Stav. 41 V Trstu, v torek 17. februarja 1920 Letnik XIV Izhaja vsnk dan, udi oh nedeljah '::» pr. znikUi, zjutraj. — UrctlinSvo: ulica sv F a čišk.i AsiSke^n Daily Telegrapli poroča iz Carigrada, 13. I. in.: Povest o zopetni osvojitvi Odese in puslcšeju v mestu je naj strašnejše poglavje boljševiške zgodovine. Mesto so zasedle rdeče čete vsled vstaje naroda, ki je vedel, da je morala Denjikinovih čet vsled iradanja zelo padla. Pustošenje po mestu je trajalo brez prenehaja dan in noč. Najboljši meščani so se pobijali pred očmi Denjikinovih. častnikov, ki so vložili vse svoje sile, da bi poti a ču i vstajo. Obrežje je branila čela kadetov, ki so večinoma bili nižji kot njihove puške. Ta četa je imela velike izgube. Končno so ji prihiteli na pomoč angleški mornarji. Okoli 12 tisoč beguncev iz Odese se je zateklo na angleške ladje. Položaj na Benjikinovi front?. JEKATLRINODAR, (S.) Polona« na Oenji'ki-novi fronti tak le: Prostevolisika vojska je imela 11:: Mšjii ob Moniču tri velike uspehe: rJeča konj:,;;! pod poveljstvom Pudeiva in Dotunenda ie bila 1 ii ':.: ie r-;: tenTizRubihi 2V topov; osem rdečih »; lkov i cliilo unlčenHi; deseta rdeča ar-mada >e bila raz« tožena. Zaplenili smo <>0 topov. 120 strojnic sn uV: 32ou rdeč Mi v» Oakov. (ieneral Denjikn le ^oja-nil v kazašikem zboru svoi voia&ki in poliveni ivro^sram. 'ki se sestra v kr Mvili i>< te/.:r!i iz teli le toček: Pri-znanjc samouprave de/e!:un. I i se bore preti boljševikom; 2. samouprava kazašfžm 3e2etam; 3. boi do skrajnosti jjrc'ti boljšev'kom; 4. enotna vlada s kozaškimi •zasi« pniki; 5. enotno v« r^ko poveljništvo; (>. zemlje kazaškim kmetom; 7. varuška konstitu-enta. Timotenko. predsednik kazašikeca zlx r i. te izjav'.! oh velikem ( Jobravanju skupščine, da ie Vključeno vsako ncs>porazmnljeiii'e med Ka'zaki in generali :n l>erTjakiiicrn Boljše viška nevarnost. BERO LIN, 15. WoIffov urad poroča: Bivši predsednik ruske dume in vojni minister GuČ-kov sc jc izraz il napram zastopniku kulturne lige, da obsloji za Evropo resna nevarnost boljševizma. Stanje Evrope, ne lle Nemčije, še ni bilo nikdar tako kočljivo. On dvomi, da bi se posrečilo diplomatičnim polem ustaviti boljševiški pohod proti Nemčiji. Nabori na Reki. REKA, 15. Reški magistrat je odredil, da morajo priti k naboru 12. februarja vsi leta 1900. in 1901. rojeni, 13. februarja vsi leta 180S. In 1S99. rojeni, 14. februarja vsi leta 1897. f r< jeni prostovoljci drugih letnikov. Ti nabori celo Italijanom niso posebno pogodu. Opazilo se je, da je mnogo dijakov teli letnikov odpotovalo v Italijo študirat. Poleg tega je velik del takih mladih ljudi pobegnilo preko istrske meje. D'Annunzijcve odredbe. REKA, 15. Reška kveslura je začela zopet z revizijo izdanih koncesij za izvrševanje obrli. S lo odredbo nameravajo zapreti še zadnje trgovine, ki niso v rokah pristašev današnjega režima. Počastitev Atncrikancev. SPLIT, 15. General Dokič, poveljnik jadranske divizije, je priredil v Sinju dejeneur, ki sc ga je udeležil ameriški admiral Andrevvs. SPLIT, 15. Ameriški admiral Andre\vs se je vrnil iz Sinja v Split. Iz zasedene Dalmacije. SPLIT, 15. Blatsko občino na Korčuli upravlja sedaj kar.ibinijetski kapelan Feliee, ker je bivši župan Mison obložen, tla je poneveril 200.000 kron Iz državne blagajne. SPI TT, 15. Jugcslovenski Sokol v Mandalini. !vi mu je zasedbena oblast lani uglavila delovanje za leto dni, je sedaj oživel in razvija sokolsko misel. SPLIT, 15. Te dni so karabinijeri aretirali v Kogoznici vaščane Živkoviča, Ercega in Lovriča, in sicer iz neznanih razlogov. SPLIT, 15. V Skradinu so uslanovUi jugoslovensko čitalnico, ki Vvzlic italijanskemu pritisku lepo prospeva. Po demonstracijah v Splitu. SPI.IT, 15. Pokrajinska vlada je izplačala za poškodbe, ki so bile prizadete italijanskim društvom in trgovinam povodnm poslednjih demonstracij v Splitu, 27.000 kron odškodnine. Proizvajanje tobaka. BELGRAD, 15. Uprava državnih monc-polov je sklenila, povišati proizvajanje tobaka na 10 Iz Msdžars\e. Otvoritev madžarske narodne skupščine. BUDIMPEŠTA, 16. (S.) Danes se je svečano otvorila narodn?-vskupščina. Umik romunskih čet na Clemenceaujevo črto. BUKAREŠT, 9. (S.) Zakasnelo. Ministrski svet je sklenil dat; ukaz, da se romunske čete umaknejo od Tise iia Clenieceaujevo črlo. Umik se izvrši v dveh nosečih. Romunsko in slovaško prebivalstvo, ki je ostalo onstran Clemenceaujeve črte, se brani madžarskemu gospodstva in zahteva preselitev v Erdeij. V sled tega namerava začasna erdeljska vlada, katere predsednik je Manin, počasi in metodično spravili romunsko in slovaško prebivalstvo n:t varno pred madžarskim nasiljem. Mirs* Nemci in vojni krivci. BEROLIN, 15. Kakor doznava »Berliner Tageblatl- iz pristojnega vira, je že izgotov-Ijena in natisnjena lista onih ententnih oseb, : i jih Nemci obuolžujejo protizakonitesti in nečloveških dejanj. Priča'k'-ije se, da bo ta lista objavljena prihodnje dni. Na londonski konferenci. LONDON, 14. (S.) Na današnji seji je mirovna konferenca izpopolnila besedilo nole Nizozemski £lede izročitve bivšega cesarja, ki jo je podpisal Lloyd George. Točno besedilo se priobči 14. t. hi. Konferenca je nato razpravljala o jadranskem vprašanju in o mirovnih pogojih Turčiji. J.ON DON, 14. (S.) Ministrski predsedniki so se sestali danes ob 10'30. Seje so se udeležili tudi Curzon, japonski poslanik, Berthelol in Cambon. Maršal Focli se ni udeležil seje. LONDON, 15. (S.) Rculerjeva agencija zatrjuje, da se je na včerajšnji seji mirovne konference razpravljalo o carigrajskem vprašanju. Čeravno ni prišlo do končno veljavne odločitve, se smatra, da oslane sultan v Car?-gradu. Oslaja še rešitev verskih in političnih vprašanj. Jadranko uprašsnle. WILSON PROTI LONDONSKI POGODBI iN PROTI ZAVEZNIŠKEMU NACRTU OD 20. JANUARJA. Jadransko vprašanje ni doseglo viška krize v kljub prvemu in drugemu zavezniškemu ultimatumu Jugoslaviji, vkljub zadnjemu pismu, ki je biLo izročeno v soboto Trumbiču, pooblaščencu jugoslovenske vlade v Londonu; jadransko vprašanje je doseglo višek krize v hipu, ko ro zavezniki v Londonu opustili svoj načrt rešitve, ko se je londonska konferenca hotela izogniti izvršitvi londonske pogodbe z novo potezo: izvršitvijo londonske pogodbe v izpremenjeni obliki, ki bi v bistvu ne i/pre-meniln veliko. Nitti je namreč priznal, da bi bila izvršitev londonske pogodbe v sedanji obliki zvezana z velikimi težkočarni, in da bi bil vsled tega pripravljen dati Dalmaciji najpopolnejšo samoupravo, tako da bi Dalmacija postala neke vrste italijanska samostojna kolonija. Ta nova podlaga za pogajanja je bila sporočena tudi Trumbiču. Tedaj pa je prišlo nekaj, kar se je predvidevalo in pričakovalo brikone tudi v Londonu: Wilsonova brzojavka. Amerika ni v zadnjem času sodelovala prT delovanju konferenco, loda sledila je pazno vsem dogodkom, in je v odločilnem času dvignila zopet svoj glas. Wilson je v svoji brzojavki izjavil, da ne priznava ne londonske pogodbe Tie zadnjega zavezniškega načrta, temveč da vztraja pri svojem načrtu glede rešitve jadranskega vprašanja. Ce bi zavezniki ne ho- teli sprejeti tega načrta, se Amerika umakne iz mirovne konference in pusti zaveznike, naj delajo, kar hočejo. V naslednjem podajamo poročilo agencije Štefani« o tej brzojavki: PARIZ, 15. Listi poročajo iz Londona, da je predsednik Wilson poslal mirovni konferenci brzojavko, v kateri izjavlja, da je glede rešitve jadranskega vprašanja proti udejstvitvl načrta od 20. januarja kakor tudi proti udej-stvitvi londonske pogodbe in da zahteva, naj se izvrši ameriški načrt. Na to brzojavko sta odgovorila angleški in francoski minister z brzojavko, v kateri naglašata svoje vztrajanje pri stališču konference. •Echo de Pariš- piše, da sta Lloyd George in Millerand izjavila v svojem odgovoru, da se morata držati predlogov, ki so se poslali Jugoslaviji 20. januarja. Ce belgr^ska vlada ne s»prejme teh predlogov, dovolite Francija in Anglija Italiji izvršitev londonske pogodbe iz I. 1915. Millerand in Lloyd George odklanjata Wilsonove obtožbe proti Italiji in izjavljata, da se je Italija vrgla v boj z vsemi svojimi silami in se borila za veliik ideal, ter spominjata število njenih nirličev in njene napore. Ko se je odposlal ta sikupni odgovor Wilsonu — pripominja »Echo de Pariš« — je poslal Lloyd Georg kot predsednik konference Trumbiču pismo, v katerem je poudarjal, da Anglija In j Francija vztrajata pri svojem prejšnjem sta- • lišču: če Srbi, Hrvati in Slovenci ne sprejmejo1 predloženega načrta, naj pričakujejo izvršitve J londonske pogodbe. j »Pelit Parisien« obžaluje, da hoče Wilson, ki ni mogel tekom svoje bolezni nad dva meseca sodelovati pri pogajanjih, sedaj naenkrat uničiti delo, ki so je zaveznrki naredili v tem času. On hoče zopet začeti z razpravo v času, ko se je mislilo, da je rešitev že blizu. »Journal« smatra, da bodo zavezniki poudarjali predsedniku Wilsonu, da je bilo njihovo delovanje od 9. decembra dalje v korist obema strankama, ker se je že naredil .korak k sporazumu, toda list smatra, da to ne ovira Wi!sona v njegovi moči, ker do spomladi 1921 je on gospodar; vsled tega bi bilo najbolje, če bi se priznalo, da so se vsi poizkusi posredovanja ponesrečili: jadransko vprašanje se ne more rešiti drugače, nego potoni sporazuma med narodi, ki prebivajo ob Jadranskem morju. PARIZ, 16. Zastopnik agencije »Havas«* je debil od intimnih krogov ministrskega .predsednika Milleranda, ki namerava jutri ministrskemu svetu poročati o delu v Londonu, nekoliko vesti o londonskih pogajanjih: Jadransko vprašanje, ki je itaik zelo težavno, je postalo še bolj zapleteno vsled nenadnega Wilscnovega posredovanja. Ministrski predsedniki so določili pred ločitvijo vsebino odgovora Wilsonu, ki se mu pošlje potom poslanika Zedinjenih držav v Londonu in Parizu. Vsebina se drži zelo tajno. Vkljub temu se lahko predvideva nova odložitev rešitve ita-lijansiko-jugoslovenskega spora. Millerand se povrne v London 23. t. m. in prevzame osebno vodstvo pogajanj. Frank Polk začasni Lansingov naslednik. WASHINGTON, 14. (S.) Frank Polk, ki je Nil nadomestil Lansinga na pariški konferenci, bo voclil začasno posle državnega tajnika. Vsled zdravstvenih vzrokov ni sprejel definitivnoga imenovanja. Merodajni krogi izjavljajo, da jim ni znano, na 'koga pade Wilsonova izvolitev. Nitti o svetovnem položaju. PARIZ, 16. (S.) O. Nitti je obrazložil london-■ozabijamo, i.a moramo narediti mir; živimo v upanju na po-moč iz Amerike, ■ n v bednem, -zelo bednem polo-žaju. v -katerem se naboja Evropa, se ne misli, ;':t jc neobhodno potrebno delo vseh brez izjeme. Živeli smo. ne da bi mislili na tristo milijonov Nemcev. Avstrijcev. Rusov in Turkov, katerih delo in proizvodi so neobhodno potrebni za obnovitev Evrope. Kaj je posledica tejra? Amerika nam oiiJilanja poselila — moramo se •zanesti na lastile moči; moramo narediti -konec pr'it:'!\i, vsled k::tere smatramo že 15 mesecev m> dokončanih sovražnostih za sovražnike 300 uiMrjonov ljudi. Z boljševiiki. Ko-podorji Rusije, nsmo ne v vojnem ne v mirovnem stanfu; 'za furčijo ne vem. ali ho še obstojala; Nemčija, od katere pričakujejo Francozi odškodnine, ne more wč proizvajati, a ameriški in nevtralni finančniki smatrajo, da ie vsa Evropa na pravcu strašne ':r!ze: ne zaupajo 11:1:11. -ker nismo znali narediti iiiirn; treba je vsaj toliko pomirila za vzpostavitev iniiu kakor /a napoveU vojne; treba je pozabi'ti nekatere strasti in zadovoljiti >~e z imenom zmagovalcev. treba ie gledati resnici v obraz in za-JovoVevati se z besedami. Smatram, da *etn dal primer, ipr/vcvši italijanski narod, naj ne vztrajc l; J( vratni) pri krajevnih zahtevah, in trudim se da bi mu dal v/višertejše in večje obzorje za n'e-jjovo bodočnost. Iskal sem in iščem še prijateljstva sosedov tu Ji tedaj, ko je moglo n ihovo ne-!;>. !i]e priti v navzkrižje z nami. Povrnitev k po polnemu mirti in do voljne 11111 proizvajanju — >t pripccmiU Nitti — to je edino sredstvo, ki iin; Evropa za svojo obnovkev; drugače oe^metno. in ogrozi nas straAnejše boljševišivo. kokor sme bili v vojni. Brez neposrednega -kupnega del: iiieo Anglijo. Itaiijo in Francijo ni rešitve v Evropi. Zdi se — pripomina >Mat!n«. da bo ta politika 0 kateri se je že govorilo v italijanski zbornici popolnoma zmagala na Icndonski konierenci. Nova zanikanja vesti o francosko-jugoslovenskl zvezi. PAKMZ. 15. (S.) Agencija .»Havas* ipravi. da jt neresnična vest nekega rmskega lista o domnevnem pogovoru med Nutiiem in Millerandom. te kom katerega je b^ie Millerand priznal, da odgovarja priobčeno* besedilo vojaške zveze mec Francijo in J uv oktavi jo načrtu, ki ga je predložila iigoslovenska vb da irancoski vladi kmalu pc 1 »'Annunzijevem pi djetiu. Millerand ni nikdar izrekel omenjenih beseu in omenjen pogovor se n sploh vršil. RIM, 15. (S.) Francosko poslaništvo sporoča: »Francoski poslanik je dobil na svoje poročilo o pisanju nekaterih italijansikih listov tale odgovor od francoske vlade: Ne francoski vladi ne nobenemu njenih diplomatskih In vojaških uradov ni bilo prav nič znanega o jugoslovenskih predlogih; francoska vlada Je doznala o teh domnevnih razkritjih šele iz prl-občitev lista *ldca Nazionale*.. Četudi predpostavimo, kar nam ni znano in o čemer absolutno dvomimo, da je belgrajska vlada nameravala predložiti ta načrt francoski vladi, fran-cosika vlada ga ni nikoli prejela in ni mogla dosledno potrditi prejema. Te listine se torel morajo smatrati za izmišljene, kakor tudi so, RIM, 16. (S.) Francosko poslaništvo poroča: »Neki italijanski jutranji list je priobčita svoji številki od 14. t. ni. brzojavko svojega londonskega poročevalca o domnevnih poga-janph glede francosko - jugoslovenske vojaške zveze; v tej brzojavki se je govorilo o dcK mnevnem pogovoru med g. Nittijem in g. Mille-random. Francoski poslanik je pooblaščen na «javo, da g. Millerand ni mel z g. Nittijem v Londonu nikakršnega tozadevnega pogovora. Kakor pogovor sam, tako tudi izjave, ki se pripisuje^ Millerandu, so izmišljene od prve do zadnje besede. Francoski ministrski predsed-mk ni imel omenjenega pogovora ne z italijanskim ministrskim predsednikom ne s kako dru go osebo. Poročilo iz Londona je torej popo! notna od začetka_d°^craja izmišljeno. Italijanski kralj ratificiral mirovno pogodbo med Italijo in Bolgarsko. RIM, 16. (S.) Včeraj je bil izdan odlok, katerim se ratificira italijansko bolgarska mirovna pogodba. Izgredi v Ljubnem. LJUBNO, 15. Pri torkovih dogodkih so bili 3 orožnik, ranjeni, od katerih je umrl eden, ki je dobil iz vrst demonstrantov strel v hrbet iNa strani demonstrantov so bili trije ubiti. Deželna vlada je izdala proglas, v katerem obža-Juje iz človečnosti izgrede in žrtve in na to opozarja, da more samo mir in red rešiti težko prizadeto prebivalstvo te bede. Vzrok izgredov je edinole v komunističnem roVarjenju. Komunistični agitatorji so zadnji čas poizkusili, pričeti zopet s svojim delovanjem v Grad-cu. Ker pa so jim to energično preprečili, so pričeli s svojim rovarjenjem v Donavvitzu, kjer so izrabljali težki prehranjevalni položaj, da bi namijskali prebivalstvo. Ker je bilo komunistično rovarjenje oblastim znano, so se zadnji cas odredile potrebne varnostne odredbe. Vsled tega je bilo mogoče, da so se izgredi tako hitro udušili. Odredilo se je vse potrebno, da se prepreči nadalnje komunistično ščuva-nje v Donavvitzu. z Zapadnoogrsko vprašanje. DUNAJ 14. Madžarski poslanik na Dunaju je izročil kancelirju Rennerju noto, v kateri predlaga, naj bi se rešilo zapadnoogrsko vprašanje polom prijateljskega sporazuma, in sicer potom ljudskega glasovanja. Narodna misel In demokracija. Ozemlje, na katerem bivajo Hrvat e, Srhi in Slovenci, leži med ovc m a svetoma: Vztokom iu Zapadom. A to ie pomenjalo doslej: med kladiv*"" m nakovalom. Po trinajstih stoU^i«. odkar s-e ta troimeni narod nn.vcUt tu. se moramo vpraša, t i začudeno. Kako je mogel sploh obstati tu? Kako da ga ni še vrag vzel?! — kakor je rekel Voinovič. In res: vsa zgodovina tega naroJia je nepregledna vrsta težkih borb ./a samoobrano. Nai so si nasilnik i prizadevali še toliko, da bi ta narod odtisnili odtod, ni -e tfm posrečilo nikdar. A kaj ga je ohranilo? Tista ljubezen do rojstne grmie in tisto sveto čustvo, ki je je vsakdo prinesel s seboj na svet: pripravljeno-1 za lastno žrtvovanje. Glas narodne pesmi, vera v Boga. iprirojena žilavost 111 odporna sila — to je bilo orožje, tki ga ni mogel nihče izbiti narodu iz rok! In če so bili časi. iko se ie bilo res Iki ti. da narod obnemore. so vodje skušali razvneti v narodu še močneiši plamen domoljubja, zbirajoč vse zavedne in 'poštene. vse brezpravne in uspavane, v eno celoto, da bo v bratski skupnosti moč še silneiša in odpornejša. Iz te borbne zaednice se je imela razviti ide a narodnega edinstva. ideja borbe za svobodo in pravico človeku. Ro-evveJt ie lepo naglašal, da }c ineJ narodi najboljši tisti, ki je v nem uajholi razvito narodno čustvovanje, in ki >e najbolje u-verlen o svojih narodnih pravicah, ali tudi o — dolžnostih! Narodna misel in čustvovanj« sta torej odvisna od oduševljenja in vojevanja zanju — pa tudi od hrepenenja po njiju. Znameniti ruski uisec Trubeckv pravi: »Narod iu domovina sla dom očetov, ki so ga ti zbrali in postavili >/. velikimi žrtvami in trudom; zemlja, posvečena od velikega ustvarjanja in žrtev prejšnjih naraščajev, orošena od njihove krvi in solza, ogrevana od li nbezni. Tako domovino ljubimo bolj. nego očeta in mater; ljubimo jo brezkončno, ker objema vse: ves narod!-* Ako kedaj. ie treba sedaj, da narod razumeva nartKliio idejo čim resneje in ognjeviteje. Ogreva naj se narod oh bratski ljubavi in zavednosti, da more v izd-ruženi moči odbijati vsak* udarec. Je pa v narodu še takih ljudi, ki bi radi o-ebrn; koristi JicteH ovirati skupno in solidarno delo. V narod silijo taiinstvene sence, ki bi ga v svo i službi nekdanjih, sedaj zrušenih tiranov hotele polagoma zastrupljati, rJa bi mu otele tisto največje: n egovo dušo. Ti poi?jku-i zastrupljanja se morajo preprečiti z vzigojnim delom na področju gospodarstva In občil. S tem se v narodn ojač» in u-čvrsti zavesi. •/. katere bo črpal moć. voljo za delo in čut tiste -ohdarnosti. ki je potrebna za o-hranitev težko pridobljene svobode. Potrebno ie popolno zbli/anie stanov in delo vseh s»l brez razlike: Jel > duševno iu telesno. Nikar ne rušilno ie sktii noMi s krikom, sj>ori. večnim nezadovoljstvom in oporekanji, marveč druži naj nas vez dolžnosti iu pravo chnuvno delo! Samo prava, delavna, narodna demokracija osvaja srca. ruši. kar je starega in gnHega. po>tav! a novo. ustvarja. reš>-va človeštvo iu narodnost! So pa ljudje in narodi, ki to idejo krivo ume-vajo iu iv.vaajo. Šc več: raztegajo jo .preko jnei pravice in svobode. To je takozvano šovenstvo, iiieKalotiiauija, iinperiializem. ki neizogibno vodi do vojen in vel.ki-h nesreč. Tako pc-liliko so tirali Madžar ji, Nemci. Turki. Vzvišujoč sel>e. so posegali po tu'i h ozemljih. Tako krivo ume van je domoljubja je zajelo kot kaka bolezen tudi nemško delav tvo, ki mislilo, da je vojna sredstvo, s katerim bodo mogli zagospodovati nad gospodarstvom drugih. To tie dovedlo do osvojcvalne politiike, a ta co milirarizma v Nemčiji in do boljševizma v Rusiji. Posledica za obojne je bila z.lom in poraz. Je pa še ena nevarnost, ki^ preti narodni ideji: stremijeme, da bi zapluli v 'vodovje mednarodnosti. Ta ideia izlove po ogromnem mednarodnem oceanu in tjovaja v vrt;nce velikih gh>-bin. v katerih bi mogli mali narodi povsem zginiti! Ako bi hoteli biti mednarodni v tistem obič.. nem. krivo ume va nem iz.mislu. bi pomenjalo, da se odrekamo narodnim svetinjam; bi bilo izdajstvo na velikanih, ki so žrtvovali nahvišje za potomstvo: sami sebe! 7.t misel ie strašna: da bi domovino 41 naro.nost zamenjali z drugo za -edaj še nepoznano sredstvo. (ire za preporinl. Spričo te velike naloge moramo izenačiti vse stanove, zbližati jih in držati Hi združene. Pa ue satno zavednih članov, marveč moramo privesti tudi tiste, ki so že začeli razpadati. To bodi najprvotnejša in najveOia dolžnost prave narudne demokracik?! V njenem okrilju je sreča. - v oboda. oJrešitev »n samoobrana! Porazdelimo vse sposobnosti in .prektijtrto ih v drobiž ter jih porabljajmo za dnevne potrebe naroda! Vzvišene besede: enakost, bratstvo in svoboda — te tr besede 'zapišimo na svojo za- tavo! Stran II. »EDINOST« štev. 41. V Trstu, dne 17. februarja 1920. vesti. Prcii.tcmne italijanskih beguncev in interniran ce\. Glasen! odredbe generalnega civlnega ko-niis?:sr::ata /:i Primorje cd 14. februaria 1920.. i'Ti"!i<> prav:j;• vsi ItaKani, ki so prebežali v Italijo t.i; ki bili imemrani po av-Iriskih cblasrtjh \ sled v<\nc. P'-stati zr,>ct lastniki vseli njihovih |.rt:naćnln. Ki so jih posedovali na primorskem o-zciuhu !;i ki so Me prodane na iavni dražbi po avstnskih oblastih v čbbi od 24. maja 1915. do r, novembra 191S Aiko se dotične stvari nahajajo še vedno v 'asti tistHi oseb, ki so jtfi kupile na Traibi bodo prizadeti faneB nravico zahtevati, da - "i:ii : vrač-o v naravi. Kavno i-to pravico i-.T. - .. j| N .'učaiih, će se njihove stvari naliaja-ro že v tretjih rokah, ako se dokaže, da je tretji ;»> ■ v :C.j,' ,i0 jjii ;;u;>oval. da je šlo za stvar«. ',Y ., f-V jast' beguncev, 'ki so pre-bežali v kraljestvo, J: oa tfetlh. ki o bili internirani. Po: J , ViiTi-sniii premičnin se bo fevršia proti ,J.i jo ie kupec ptefial «a me. in s,i-,r ' • j j ,)0 ti: :*ni razmerju. Ce i>a bi Suvš. ] i premij ni n dokazal, da se je n«.e-V s..m udekvil dražbe, ko so se Me pre-.],- ].', j i,o liiic! pravico zahtevati od pr;za-U a kakor tudi od v-ch raih. ki so bili :iii. Ja mu dotične stvari povrneo in en tej i tudi plačajo ooik< dnino. Ako pnza-. :i i s; L:' tiiik v Ui/.i ti , iio proti njim. bo sodi* ; .{.i. ' ,»', -vajo po S -i54. civ. zak. (veljavnega v i.r^ii rokraiinah) zaradi motenja posesti. Pri p j ' • j ..m !e upoštevati naslednje rzpre- J; ri ; 30 dni. "ki jih določa S 454. se bo ra-II -, | (;j ;istega n".v* eca. ki sled; mesecu, v kaiereni Ve bila objav^ena predstojeća odredba. Kot "/a /a-In • r.-r-sestno stanje ki ga predvi-eva , i i. .^ra'", se bo smatralo eno, ki je < vb- !»'.. : 7 j titve. Kazsod-ba ■.-cdnMi cbla-iiioraLi \s.• i 'začasno, izvršMi. tudi čc ;•',• • nr stranka Jia razpolago tudi se dru-z..'.l, a.V.;' sr-dstva. Ce o se v dobi od 24. mka 1915. do 3. novembra 19ls. razveljavile na škodo • . en m!h ra-.'i izcsiakv.a jJaćc- .. pog dbe o najem« hi.>, stanovanj in cbrtnih prostorov, bodo imeli isti pravico prvenstva pri i Jd; .n;u i>rostorcv. ki bc'.o na razipolago vslea • generalnega civiteejBa komfsarijata od 2t. . _Prizadeti strs nki se bodete zamogl« pogoditi todi med seboi potom razsodnikov v smi-:U S S77. civ. zakonika. Ui / avu-.i b!za obleko in državna obuvala. Mc in i ma.'strat na'/nanja. da se bo zčela pro-a c'r/avnc:a l.'agu za obleke in državnih otni-! v poncdeli'-k, 16. t. m., in sicer v sle lečili 4>rt> iaialnab* v Primorski zadružni zvezi, ul. S. Oio-- -'^;* h in ul. čtnova m. v ck-1.; vsti:;;iio n.-aVi nailvVši igralci in igra ■ i plesu pa n..>t..,-!io vsi vestta dežele,,stari in mlad«, ubrgi in bog • o. ker vabljeni so v>i. Vstcpni-na 3 bre a k /.e In. razvedrila in -pokrepčila ne bo nutkalo. Začetek <,b 2t) in pol. konec na pepe!it:C-no >redo. Prihitiie vsi. da Pusta dostojno prosla-< 'mn in se mu ne zamerimo za bodočnost! 1'romci i:/«! železnici. Generalni civ. ko-misariiat za Piimorje z nrK.i ve«t, k« se je pojavila l»o li-iih. ćeš da se bo o.pravil promet na prog" I rst-Pimal vin Lngatcc. Potna listine za »'rimorje. Za potovanje p/. l>ra-!e-;-. •. \ Pri m., rje niso : • trebni nikatki posebni . : ii lisri. temveč 'zaJ -.tuje pomi list za notra-■}], t j. s i ] . ■;. i druga izkaznica s >!;kega dr-zavlian tva. se mn bo izplačevala .pokojnina ali , [ ,] i, ji »:.; r. ..Uii i. te. < iVde poko^i-ki Hi | \\ ^tann'e'o t stu.n /asedbene črte. . , . •■ n eniu in drugače poda- aj i družil držav; se nagia&i da bi iim moral: -v :jji'n. e P k, j dne ena ađi druga di-se ira-icaja na cuetnfin bi vse Av-trije. V j, ;v'f h .. vj /l- začela poga anja s priza le Um' , : .:;ni ^ i! i v'ada a suijske republike se ji .;. .'; j . z tU-iianvko \!ado. ter se bodo .V ! ' j V sat i na laćun •pokojnin umirovljen-•:." v irah a m:...ita-Iiiunske \lade, in sicer po •l . 'h dniičiicg : dne. Podpore na raciui pokojnin .i . Izplačevala ifd gotovi mi pogoji tudi za "i rh je 15. t m. /'nt:. j V deželni bolnišnici v l.'i:!-l.:u g. J t. sip Keiioa, gozdarski ura- r.rk, sni , • r. aka Gorčana. Zbolel ie na špan-ki bo-k/n". j i ga je ug.'-nobila kljub temu, da so ga 'pri- • ;!1 v b(-!'-'>n!ci; z iiieda v I ubijano in mu pre-'» rb- l« tamkaj jH;šo nago. Zal nam e. da i r mo cb'avliatt to m/no vest. in še tembolj, ker tako < t čamo pokojnikovo rodbino, ki nam i/.\ rše\ a.ije inženirske sJužne na Pri?norske«»i. Z «".:-n.'m v • : l.e netočne ve ti, ki so jih objavil listi o tem vprašanju, naznanlu seoeralni ci\»in: k. ai niiit z.i Primorje, da ni predlagal, da na* še vžp^t-vi veli a \ m 4 odjo.foe bi\ >e avsiro-(.-•-trske n; aaihiie z leta IVI/., na pi ilagi katere ,, ' i'.i.bili . I mini tr-tva za ;avna dela na-v":n/ • i • i f Ki niso dovršili p edpi-auM vseiičiL'^ih studiev, pač pa ie generalni civibi V* nrsariiat predajal v cktcž>ru t>. i. osrednjemu nradn za nove p-krajinST da na§ dotično odčedbo odprav z. r: ii va rstva interesov diplomiranih in-žcn:ri"V. <> redni; ura tudi <=drc-d;l, da prlca-deii lahko vložijo prošnjo do 15. januarja l«A?o. p' ;■. ai gea.jrair.ih V omisariaitov za priznan e ve-'a\n: >t edanjih 12*^.0, a cen; litru go: i iega špirita 5*20 lir namesto dosedan 1 4*•'••o lic. Kdor i, res1.< nienjene dt.loobe. -. ;ce predvideva .e v odii -ku gubeinatorata < i Slovensko gleitailšea, t. m. točno 20*30 -e bo vi> !a prem čra Jurčič-* o. vekar-rcve narodne Ure v petih de anjiJi in dveh slikal. iMtiiiBlifli -z orkestrom. (>b te} priliki nastopi \-s a:isaU'l»vi; pevske točke spreuda orkester t i \ra-tvi o 1 >. ŠU'arra- Izpremembe se bo. . v»K. ij j>.-i i ie:;! (.dru. V Ravnili ulggah nastopijo . . r rol oVnjj Sev, g. Krak. Nbnd g. Sila. ier g g Požar. S* rok. lerčič; gdč. Bizjaikova na-vt'. r ; ci :. Nt: a. gdč. Kraljeva i,i t Polonca; drvce ženske uloge so v n-kah g. Sflove. (i . .... v »kov« in Meacefieve. Med pavzami ' . s % ira i o '.t- .-r. Vstopnice k tej -predstavi so •)re:!pu IS i ■ :i g-cdaKšjd blagajni v ve/i Naro-J- ueg-a dCflSL__Jut;i v sredo i& t. m. (učno ob 20 •_:a : i v. i / ves ansambel. Roparski napadi se množe po vsej de. eh s po-•oešao bit;' -ti«. P..damo nazaj v razmere pre N.:V ieem-m. N. dneva, da -e ne bi čulo in čitalo 0 dr-nšh : . r- dih celo ob belem dnevu, brancoz; ; t'» Ca Ni« svoje okujiaoje to ozemKe teinelj«t^ 1 aistii. nvar ev. s sied>tvi kaipada. ki se po da- -lit Di »t:ii ne - :. :..' <> za »iiovckolju'ma. Danes je J!-.ve.k. ljubi i o pustiti ri.;.-aria. da i vzame, kar smatra sam rj potrebno in zajostno, uboge žrtve pa ua' se pi'io/tlo qt\ božjem sodišču in po-pros ;o za intervencijo nadangela Mihaela (ne (iabriela!). Roparjem gre močr.o r.a roko tudi i .j^-kl nevedno!, ki t'šči denar po skrinjah, v gostilni pa l:!a obadva priletna (62 in 65 let) in erna. Tikali so na vrata, in ko ni bulo nobenega odgovora, so *iih morali nasilno ednreti. Cim pa so bila vrata odprta, je udari! iz notranjosti močo ji duh po -plinu, in ljudem ja takoj postalo jasno, -kaj se "e zgodilo. Telefoniral« so rešilni postaji, od ikoder je tudi takoj že tako a.!i tako, plin je vrel iz cevi. omamil Klačnrka in ga umoril. Poletu pa je i* kuhinje udri v sobo, kjer je postala nivgova žrtev tudi Ana Klačnik. Cel dogodek je pa v eni točki nerazumljiv. Nastaja namreč vprašanje, kako ie bilo mogoče, da ni pritekla Ana Klač-nik sobe, ko ji ie zadišal plin. Ali e bila tudi ona malo vinjena n je takoj zaspala ali pa — in to se nam ne zdi izključeno — imamo opraviti s samomorom in ne z nepričakovano nesrečo. Žalosten in nespameten konec »ardiia«. Včeraj pre.'poldne okoli 10 se Ce vršil po nekih tržaških ulicah pra\i pravcati lov. U log o lovcev so igrali policijski stražniki. izstrelili nekoliko strelov iz revolverjev in s tem dal; ;znamenje vsem stražnikom, ki so bili v službi v bližrri okolici; vedno pa so bil« za petami besnemu arditu, k: je bežal, kar so mogle noge nest«, -skozi postranske in krive ulice. Ko je hM na trgu de'.l'U-nita, sta um prišla nasproti -dva redarja kr. straže. Pau; toga se je moral vrniti po ulic« Maleanton. Tekd ie nazaj do gostttne »AH'Anricizia« in tu se je usta\'l na pragu vrat z nožem v roki, -na gotovo'. Stražjiiki so ga naCurej pozvali, naj preda orožje. Seveda jih ni ubogal, ampak je hotel ostati zvest svoji besedi »rajši smrt kot zaipor«. Hotel se je zopet zaleteti z bodalom v redarje, ki so bili sedat- prisiljeni rabiti orožje, in sicer ne več za šalo. Vendar so ustrelili pankrat v zrak, in ko to ni ničesar pomagalo, so ga ranili z enim strelom v roko v nudi. da ga bo morda to izpame-lovalo. Ali tui-i ta opomin ie bil brezuspešen, kajti ardit ie še bolj podivjal, in je strahovito besnel, dokler se ni zgrudil na tla zadet ravno v srce. Cis'u; slučajno ije bil ranjen pri tem dogodku tudi neki iJsugi vojak, ki je gledal. Ustreljeni ardit }e stanoval v u'ici delle Scuole Israelitiehe št. I. Zapis: i s- je bil k t i t Gitiseppe NeMo, rojen v Tirenze leta l-vM'., a pristojen v Rini. Koparski napad. Včeraj zjutraj ob 3 je privabilo orožnike iz ulice (i. Vasari na Garibaldijev trg močno klicanje. Ko so pri-sli trrožniki. so videli tri moške (eden izmed njih e bil v vojaški obleki). ki so tekli rn ti ulici Par*nI in enega, ki je tekel za njimi in na v.-o moj krč-l: hržite jih, držite Jli! Orožniki m e je laosrečHo uloviti dveh, _i;>čirn je treri ušel. Oba so .gnali na k vest uro. kjer se ie dognalo, da se prvi piše Anton Braccina IS let star, stauujo-č v ulici Mol in a Vento 52. a vojak I H 'p Livolse iz Ml. pešpolka im do-deV-cn k strojnicam. Oba sta tidila, da sta ne-dt l'na, in da ne poznala t;et:ega. Ko so ju pre* iskc-li. doiiili v vojakovem žepu srebrno uro. ki jo jc Ml iz.ntu.kn'I Jakobu Strurmu. ki je tekel za n ini in klical na pomoč, kot je bilo rečeno gori. Oba lopova so spravili pod ključ. SOPISI. Planina pri V«na\«. I>ne 14. februarja t. I. ie go- •jpoa Andrej Pe-i^eraS. okrožni živinozdravtii'k \ Vi-.iavs. pel'al k oltarju sv ojo izve Seno nevesto go p. dično Kaako Kobalovo s Planine. Blagoslovil je to ljube/en-ko vez .; spod Janko Maierho-ter. žiipnM; planinski. G< h>< -i Pol>eraj ie goriški r< ai;. doma S Scllo na pri (iorici. Mladi zakon--k; Iv. jivi kličemo: Bilo • rečno! Na tmtogaja l>eta! Učiteljski sastanak u Matuljima. Dne 12. veljače o. g. clvdržav a'o ie učite! -t\o voloskoga ko-tara sastanak u Matuljima. Prisustovalo je 42 što t;či-telja što učiteljica gotovo sa svili brv. ipučkili k'jkoIa ovoga kotara, a d;*;o je ne»ko!iiko i-J o venskih k» Iv., . i kk.-'.gica iz pod gradskog sudbenog« Kotara. Ka. p. \ jren'k po!iiič>k*e « blasti -prisustvo v ao je ^ a stanku činovnik l.cta-i-srkog eivMmagu ko-mesaData n v < {os&om-Opatiji g. E. Braoco. Ra prav j jaK' i večalo o s azmm staleškim i ■ . svetnim pćt mjokl S^i će se zaključci poda>tre-:i središnje.:«! i :!?>■.ru Irrv. učiteljskih društava u Pazinu, da o n ima raspravlja i poduzme shodne !:orake. Sve z:;\VučiI;e ne mogu ua ovJe iznesem; «zn.i- m sa:n. na:-g*avnije. i. Primilo se na znanje izvešče o učiteljskom ekononr-tkom stanju i postignutim (iiobcljš.vama i ovlastilo se kotarski i/dbor za daljo e korake. — 2. N:t te: rte Iju odredbe kotarskoga civilnoga komesarijati u Voloskom od Jaeva (Ji 10. !9!«J. Br. .^ts'Sit mora se držati na -kodama sa manje od 4 učiteljske sile poludnevnu obuku, a na školama sa više od 4 učiteljske sile u li /im školskan godinama celodnevnu. a u visim pt ludnevnu obuku; ujedno su ukinute odredbe o neprekinutoj obuci. Prema u mu školske vlasti ne a zvolavaju na jedno-, dvo- i trorazrednim puč-\im školama celo-'aevne obuke niti onde. gde bi to moglo i prema broju dece i školskim pro-sU ri'ama i želji roditelja. Ta je odredba za školsku mladež od velike štete. Usled toga mesto 19 do 25 sata obuke na .edmlcu. mogu da ima ju d eca. koja pi-hadja .u ški-Iu utitro, najviše 15 sai: obuke, a d eca. koja poha d joj u školu popodne, najviše I2K- sata obuke na -sedmicu. Od kolike je to štete! Obratit čc se preko srejišu'eg odbora na generalni civilni komesarijat, dii se dozvoli celodnevnu i neprekinutu obuku, gde se to -prema prilikama može da drži. — 3. Budući da su škole dobile neke nove tiskanice prčka-no. nakon što su s dosaijanjim tiskanicama već napisane raz-rednice. tednici i matice, usvaja se zaključak sličan zaključku Saveza svih jugosloven.-'ikih uči-le'jskih društava u zeposednutom području, da se Mi za ovu godinu pusti, kako jesu. a nove da se uvedu tekar u b;:. neoj školskoj godini. Jednaku sit molbu učinili i učitelji u Trstu i tršćanski je magistrat molbi udova lijo. Na.'e "je. da će generalni civil.ii komesarijat usvojiti ovaj predlog za ćelu ipotkrajinu. — 4. Našim so školama poslane nedavno nekoje nove uredovne tiskanice dvojezične. hrv. i tali\ U voloskom jc kotaru naložene škoJskim upravama, da moraju opisivati talijanski. Takve naredbe nisu dobile škole u drugim nakitu kotarima, kao n. pr. u koparskom, krčkom, sežau-skom, gde oblasti dopisuju sa školuti;a u jeziku koji }e nastavni jezik škole (hrv., slov. ili talij.). Izdanjem dvojezičnh tiskanica, koje služe za ure- PRODAM hiter in močan kamion 50-60 HP. ulica Ronco št. 2. vogal S. Francesco. 253 dovno dopisivanje, »kolske su obl-asti priznam ednakopravnost jezika u školama. Kad se je ras-pravlialo o tom pitanju, izjavio Je poveremk kotarske političke oblasti, da po njegovu mnenju nema zapreke, da uprave škola dopisuju u jeziku, koji je nastavni jezik škole i da učitelji mogu dopi-sivat prema tome hrvatski odnosno slovenski. Na temelju toga nisu dužne hrv. i slovenske škole da dopisuju talijanski. — 5. Iznesene su bile -zatim rasne pri'tužbe i želje, koje se imadu priopćiti središnjem odboru, ua uzmogne poduzeti shodne korake. DAROVI. — Moški podružnici CMD daruje 10 Irr g. Milan Požene! v .počastitev spomina svojega nepozabnega varuha dr. Delaka. Denar hrani uprava. Borzna poročila. V Trstu, dne 16. februarja 1920. Tečaji: Jadranska banka 320— 330 Cosulicb (Austroamericana) 695— 705 Dalmatia 395— 405 Gerolimich 2800— 2850 Llovd 1530— 1570 Lussino 2600— 2650 Martinolich 495— 505 Navigazione Libera Triestina 1230-- 1250 Oceania 515— 525 Premuda 715— 735 Tripcovich 740— 760 Ani/pele a 780— 790 Cement Dalmatia 330— 385 Cement Spalato - 445— 455 Čistilnica petroleja - 2700— 2800 Čistilnica olja 860-*- 880 Krka 445— 455 Tržaški Tramway 228— 335 Švicarski tečaji. ŽENEVA, 14. (S.) Lira 33*745. ŽENEVA, 16. (S.) Lira 33.601nemška marka 6.17J4; avstr. krona n. 2.70, st. i.04; angl. funt 23.02; franc. frank 43.62J4; amer. dolar 6.04. A Antonija Vouk Lado Petrič daties poročena. Št. Vid-Vipava, 17. februarja 1920. KUPUJEM baker, medenino, bron. cink, železo, transmisije, rabljene stro'e. Ulica S. Francesco št. 10, Miheučič. 23b NAGELJNE, več tisoč, požlahtnjene trte. vsoke, figova drevesa proda Nardin, Barkovlje. 117 " HASj ostmi PLESNI VENČEK se vrši danes zvečer, na zadnji dan uusta. v spodnji dvorani Narodnega doma. Šaljiva pošta. ša:iivi prjzori ipri »četvorki« in »valček« v temi. Zadetek ob 20.30. Voditelj. 2hO KADI selitve prodam tdva štedilnika. Po.an št. 9, Konsoumno društvo. 261 NA PRODAJ je srednji voz v dobrem stanju. Več se izve v gostilni Krizman, Tub'je pri Kozini. 259 TRGOVSKI POMOČNIK išče službe v špecerijski stroki, vešč slovenskega, nemškega in malo italijanskega jezika. Ponudbe na ins. odd. tidi-tiosti pod »št. 20.« 3362 MIROLJUBNA SLOVENKA, ziuo/mi vseh gospodinjskih cel, žt li znanja v svrho ženitve z mirii-JiuJHiim, Tesnim iti značajnim mkiileniCem s stalno sužbu. Ponudbe s sbkt) na ins. odd. Edinosti ptnl »št. 1S92.« 262 DEKLE neomadoievane preteklo^ti in prijetne rzu-luuijcssti. veselega značaja, z nekaj svoje oprave. išče mlad posestnik iz »prijaznega kraja na deželi v svrho ženitve. Ponudbe, ako mogoče, s sliko, k isc vnic, tia ins. odd. Ed i nor-, ti pod .-Velika noč.c 3363 SOLNCNATO meblirano sobo s hrano išče uradnik. Ponudbe pod »Uradnik it. 2(>3.« 263 JABOLKA. HRUŠKE, E1ŽOL gališki. mandelon. koks. bokinc. kronitpir kupujem množine. Kuret, Setteiontane št. 1. male. velike KUPUJEM VREČE, ul. Solitario št. 19. BubniČ. SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št 3 (prei Barriera.) 3341 SRESRO, zlato in krone plača no najvišjih cenah. Pertot. ul. S. Erancesco št. 15, II. nadstr. 231 LAVOR, tuc'i z vejami, je na »prodaj. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 227 VSAKOVRSTNE VREČE kupuje J. Margon, ul. Torre bianca št. 13. zaloga vreč. 222 MIZARJE iza pohištvo išče Andrej Jug, ul. Lucije št. 5. sv. 24S SPREJME se takoj učenec ali učenka poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, prijetne zunun osti. 'i'vrdka Vinko Šket v Ibrski iii^triei. 249 KUP JEM VREČE in cunje in plačam od 20 do 30 lir za HM) kg. Babic, MoIingrauJie št. 20. 243 J1i$A z njivo se proda pri Sv. Ivanu št. 7S5. 251 MISA. 4 stanovanja, z velikim vrtom in dvoriščem, •pri Sv. Ivanu se proda za 24.000 lir. E. Sto višil danes ob 1U zjutraj iz hiše žalosti na Lonjerski ccsti St. 223 n.4 pokopališče na Katinaro. TRST, 17. februarja 1920. Franc in T«re>ina Štrancar, starši. Franc in VencesSav, brata. Verica in N3dicaf sestrici. Sfp- a PELLE<3Riri0 CIMCELLI Trst - ulica Maleanton Si\). 9 - Trst (hiša ustanovljena leta 1828.) KOŽE in tlSfljE za ženske in moške. Bo? in Chevreaujt, iaU, podlage in vsakovrstni predmeti za čevije itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna. D n 131111! I18BIMSSIJ prej dr. BODO ZsiiDZiiraunlk dr. E. CLOHFERO — in — dentist STAHKO PERHflUEC Trst trg Goldoni.štev. 11, II. nadsir. sprejemata od 9-i2 ia oii 15-1V Izdiranje zobi brez bolečin zobovjn, zlati mostovi brez neba, reguliranje | j zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki ZOBOZDRAVNIK aatts^^s^^-^aa^ D". HHHČEK TRST Corso 24, 1. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. SrszEcieslno Mlrania zoS, plraoblranjg in umstal zoblž i — TtfROKe — Alarice Lantschsier v Trstu, Via Roma 28 (biSva ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike poŠte. — Telefon 138. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. L m Mil k G. SFER2.fi NASLEDNIK! TVRDKf: M. WACKWITZ it Trst, Torre bianca št. 32-TeJ. 2D83 I || Zaloga majoličnih in železnih peJ. i || Specijaliteta tvrdke: inramornate in por- | [S celanaste leve, štedilniki lastnega iz- ! ji delka. — Oblaganje in tlakovanje z r; majoličnimi ploščami. droiien, zdrav m Krmo« po 30 stotinK. M Sil. M iil. Torrs bianca li n UMETNI ZOBJE f t ln brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki VILJEM TUSCHERS&S ia TRST. ul 30. oktobra (ex Caserma) l l, a ^ Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. irM KOŽUHOMMKšk v Trs?i37 u!. €iat$©?5 št. ^2 kupuje ! lisice, lune in io!ce! po najvišjih cenah. Stroji« barva in izdeluje vsakovrstno kožuhovino. JADRANSKU BAUKU Deln. gliv. K 39,'VJ).0 )3, Rsssr/i i\ I. ) r."*) 0 Central j: TAST ?ia[3ssi di Kmm 5 - Via i. M) 5 Podružnice: Dubrovnik. Dunaj,. Kot.»r, I j:ir> s ^ Ijana, Metković, Opatij i Split, šibenu Z itar Ekspozimra: iCrauj. ^ Obavlja vse v bvnčao stro'ij spilijs^i pjita Sprejem 3 vloga 3 na hranilne knjižice proti Si/a' , let ii a liri 3 stim. v oaniogiro-proinetii proti 3io let ii n o- p bresti.n. I .'a odpoved navezane zueslce spri g jeina po najugodneje h pogojih, ki si i.najo g pogoditi od slučaja do slućijj. 3 Hžjc v n]jen vjriisI« pniilj (iifji ij.niilui g Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 11.3) -1 > Wiit;o iliri nr i Sv. M. Maod. Zooriiji re^istrovana zadruga z omejeno zavezo vabi na Prociaie se: 4 mizarskš stioji s predstavki z vsemi pri-tiklinami in transmisijo, 1 majhen parni stroj ca 6 HP in ca .100 m cevi ^a parno kurjavo. Natančno se poizve pri GRUDEN JOSIPU, Idrija štev. 403. Trsi, ul. XXX. oktobra 14, Trsi (prej Caserma). Priporočamo cen], občinstvu svojo zalogo istrskih in italijanskih Vin. V zalogi imamo tudi chianti v originalnih steklenicah, asti, šampanjec, marsalo ver-mouth, žganje itd' itd. ki se bo vršil v nedeljo, 29. februarja 1920, ob 9 dopoldne v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in nadzorniStva. 4. Odobritev leLnega računa za 1919. \ 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. ODBOR. as i Plačam za srebrne krone, goldinarje in zSato najvišje cene, tudi več kot drugi trgoci. ALBERT Pčva, arar nI. Manzoai 17, v. Z, pr KVAS ZA PUKO, vedno sv«5f dnevni dohod. Poiillalo se tudi pitni zaboji od 4-13 bg. Zaloga Rlccl Geiuiaro, Trst ul. Udine 19.