačati poso« jilnici odvetnik, razen če se ni v računu zmo« j til. Gotovo bo odvetnik zadevo uredil, čc mu javite zahtevo posojilnice. Vprašanje št. 458: Kmet je napravil apneni« co in bi rad prodajal apno, ki bi mu ostalo. Ali j potrebuje zato posebno dovoljenje in. kje ga j dobi? — Odgovor: Naj prosi za dovoljenje j (licenco) na domačem občinskem uradu, ker J. se tako- izogne morebitnemu prestopku in : kazni. Vprašanje št. 459: Mlad prašič mi boleha ' že dva tedna na svinjski kugi, vsaj tako sem j določil bolezen po .-Majdičev! knjigi »Nasveti j za hišo in dom«. Živinozdravnik je ukazat si« j rotko in vsaki dan peščico v vodi namočenega ^ lanenega semena. Prašič je vedno enak, žre ; malo-, je mršav, se opoteka, je večkrat zape« čen, potem driskav itd. Kaj mi jc storiti? —- ! Odgovor: Če boleha prašiček na svinjski kugi, j zakoljite ga. Ta bolezen je namreč dclgotraj« j na. Prašički vedno bolj hirajo in slabijo; lc j prav majhen odstotek jih ozdravi. — Najbo« ; lje je takoj pri začetku prašiča cepiti. Kalomc« j lan na mleku (1 do 4 gramov dnevno) dobro j razčisti in razkuži prebavila. Vprašanje št. 460: Paru prašičev, ki sta po j 9 mesecev stara, se je pred 3 meseci život po« ! rdečil, potem so se jima razvile po vsem živo« ‘ tu kraste. Kraste na nogah; so ena pri drugi in po pol centimetra visoke; vsaka ima belo pi« kico na sredi. Prašiča kljub temu zreta, le mr« Zobni zdravnik dr. Robert Hlaoefy spirejem-a od 9. do 13. in od 16. do 19. ure v TRSTU, via S. Lazzaro št. 23 - II. Ob sredah in sobotah ordinila w POSTOM5 DARILA F. BUDA dobite v zlatarni TRST, UPORABITE PRILIKO izredne poletne prodaje pri tvrdki S. LEVI, Trieste, eia S. Lazzaro 9. Par primerov: Batist v barvah za perilo Svile za obleke . Madapolan . . L L L 1.90 3.50 1.90 a L 2.80 a L 2.80 3.50 3.20 1.90 3.50 L 3.50 L 2.90 6, 9, 10 L L L L L Corso Garibaldi 35, via Roma 16. Priporoča se J. Zirmann, fotograf, Postojna, Viale Oberdan, zadnja hiša na levo naprej od trg. Zwolf. Moderno slikanje. Nagrobne slike iz porcelana. Povečave. — Zmerne cene. Borgo za srajce Panama za srajce Najfinejši popelin Platno »naturai« Svila za perilo . Pelle uovo, fino Gobaste brisače Platnene brisače na meter Cajh za moške obleke itd. itd. Za krojače poseben popust. Velika izbera volnenega blaga za moške obleke. Češko platno za pernice — izredna prilika. Beli prtiči ...........a L 0.90 Namizni prti na meter . . a L 4.20 Črn saten ... od L 3.— naprej Velika izbera nogavic, maj itd. Pazite na številko 1 * TOLMIN 1 Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik dr. P, Ugo Netzbandt, Izrežban na klinikah na Dunaju in v Monakovem (na Bavarskem) sprejema v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri driu Bussiju), V Sorici druge dneve v tednu (via DantelO),! | Twriika TsimL Hribar - Sorica, | §g CORSO G. VERDI št. 32, || priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseli ^ g| vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in am platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse j® gg potrebno za njihovo popolno opremo. % BLAGO SOLIDNO. ‘ CENE ZMERNE, ff H^B8B8»BeaiaHiBii8eeeaBHiBeaNP*^s3s»i* m m um ■ ■■■■■■ ■■■!—(Hl.fHlH JIM j F"/"' V ..«-j.J9/. I Vam kaže na sliki P0SHEMALW1K (tip 1930) z bobničem, ki ne porjavi. Družba ALFA LA VAL Via Farneti S. - ffllLSH 119 - Via Farneti S. šava sta in kraste ju zelo srbe. Rad bi pripu« stil eno teh svinj za mlade. Kaj mi svetujete? — Odgovor: Prašiča imata najbrže izpuščaje, tako zvani ekcema. Bivati morata v čistem, zračnem in dobro nastlanem hlevu. Ob lepem vremenu naj se solnčita. Podajajte jima tečno hrano. Izmijte ju večkrat z mlačno milnico in triodstotno lizolovo ali kreolinovo vodo. Če koža popolnoma okreva, lahko svinjo pripu> stite. Vprašanje št. 461: Mojemu 22 mesecev sta» remu junčlcu je zrastel na notranji strani mleč« nih zob nov in bolj ploščnat zob. Žival ima sploh velike zobe. Kaj mi je storiti? — Odgo« vor: Zobovje pri živini večkrat nepravilno ras ste. Posebno sprednji, tako zvani sekavci, ima» jo često čudno lego in smer. Toda to živini nič ne škoduje, posebno v Vašem slučaju. Samo kočnjaki lahko ranijo jezik, nebo, čeljusti in sploh ustno sluznico. Najbolje je takšen zob izdreti. Vprašanje št. 462:. Imamo še precej tu» ter inozemskih srečk, katerih nismo svoječasno prijavili in ne obnovili, Ali je še čas za obno« vitev in kje? — Odgovor: Srečke nesite na eno ali drugo' banko ini tam dobite vsa potreb» na pojasnila. Vprašanje št. 463: Pisali ste, da bodo prosti davka na koze vsi, ki imajo eno do štiri koze. Kedaj stopi to v veljavo. — Odgovor: Mi smo pisali, da je tak zakon bil predložen, ni pa še sprejet. Če bo sprejet, bo prej ali slej objav« ljen v Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale) in takrat bomo o tem poročali. Vprašanje št. 464: Kako se pravilno piše: »s sto« ali »s stomi«? — Odgovor: Beseda »sto« se ne sklanja in ostane vedno enaka. To» rej se rečei »s sto«. Vprašanje št. 465: Mesto, da bi se cvet ha hruškovih drevescih razpihnil, je sčrnel in ko sem ga odprl, je bil notri bel črv, ki je uničil skoraj ves zarod. Kakšen škodljivec je to in kako se uniči? — Odgovor: Ta škodljivec se imenuje cvetoder ali latinski anthonemus piri in a. pomorum, ker se ne pojavlja samo na hruškah, temveč tudi na jablanah. Spada k rilčkarjem (kakor trtjon). Prezimuje na zem« Iji ali pa za lubom in lišajem na drevesu, izničujemo ga tako-, da odstranimo z dreves mah in lišaj, nadenemo na drevesa lepilne pa« sove ter spomladi pred solnčnim vzhodom' drevesa otresamo' na raztegnjeno rjuho, kjer rilčkarje uničimo. Vprašanje št. 466: Mladi hruškovi poganjki kar naenkrat ped pod vršičkom ovenejo in se posuše. Kakšen škodljivec je ta? — Odgovor: Škodljivec se imenuje obrezač ali omladar, latinski rhynchites coeruleus ali conicus. Na« Pada mlade vršičke hrušk, jablan, črešenj, sliv in breskev. Vršičke obje samica, ki zaleže prej v vršiček po eno do štiri jajčka,. Oveneli vr« Šički služijo malopridni zalegi v zatočišče in Prvo hrano: Tudi ta škodljivec spada k rilč« karjem. V splošnem zatiramo' škodljivca na 'sti način kot prejšnjega (gl. vprašanje št. 465) *n s tem, da poberemo vse ovenele vršičke in jih vržemo v ogenj. Vprašanje št. 467: Konča li mira (zimski pc« hic, zmrzlikar) svoj življenski tek na istem drevesu, kot se izleže, ali se pozneje tudi seli z drevesa na drevo? — Odgovor: Pedic se iz« ieže na drevesu spomladi iz jajčka, katerega je zalegla samica v zimskem času. Koncem ^‘aja. se črv (mira) zabubi in spusti na zemljo. se iz bube izvali samec, ki ima krila, lahko °dleti, kamor hoče; samica, ki je brez poseb« n’h kril, zleze na bližnje drevo. Mira sama, to je črv, se lahko preseli z drevesa na drevo, po« sebno če segajo veje enega drevesa v veje drugega. Vprašanje št. 468: Ali učinkuje kako umetno gnojilo tako hitro, da bi povečal pridelek ota« ve? — Odgovor: Superfosfat in tudi čilski so« liter povečata otavo, če so deževne razmere ugodne, na kar se pa težko zanesete. Gotov učinek imate le, če polijete razredčeno gnoj« nico. Vprašanje št. 469: Ali je mogoče ugotoviti, iz katerih jajc se bodo razvili petelinčki in iz katerih putke? — Odgovor: Dosedaj ne po« znamo zanesljivega sredstva. Vprašanje št. 470: Ali naj gnojim koruzi z amonijevim nitratom ali s čilskim solitrom? — Odgovor: Obe gnojili sta dobri, a čim po» zneje gnojite, tem manj prihaja v poštev amo« nijev nitrat, ker se težje raztopi nego čilski soliter. Vprašanje št. 471: Vsako koliko časa mora« jo biti pri zadrugi volitve načelstva? — Od« govor: Kakor določajo pravila, ki so v tem oziru merodajna. Pravila nekaterih naših za« drug predvidevajo volitve načelstva vsako tretje, drugih pa vsako leto. Civilno inženirska pisarna dr. ing. Gaberščik Oskar, TOLMIN, izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako» vrstne projekte; napravlja načrte in vse po« trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde« luje zemljiške skice za kupnoprodajne pogod« be; razne cenitve za privilegirana posojila itd. HSITRDHEIŠE POHiŠTflO IB ZAJAMČENO PO BJNIŽJIH CENAH dobite e tovarni G. EIECHER TRST — Via dell’Istria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi. Veliki popustil Oskar Canarutto, ?{££ TRST, via Matt. Ren. Imbriani št. 13. Prodajam ob birmi nove in rabljene predmete po zelo nizkih cenah. . Ortoped N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 32., IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE KILE BREZ OPERACIJE. Bolni na kili se lahko z zaupanjem obrnejo na osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno pripravo za zdrav» ljen j e. Vpoštevanja vredno je spričevalo drja cav. uff. Vincenca Rotondare, mornariškega pol» kovnega zdravnika, Fondamenta Misericordia št. 2625, Benetke, ki je pisal pohvalno pismo za aparat BECCHI, katerega je nasvetoval številnim bolnikom in ki ga je lahko pri vsa« kem slučaju uporabljal. Opozarjamo, da bo ortoped Becchi prišel v naslednje kraje: v Trst: 5. in 6. julija, hotel »Europa«, v Idrijo: 7. julija, hotel »Didič«, v S. Lucijo: 8. julija, hotel Mikuž«, v Gorico: v sredo 9. in četrtek 10. julija, hotel »Angelo d’ Oro«, v Tržič: 11. julija, hotel »Al Cervo«, v Pulj: 12. julija, hotel »Miramare«, v Zader: 13. julija, hotel »Bristol«, na Mali Lošinj: ponedeljek 14. in torek 15. ju» lija, hotel »Italia«, na Cres: 16. julija, hotel »Adria«, v Moščenice: 17. julija, hotel »Armanda«, v Opatijo: 18. julija, penzijon »Mosler«, na REKO: soboto 19. in nedeljo 20. julija hotel »Rajal«, v Št. Peter na Krasu: 21. julija, hotel »Rebec«. ' 9 Vsi morajo vedeti, da so | GE IVlji tvrdke FOPCBSSÌn m boljši in najcenejši. Velika izbera za birmo. e trst, na capam s, is». modi. Fratelli Lederer - Trieste, Telefon j 3482 Bogata izbera vseh hišnih predmetov; kuhinjska posoda iz glaziranega, emajliranega železa, aluminij, porcelan, pocinkani škafi itd. po popolnoma konkurenčnih 1W" cenah. "^*'1 Prodaju samo na debelo. Telefon 3482 Valuta — tuji denar. Dne 25. junija si dal ali dobil za 1 dolar 19.07 lir 1 angl. funt 92.75 lir 100 dinarjev 33.80 lir 100 čeških kron 56.65 lir 100 nemških mark 455.55 lir 100 svio, frankov 370.— lir 100 šilingov (avstr.) 269.30 lir 100 franc, frankov 74.92 lir 100 belga 266.35 lir Beneške obveznice 75.05; obveznice »Consolidato« 85.12. Loterijske številke Dne 21. junija 1930. Bari 45 9 80 25 71 Florenca 65 62 27 75 30 Milan 71 43 33 17 80 Neapelj 26 56 22 32 21 Palermo 32 10 16 19 56 Rim 82 31 56 49 15 Turin . 51 14 62 61 58 Benetke 60 20 69 43 49 Semnji v prihodn jem tednu. Nedelja, 29. junija: Tomaj, Labin, Lokovec, Št. Peter, Šentviška gora, Jelšanc, Moščenice, Poljane nad.Opa» ti jo-, Sv. Petar u Šumi, Marcami, Gal e s žan, Veliki Lošinj, Movraž, Sovin jak, Osp. Ponedeljek, 30. junija: Trnovo pri Bistrici, Štanjel, Trbiž, Pontafelj. Torek, 1. julija: Pazin, Postojna. Sreda, 2. julija: Herpelje, Karojba. Petek, 4. julija: Dolina, Rihenberk. Sobota, 5. julija: Vodnjan. TOLMIN. Preizkušeni zobni zdravnik ROBERT BEREŠ SPREJEMA kot doslej vsako nedeljo prj drju Serjumi vt Tolminu, ostale dni pa y IsOHIOlj Corso Verdi 36. dr. firesio Adalberto, mladi (starejši sin,) sprejema vedno v svojem ambulatoriju v ©OBICI, na Travniku (Piazza Vittoria) št. Wl nad lekarno Cristofoletti. i ii ... i umilili ihiiìih hìm m Naznanjava ceni- kmetovalcem, da bo pričela poslovati moderno opremljena žitna mlatilnica 28. t. m.-TTajprej v Vipolžah, potem v Števerjanu in v Gonjačah. — Priporočata se lastnika: Anton Koršič in Josip Maraž — Števerjan. Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiske!* Katoliška tiskarne v Gorici, Rive Fissasti* ìtev 11. iìlill oliasi Vsaaa beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, noši ite ponudbe ali odgovore v zenrtem ovitka, na kaleiem je navedeno geslo Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš Ust v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34. BIRMANSKA zlata in srebrna daris la in ure najboljših znamk dobite naj* ceneje pri zlatarju in urarju REBCU, i IDRIJA. Pozor! Tvrdka A. Komel v Gorici, trg sv. Antona 5 kupuje po najvišji dnevni ceni dobre gnjati (pršute) s slanino. Kapljice Minerva za želodec, (česni« kov izvleček in druge zdravilne rastline) so najboljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, napetosti, bolečinam in krču v želodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi ali nadu» hi in poapnenju žil. — Čibejeva lekarna v Tr« . stu. Piazza S Francesco. Pohištvo nudi širom naše dežele znana | industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan : 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa i po najnižjih cenah. No zamudite prilike! Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po | najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver» i di 13, Gorica, (nasproti novega zelenjadnega ! trga). Prodam: motorno kolo s priklopnim sede« .cm »Ais. 5—7.«, napol novo za 2500 lir in ena« ko motorno kolo »Indian 5—7« v dobrem sta« ! nju za 800 lir. Dananzo, Tržič (Monfalconc). Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Viti. Eman. III. štev. 7. Fotograf išče pridnega in dobrega re/ušer« ja, plača po dogovoru. Ponudbe pošljite upravi. Za primerno hišo kjerkoli zamenjam do« j bro založeno trgovino z mešanim blagom, hišo, j poljem in kolonsko hišo. — A. Visentin, Por» ! tole 14. (Istra). Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca« stellano, last F. Boloffio, Trst, via Belli, vogal via deli’ Istria 7, tel. 64—85. Novo hišo L dvema stanovanjema in vr« tom, ob državni cesti, prodam radi selitve. Matija Hladnik, Slej koti 107 — Šturje pri Ajdovščini. Dva Čevljarska šivalna stroja sc radi opu« stitve obrti prodata. Za ceno in pojasnila sc obrnite na Feliksa Curka, krojača, Vipava. Mladega, urnega pekovskega pomočnika z dežele in 14 do 15 let starega hlapca iščem. Naslov pove uprava. Na prodaj i° motor na nafto 10 IIP zelo pripraven za mlatilnico, žago ali mlin v Vrh« polju štev. 25. Trgovsko vajenko, zmožno računanja in s i primerno izobrazbo sprejme trgovina z meša« ! mm blagom: Marija Petkovšek, Torrcnova di 1 Villa del Nevoso 118. Že vrabci 1111 Strehi vedo, da so posnemal« niki »DIABOLO« najboljši. Naročite si ga pri zastopniku Rudolfu Periču v Opatjemselu, ki vam da vsa potrebna navodila in vam ga brez« plačno postavi na mesto. — 10«letno jamstvo. - Kmetovalci, požuritc se! Pnevmatike, dvokolesa in vse clektmmc« ' hanične potrebščine dobite ceneje kot v mestu v Sežani štev. 30. Vipavska vina namizna in sortirana: pi« noia, rizling, burgundec, silvanec, zelen iz kleti Kmetijskega društva v Vipavi točijo: hotel Šapla, Šturje in hotel Garzarolli — Postojna. 17=letno dekle poštenih staršev bi vstopilo v službo pri kakem kmetu za lažja opravila.1 Naslov pove uprava in poduprava. Posestva, vilu> hiše, trgovine, gostilne itd. prodaja posredovalnica Ivan Godina, Maribor,. Tattenbachova ul. 19/1. Šestnajstmesečni bik. čiste švicarske pasme, potrjen, je na prodaj. — Oskrbništvo grofa Coroninija, kronberg. V" Vipavi se prične s i. julijem razproda»! ja vseh ostalih čevljev v dobro znani Curkovi trgovini po znižanih cenah. — Ne zamudite | prilike, posebno dekleta ne. Krojačem, Šiviljam, nešivljam! 1. julija sc pričnejo tečaji prikrojevanja. Poučuje se krojenje najnovejših moških in damskih kr o« jev. Posetnikom priskrbimo dovoljenje ter bi« \ anje in službe v Jugoslaviji. Udeležencem, ki šivajo, se honorar znatno zniža. Pouk tudi po pošti. — Krojno učilišče Ljubljana, Stari trg 19, vodja F. Potočnik, odlikovan z naslovom krojnega profesorja. Sune gobe, arnik, bezgovo cvetje itd. ku« pujem v vsaki množini in jih plačujem po naj« višjih dnevnih cenah. Maks Štucin, trgovec, Cerkno. Posestvo; hiša, vinogradi, travniki, njive in gozd je na prodaj. Naslov pove uprava. Razpisujejo se zidarska, tesarska in klc« parska dela pri zvoniku v Črnem vrhu. Pošlji» te ponudbe do'20. julija na župni urad, Črni vrh nad Idrijo. Tam dobite tudi vsa pojasnila- Pozor! Suhe gobe, lene h eie, arniko, bezgo» vo cvetje itd. kupujeta Franc Makuc, gostilni* čar v Cerknem in Peter Lapanje, učitelj v Še» bicljah ter plačujeta po najvišjih cenah, dražje kot Vsak drugi v okraju. Ker se preselim s trgovino, prodajam vse predmete po znižanih cenah. — Jakob Šuligoj-urar in zlatar, Gorica, via Carducci 19. Priprosto, pošteno dekle z 12 tisoč lirami gotovine se želi poročiti z mladeničem od 28 do 35 let starim s kmetijo ali stalno službo. Ponudbe naslovite na upravo pod geslom »Resnost«. Izvežban *n priden sodar išče dela; gre tudi na deželo. Naslov je pri upravi. Pozor! Po- zelo nizki ceni se proda rad’ o fužinskih razmer, skupno ali posamezno: 1- trgovska hiša z dobro idočo trgovino, gostil» niškimi prostori in mestno tehtnico; 2. d'’6 hiši, pripravni za obrt ali gospodarsko poslop» je, z njivami, travniki in gozdom. Oboje ie na zelo- prometnem kraju ceste Reka Trst. Naslov je pri upravi.