Izhaja vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 150. Za Nemčijo je cena listu 6 K, la druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini it. 9. slovensko ljudstvo na ft, iia vgrfl do^ opsa Naročnino in naznanila sprejema upravniStvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne Številke se piudaj&jo v tcbakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliiču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in licer: če se tiska enkrat 14 dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XIX. letnik. V Gorici, 12. januvarja 1911. 2. Številka. Slovenskim mlade--/i*-ničem. Vsi se dandanes potegujejo za mladino. Vsak po svoje. Pravega namena pri tem pa nimajo vsi in tudi dovolj znanja ne. Od tod izvira za naš narod velikanska moralna škoda. Zato pa nas je srčno razveselilo lepo in ljubeznivo pismo, ki je je za novo leto objavil ljubljanski knezo-škof Anton Bonaventura Jeglič mladeničem v poduk. Da bi to pismo bilo v prid tudi našim čitateljem, hočemo onega glavna dela v »Primorskem listu" ponatisniti: Presvitli knezo-škof nagovarja mladeniča tako-le: »Sedaj si v pomladnem času svojega Življenja. Toda ta čas je pa vendarle silno važen, zares odločilen čas za vso Tvojo prihodnjost na zemlji in v večnosti. Na razpotju si. Kako to? Ali ne čutiš v sebi dvojnih nagibov? Nekaj te nagiba na dobro, nekaj pa na zlo. Veseliš se resnice, pohlevnosti, treznosti, čistosti, pokorščine, prave pobožnosti; toda v sebi čutiš silo, ki te vleče k ošabnosti, k uživanju, k poželjivosti. k svojevoljnosti, k razbrzdani prostosti, proč od molitve, proč od cerkve, proč od bogoljubnosti. Kam se boš odločil ? Ali boš odločno nastopil pot krščanskih čednosti, pot krščanskega življenja, pot pokorščine do staršev in do cerkve, pot mirnega, delavnega življenja? Ko to pot pogledaš, zatrepetaš, streseš se: strma je, ozka je, trnjeva je, polna križev je in polna neprestanega zatajevanja samega sebe; malo jih po njej potuje. Zato se oziraš na drugo stran in nekaj te vleče, da zaviješ na pot prostega uživanja in telesne poželjivosti, na pot svojevoljnosti, na pot dozdevne neodvisnosti. Ta pot te izredno mika: široka je, ugodila je, polna veselja, polna zabav, polna sladkega užitka; mnogo se jih gnjete po njej. Kam se boš obrnil ? Že jo zavijaš na lahko, ugodno, široko pot in se odvračaš od strme, trnjeve poti. Oh, prosim, počakaj! Poglej voditelje obeh čet in konec obeh potov. Po trnjevi poti hodi na čelu vsem sam Gospod Jezus Kristus. On nese težki križ, milo .se ozira nazaj in kliče: Kdor hoče biti moj učenec, naj vsaki dan zadene križ na svoje rame, naj zatajuje samega sebe in naj hodi za menoj! Ali ne boš poslušal tega glasu, akoravno se mu protivi tvoja mehkužna narava ? Ali ga ne boš poslušal ? Oh poglej dalje, kaj vidiš na koncu pota? Vrata so ozka, toda onstran vrat vesela, srečna, blažena večnost, večnost kupljena s premagovanjem strasti in z izpolnjevanjem volje Božje v popolni pokorščini. Po ugodni, široki poti pa stopa na čelu protivnik Božji, ki se je o početku uprl Bogu govoreč: „Ne bom Ti služil; prost hočem biti, neodvisen, živeti edino po svoji volji in uživati, kar mi srce poželi." Ta glas je presladak, mnoge je zamamil, za njim dero v veselo, nebrzdano uživanje. In ti? poglej na konec poti! Glej. široka vrata v večnost in za vrati prepad, grozen prepad v večne tmine, kjer je jok in škripanje z zobmi. Mladenič! to niso prazne podobe, vse to je živa resnica, za te prevažna. Odločiti se moraš koj v mladih letih. Le. pogumno za Gospodom. On to zaJuži. Saj je visokega rodu, ker Sin živega Boga; saj je plemenitega srca, ker je prišel iskat, kar je bilo izgubljenega in tako milo vabi k sebi vse, ki so trudni in izmučeni, da jih pokrepča. Pa iuJi, kaj je za nas storili Postal Je 'siromašen, da mi obogatimo; žrtvoval je za te svojo čast, ker je pripustil, da so ga prišteli hudodelcem; daroval je za te svoje življenje, prelil zadnjo kapljico svoje krvi. In glej, kaj ti še obeta I 0-beta ti mir srca, svoje varstvo, svojo milost, svoje kraljestvo: „Fridite blaženi mojega Očeta, in posedite kraljevo, ki vam je pripravljeno od po-četka sveta." (Mat. 25, 34.) Pa morda si že zašel na široko pot? Oh, hitro nazaj I Dobri Oče čaka z odprtimi rokami tebe, izgubljenega sina. Vse bo rad pozabil in popolnoma odpustil. „Ako bi bili vaši grehi, kakor škrlat, naj postanejo beli, kakor sneg ; ako bi bili rdeči kakor purpur, naj postanejo beli, kakor volna." (Is. 1, 18.) In kako lahko se zgodi taka izpre-memba; nič drugega ni treba, kakor skesana izpoved. In če bi bil kaj slab in pomanjkljiv, Gospod vse potrpi in vse prenese. Kaj ne odločil se boš za tako dobrega Gospoda? Nič se ne boj.saj niso pretežke naloge, ki jih daje On vsem, ki mu služijo. Pot za njim ni tako strma in trnjeva in mučna, kakor se dozdeva od daleč; ne, ampak še veliko tihega, sladkega veselja prinaša. Pomisli I Skrbeti moraš za svoje telo. Telo se utrjuje pri vsakdanjem delu, ki si ga dolžan opraviti, utrjuje se in lepo razvija pri telovadbi. Že po lahki hoji in elegantnem kretanju se pozna telovadec. Lenoba pa in posedanje kv. ! telo. omehkuži ga, da Je občutljivo in lezni sprejemljivo. Tudi strasti unict. jejo telo. Uničuje ga nezmernost. Obilno vži-vana pijača pokvari jetra, ledvice, srce, žile, možgane, kri: poglej vendar pijanca! Koliko Jih hira in zgodaj izhira! Uničuje ga tudi nečistost. Mladenič nesramen do sebe ali do drugih izgubi mnogo življenske moči, peša mu kri, pešajo živci, celo oni v hrbtenici in v možganih, pokvari si prevažne ude svojega telesa; bolnišnice in norišnice o tem izpričujejo. In od kod toliko slabotnih, bledih mladeničev z vdrtimi očmi? Od kod toliko živčnih bolezni? Od kod mladeničev zmiraj manj sposobnih za vojaški stan ? Uničujeta Jih nečistost in nezmernost! Ali si ne želiš telesa zdravega, krepkega? Hodi v mladih letih za Go- 100-letnica čč. oo. frančiškanov na Kostanjevici pri Gorici. Dne 6. januvarja. na praznik sv. Treh Kraljev, je minulo 100 let, kar so se naselili na prijaznem gričku kosta-njeviškem čč. oo. frančiškani. V la spomin se je minulo nedeljo praznovala na Kostanjevici na slovesen način 100-letna obletnica. Ljudstva iz mesta in iz bližnje okolice se je zbralo vse polno. Cerkvica je bila bogato okrašena zlasti pa veliki oltar, ki je bil prepleten z zelenjem. Raz zvonika in raz cerkvenega pročelja ste vihrali papeževa in cesarska zastava. Kmalu po 10. uri je z obilnim duhovniškim spremstvom vstopil v cerkev naš prevzvišeni knezonadškof d r. Fran čišek Borgia Sedej, ki je imel pontifikalno sv. mašo. Med pontifikalno sv. mašo je ob-državal slavnosti primereren slovenski govor svetogorski gvardjan č. o. Lu z e r. Med drugim je rekel: L. 1539. seje revni pastirici Uršuli Ferligojevi prikazala na Skalnicl, na Sv. Gori, PreČista devica Marija in ji rekla: „Reci ljudstvu, naj mi tu gori sezida cerkev in naj me milosti prosi". Kmalu na to je jelo ljudstvo trumoma romati na ta kraj milosti, kjer se je Marija PreČista Devica dotaknila tal. Božja pot na Sv. Gori je kmalu zaslovela daleč na okoli. In še takrat, ko so nastopili za sv. cerkev v Avstriji hudi časi, ko je bila božja pot na Sv. Goro zatrta in frančiškani pregnani s svetogorskega samostana, je ljudstvo neprenehoma hodilo tja gori. Ko se je pa božja pot spet oživila in so nastopili boljši časi za sv. cerkev, se je romanje na ta sveti kraj podvojilo. In še danes prihaja tja gori tisoče in tisoče vernih, ki z zaupanjem pošiljajo vroče molitve, in prošnje do prestola Device in kraljice nebes in zemlje. Dobil pa se je človek, ki skuša po javnih listih omalovažiti svetogorsko božjo pot, trdeč, da ima on v svoji bo-tegi pristno sliko svetogorske Matere Božje in da ljudje ne častijo prave slike. Ta človek bi rad spravil v zmoto vernike in bi rad napravil z neko sliko, katero poseduje, masten dobiček. A s tega mesta bodi pribito, da tuše negre za sliko, a m-pak tu se gre za sveti kraj, za kraj, na katerega je sveta nebeška Devica stopila z nogo! Zakaj omenjani danes to? Zato, ker ravno s tega svetega kraja, s Sv. Gore so prišli čč. oo. frančiškani na tukajšnji prijazni griček, zvan Kostanjevica. Ko se je pred mnogimi leti zatrla božja pot in samostan na Sv. Gori, so se podali čč. oo. frančiškani nizdol v Gorico, na Stari trg, kjer so v stiski prebili mnogo let. L. 1810. pa se je našel dobrotnik, francoski maršal, ki je ponudil čč. oo. zatrti karmeljski samostan s cerkvico tu gori na Kostanjevici. Seveda so čč. do. frančiškani z veseljem sprejeli to ponudbo. In dne 6. januvarja I. 1811, na praznik Razglašenja Gospodovega ali sv. Treh Kraljev se je mala frančiškanska samostanska družinica s Sv. Gore, pregnana in na trgu Sv. Antona v Gorici nastanjena, podala v slovesni procesiji na Kostanjevico. Cela samostanska družinica je obsegala 7 oseb, 4 oo. dva lajika in sakristan. Samostan in cerkvica sta bila zanemarjena. Treba je bilo veliko dela. veliko skrbi, veliko požrtvovalnosti predno se je naredilo najpotrebnejše. Potem se je č. govornik, spominjal vseh kostanjeviških gvardijanov, razvoja samostana, njega notranje uredbe in napredka. Potem je rekel: Ne bom hvalil dela mojih sobratov na Kostanjevici, ker bi bil s tem sebičen, bi prilaščal svojemu redu samohvalo. A reči smem, da so kostanjeviški frančiškani delali in še delajo v dušni blagor človeštva. Naj le zasmehujejo nasprotniki redovnikov njih delo, njih življenje, naj le zasmehujejo redovnike, ki so tudi duhovniki, a pošteno, verno ljudstvo jih bo vedno spoštovalo, ljubilo in zanje molilo, kakor tudi bo ljubilo posvetno duhovščino, ki se žrtvuje za človeštvo. Ljudstvo naj se še tesnejše oklepa duhovščine in videlo bo, da ne zgreši. Po končanem govoru se je sv. maša nadaljevala ob krasnem petju moškega zbora, pomešanega z otroškimi soprani. Po sv. maši je prevzvišeni podelil papežev blagoslov vsem tistim, ki so prejeli sv. zakramente Popoludne pa je bil slovesen blagoslov z italijansko pridigo. Bog ohrani in obvaruj frančiškanski rod na Kostanjevici še sto let in dalje v blagor človeštva in v zveličanje neuinirajočih duš! spodom po potu svete treznosti in deviške čistosti; zatajuj huda poželjenja; pa boš zdravega telesa, veselega srca. Pa tudi za dušo moraš skrbeti. Um si moraš razbistriti in prizadevati se, da se naučiš vsega, česar potrebuješ. Najpoprej moraš znati, kaj ti je potrebno za krščansko življenje in za srečno smrt. Znati moraš verske resnice, vedeti zapovedi Božje in cerkvene; prepričan bili o potrebi molitve in sv. zakramentov; poznati grdobo strasti, grehov in hudobij. Ali znaš vse to? Uči te katekizem, razlaga se ti v pridigah in krščanskem nauku. Ni dovolj, da »se to znaš, tudi izpolnjevati moraš in po krščanskem nauku uravnati vse svoje življenje. Prizadevati se moraš pa tudi, da se naučiš vsega, česar potrebuje tvoj poklic. Uči se od o’četa, od učitelja, od mojstra, na potovanju, v društvih, v poučnih prireditvah, iz knjig in časopisov v naših domih. Mlad si, sedaj se uči, ko si še okreten in te ne tarejo prehude vsakdanje skrbi. Obrzdavaj nag njenja, da bi pohajkoval, se potikal po gostilnah, posedal v zadimljenih sobah, užival omotljivih pijač, zahajal v surove tovaršije, zapeljeval nedolžna dekleta. Gorje ti, ako bi na to pot zabredel! Strasti rastejo, postajajo vedno sil-nejše; grešiš enkrat, večkrat, potem se ti grešno nagnjenje razvije v navado in ti postaneš suženj gnusnih strasti, pa morda celo trdovraten in nepokoren Kdor je pa suženj strasti, mu strasti še um zaslepe, pa ne mara za resnice, sprejemljiv je za vse zmote, posebno za one o sveti cerkvi, o cerkvenih ob lasteh, celo za one o Bogu. Strasten, grešen in grehu zasužnjen človek je že po vsem življenju Bogu nasproten in ravno zato dovzeten za vsako še tako slabo podprlo trditev zoper sveto vero, zoper sveto cerkev, zoper Boga. Kako srečen, vesel, zadovoljen, mirne vesti, povsod priznan in hvaljen pa je mladenič, ki se boji Boga, ki ljubi svoje starše, ki živi trezno, čisto, krotko, v ljubezni do bližnjega; mladenič ki moli, hcdi k sveti maši in 'pridigi, pogosto prejema svete zakramente; mladenič, ki se izobražuje v društvih, ki se uri pri telovadbi, ki ima za prijatelje vse o-stale poštene mladeniče! Dopadd se ljudem, dopada se Bogu in upati sme, da si ustanovi srečno družino in more kedaj mirno v Gospodu zaspati. — Mladenič, odloči se!“ šel od praškega ravnateljstva državnih železnic. Poljedelski minister VVidmann je bil doslej dvorni svetnik pri šlezij-skem cesarskem namestništvu, kam or je prišel iz notranjega ministerstva, kjer je deloval v češkem oddelku. Mož je konservativec in pozna dobro razmere na Češkem in Moravskem. Poljski minister rojak Zaleski je bil doslej sekcij- 2 K; Teodor Hribar, trgovec 5 K; Karol Čigon, vikar Kostanjevica (14-ti krat) 26 K; Andrej Lasič, c. kr. nadzorn. Tolmin 4 K; monsign. .J. Kragelj, dekan Tolmin 24 K; polkovnik pl. Chalaupka, Gorica 10 K; Luka Dugar, uprav. „Pr. L." Gorica 10 K; Anton Fornazarič, posestnik Bilje 5 K; Josip Culot, trgovec 3 K; Ivan Murovec, dekan Črniče 20 K; Ivan vprašanje so ti gospodje sprožili le za volitve. Na to odgovarjamo podpisani, da kolonskega vprašanja niso sprožili' „klerikalni" gospodje, ampak mi koloni —• trpini. Gospodje v Gorici nas v poštenem prizadevanju le podpirajo. Liberalnim gospodom okolu „Soče" povemo na vsa usta, da ne bomo nikdar odnehali. Kolonsko vprašanje se mora ski šef v poljedelskem ininisterstvu, fin. Kodre, župnik Sv. Križ 10 K; Franc rešiti. Naše žuljave roke bodo prej ali minister Mayer pa je bil prej sekcij-ski Červ, Vikar Sv. Lucija 10 K; Blaž Grča ' 1 šef v fin. ininisterstvu in je bil sedaj predsednik v statističnem centralnem uradu. Cesar je člane novega ministerstva zaprisegel v četrtek dop. ob II. uri. K položaju. V pondeljek zvečer ob 6. uri je sprejel ministerski predsednik baron Bienerth vnovič načelnika »Slovenskega kluba" dr. Šušteršiča in je imel ž njim daljši pogovor o političnem položaju. Sodi se, da je Bienerthu močno ležeče, da pride v boljše razmerje s »Slovenskim klubom", ki ima sedaj proste roke, odkar se je posrečilo M la-dočehom in katoliškim narodnim Čehom v zvezi s prof. Masarykom razbiti slovansko falango. Prva seja državne zbornloe. Na dnevnem redu 82. seje državne zbornice, ki se bo vršila v torek dne 17. t. m., je: 1. prvo čitanje vladne predloge glede državnega proračuna in finančnega zakona za I. 1911 in 2. razprava o vseh doslej še ne potrjenih državnozborskih volitev iz I. 1910. Ogrski državni zbor. Ogrska poslanska zbornica je včeraj vsprejela v tretjem čitanju avstro-ogrsko-srbsko trgovinsko pogodbo. Darovi. Politični pregled. Novo miuisterstvo sestavljeno. Novo ininisterstvo je sestavljeno. Baron Bienerth je v posebni avdijenci predložil cesarju tako le sestavljeno mi-nisierstvo: ministerski predsednik baron Bienerth. notranji minister dr. Maks \Vickenburg, domobranski minister fml. Frid. Georgi, naučno ininisterstvo grof Stiirgkh, trg. ininisterstvo dr. Rihard Weiskirchner, jnstično ininisterstvo Ho-henburger, delavsko ministerstvo Karol Marek, fin. ministerstvo dr. Robert Ma-yer, železniško ministerstvo Stanislav Glabinski. poljedelsko ministerstvo baron VVidmann, poljski minister rojak dr. vitez Zaleski. Mesti nemškega in češkega ministra nista zasedeni. V soboto zvečer povzročeni nemško radikalni vihar torej Bienerthu ni škodoval in ga je preživel brez katastrofe, dasi je grozil VVolf, da vse na drobno razbije, ako pride v ministerstvo kak uradnik, ki ni v nemško-nacionalni službi. To je biio prvikrat, da se Bienerth ni uklonil pred vsenemškim furorjem. Notranji minister giof VVickenburg, je bil doslej sekcijski šef v delavskem ministrstvu in je intimen prijatelj Bienerihov. Minister za javna dela Marek je bil sekcijski šef v železniškem ministrstvu, kamor je pri- Jubilejni darovi za »Slovensko s i rotišče": Josip Lovišček, Dol. Ajba 40 y'jj.; Blazij Prešeren, Kronberg40 vin.; Marija Redinja, Št. Maver 40 vin.; Mohor Vuga, zidarski mojster 80 vin.; Andrej Plesničar, Voglarje 25 vin.; Alojzij Lukežič, cerkovnik Renče 1 K; gospa Antonija Hrovatin v Gorici 4 K; Anton Plahuta v Gorici 30 vin.; Nekdo v Gorici za prestane obrekovanje 3 K; Neimenovana v Gorici 20 vin.; Gomišček Ana 20 vin ; Anton Kumperger v Gorici 1 K; v nabiralniku v gostilni g. Antona Lasič 1 K 30 vin.; neka oseba v Gorici 10 K; Rozalija Laharnar v Gorici 1 K; Bratuš Franc v Gorici 40 vin.; Jernej Šuligoj v Gorici 40 vin.; J. Medved, trgovec 5 K; Štrukelj Valentin, Modrejce 1 K; Rutar Neža v Gorici 60 vin.; Josip Omers, župnik 5 K; Štefan Šuligoj, cerkv. ključar v Čepovanu 1 K; Fduard Štrekelj, vikar v Vrtojbi 10 K; I. M. 1 K; Vinko Toinagnin, kurat v p. 5 K; N. N. 10 K; Mihail Turk, brivec v Gorici 2 K; go-.špica Marica Podgornik neko nagrado 10 K; deklica Martina Gorjanec nabrala pri veselici dne 6. t. m. 14 K 80 v; dr. Franc Kos, c. kr. profesor 10 K; vseh dohodkov pri božičnih veselicah jc bilo 608 K. Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L! Za »Al oj zi j e v išče": Zuchiatli Anton, župan Medana 5 K. Za »A I o j z i j e v i š č e" so darovali v mesecu decembru, oziroma za Božič in Novo leto: Ferdinand Resen, trgovec Gorica 5 K; Otilij Medveš, kurat 10 K; dr. Andrej Pavlica, prof. teol. Gorica 20 K; Ivan Rojc, župnik 20 K; Frančiška Rojec, Gorica 10 K; monsign. J Skočir, dekan Devin 20 K ; prelat dr. K. Drixler, profesor Gorica župnik Šempas 10 K; Anton Zarli, žup nik Volče U50 K; Anton Šantel, c. kr. š. svetnik Gorica 3 K; dr. Franc Knavs, dekan Cerkno 10 K; Josip Abram, kurat Bilje 5 K; Henrik Črnigoj, vikar Lo-kavec 12 K; Anton Pisk, kaplan Črniče 4 K; Valentin Batič, kurat Livek 20 K; Ludovik Kumar, župnik Biljana 50 K; Alojzij Kotar, Kot p. Breginj 40 K; monsgr. Kolavčič nabral v Solkanu 126-38 K, in pri sledečih čč. gg.: Žnidaršič, profesor Gorica 10 K, Ana g.e Lenassi, Solkan 10 K, č. druž. Franko Doljak, Solkan 9 K, Ivan K. pl. Grimmer, polkovnik Solkan 10 K, druž. Hoenigschmid Scherzer, Solkan 520 K; monsgr. Kolavčič dodal 25-69 K; Janez Remec, župnik Vogersko 10 K; Josip Bekar, dukov. Tomaj 2 K; Ivan Podobnik, vikar Gradno 10 K; Ob-Ijubek, velepos. Krasno 5 K; Alojzij Pavlin, duhoven Mavhinje 5 K; Franc Stepančič, vicer ekom. v centr. sem. Gorica 3-40 K; Alfonz Poljšak, vikar St. Tomaž 10 K; Katarina Špacapan, trgovka Miren 3 K; Ivan Kunšič, kurat Srpenica 5 K; Leopold Cigoj, žup. uprav. Lokve 6 K; Ivan Gril, pek Gorica 2 K; Ivan Leban, kurat Libušnje 25 K; Jos. Vodopivec, kaplan Kanal 5 K; monsgr. Franc Castelliz, rekt. c. semen. Gorica 5 K; Franc Marinič, župnik Kojsko 20 K; Ivan Košir, kurat Ročinj 20 K; Ivan Kenda, kurat Novaki 10 K; Vinko To-magnin, kurat v p. Gorica 10 K; Josip Balič, učitelj Vrh 5 K; Anton Jakončič, posest. Gorica 3 K; dr. Franc Kos, prof. Gorica 10 K. Vsem blagim darovateljem prisrčna hvala in Bog plati! Domače in razne vesli. Sv. Oče je presvetlemu škofu krškemu dr. Mahniču, ki je bil tozadevno v Rimu, dovolil, da sme njegova duhovščina tudi nadalje zavzemati odlo-čivna mesta v denarnih zavodih. Premeščanje in imenovanje v sodni službi. — Deželnosodni svetnik in voditelj okrajne sodnije v Ajdovščini g. Ivan Dovgan je premeščen v Trst k deželni sodniji. Okrajni sodnik v Trstu g. Štefan Pahor je imenovan deželno-sodnim svetnikom. Iz politične službe. — Namestniški koncipist dr. Fran grof Gudenus je od okr. glavarstva v Gradiški premeščen k okrajnemu glavarstvu v Gorici. Kako meljejo vladni milni. — Svoj čas smo objavili, da je osrednja vlada vsled potegovanja državneg poslanca Fona nakazala še 50.000 K prispevka za brezobrestna posojila. Dotično nakazilo je prišlo tudi res na goriško glavarstvo. Ko so pa vinogradniki šli po denar na davkarijo, se jim je tam povedalo, da nimajo še ukaza za izplačilo. Glavarstvo je sicer to poročalo v Trst, ali od tam so šele začeli preiskovati, kaj je na stvari. Za tako priprosto stvar, ki bi se bila dala očistiti mej glavarstvom in namestništvom telefoničnim potom, moral je poslanec Fon v Trstu posredovati. Nakazilo na davkarijo se je na čuden način zgubilo!? Sedaj je konečno zadeva rešena, ker je davkarija dobila potrebno nakazilo ! Kolonsko vprašanje ne spl. — Liberalci okolu »Soče" bi radi dopovedali, da imajo »klerikalni" gospodje v Gorici kolone za norca, češ, kolonsko slej to dosegle, ker je naša zahteva pravična. Vprašamo: Zakaj meče »Soča" gospodom, ki nam pomagajo, le polena pod noge? Zakaj bi rajši ne podpirala naša poštena stremljenja ? Ali nismo mi Slovenci? Ali niso naše družine slovenske? Pomagajte tudi vi, da pridemo do boljših razmer, ki so za ljudi dostojne! Naše poslance prosimo, naj od započetega dela ne odstopijo, dokler ne zasije najubožnejšemu slovenskemu sl^ju lepša doba. Briški koloni. Mesto Rim pred bankerotom. — Občinska uprava mesta Rim pod znanim judovskim županom je tako slaba, da si slabejše ni mogoče misliti. V novejšem delu mesta ni vodovoda, ne kanalov, ne cest, ne ulic, polno nesnage in umazanosti. Ministerski predsednik je sklical ministerski svet, ki je sklenil, da se vpelje za rimsko judovsko mestno upravo vladna kontrola, ki bo imela nalogo skrbeti, da se denar, ki ga država nakloni mestu za gotove namene, tudi res za iste uporabi. Kaplan Kopitar zopet napaden. — Ko se je na sv. Tri Kralje dan kočevski kaplan Kopitar vračal s kosila v župnišče, so ga znani kočevski nemški divjaki na cesti začeli hujskati, inzultirati, suvati ter obmetavati s snegom. S temi surovostmi so ga spremljali do župnišča. Vse to je videl tamošnji policaj, a ni se niti ganil. Torej v Kočevju ni niti miren pasant varen svojega življenja! Slovensko politično društvo v Golovcu razpuščeno. Koroška deželna vlada je slovensko politično društvo razpustila. To je storila zato, ker je uvedlo to društvo ljudsko štetje po svojih zaupnikih v kontrolo uradnega štetja. To društvo je namreč uložilo mnogo pritožb zaradi nerednosti pri ljudskem štetju. Delovanje političnega društva je oviralo delovanje nemškega »Volksrata", »Siidmarke" in »Schulvereina", ki so nad vse krivično postopali pri popisovanju ljudstva. Na tisoče Slovencev so izkazali za Nemce. In ker so se dvignili opravičeni ugovori o strani političnega društva, je deželna vlada odredila razpust. To so baš turške razmere, ki vzbudijo skrajno ogorčenje pri vsakem pravicoljubu. Kompenzacija za Elsnerja. Liberalci so dobili kompenzacijo za imenovanje Flsnerjevo s tem, da je dr. Ploj imenovan za senatnega predsednika pri upravnem sodišču. Protesta proti imenovanju Flsnerjevem Ploj ni hotel podpisati. Že tedaj smo vedeli, kaj to pomeni. Sedaj je torej kompenzacija dana. Liberalci imajo zopet svoj — vspeh. Kaj ima od tega slovensko ljudstvo, je seveda drugo vprašanje. Naš rojak zrakoplovec Rusjan ponesrečil. — V pond. proti večeru seje bliskoma raznesla po našem mestu vest, da so dobili Rusjanovi stariši iz Belgrada brzojavko, ki jim naznanja, da je njih sin Edvard pri nekem poletu v Belgradu ponesrečil ter ostal pri padcu mrtev. Ta vest je napravila na vse one, ki so jo slišali, brez razlike narodnosti najglobokejši vtis. Današnje brzojavke potrjujejo to vest popolnoma. Ena izmed teh se glasi: V pond. je priredi! aviatik Rusjan poskusni polet z beligrajske trdnjave, a je pri tem padel z, visočine 20 m na trdnjavsko ozidje in v nekoliko minutah potem umrl na dobljenih poškodbah. Rusjan je s svojim monoplanom vkljub vetru poletel preko Save in posrečilo se mu je, poleteti z beligrajske trdnjave do 1 km oddaljenega železniškega mosta Ko se je vračal, je močan veter zgrabil aeroplan in ga prevrnil. Rusjan, ki je, kakor znano, na pravil lanskega in predlanskega leta v (iorici več poskusov, da bi se bil s svojim zrakoplovom povzdignil v zrak ki se mu pa niso posrečili, podal se je v Zagreb, kjer je v družbi Hrvata Mer čepa sestavil stroj, s katerim je dosegel prve vspehe svojega truda. V Zagrebu je prvič vzletel in žel velik triumf, Imel je potem izvršiti več poletov in si cer v Belgradu, Sofiji in Carigradu. Ni mu bilo prisojeno, da izvrši to turnejo Usoda je hotela, da je že v prvein teh mest pustil svoje mlado življenje. Vse jugoslovansko ljudstvo je s ponosom slišalo vest o komaj doseženih vspehih svojega prvega in edinega zrakoplovca Včeraj predpoludne se je na ob činske stroške vršil pogreb slovenskega aviatika Rusjana, ki je dne 9. t. m. v Belgradu ponesrečil. Pogreba se je udeležilo zelo veliko število beligrajskega prebi valstva. Kralj Peter je po svojem adju tantu izrazil rodbini ponesrečenca svoje sožalje. Princ Jurij je dal položiti na krsto krasen venec. Beligrajski trgovci so sklenili, da postavijo aviatiku nagrobni spomenik. Pokojnikovi spoštovani družini iz: ražamo na tem mestu naše najiskrenejše sožalje! Petni listi za Srbijo so popolnoma odpravljeni tako, da potnikom, ki gredo ■v Srbijo ali iz nje v Avstrijo, ni potreba nikakih potnih izkazil več. Nova slovenska cerkev v Ameriki. V Steeltonu, Pa., je bila dne 11. decembra blagoslovljena slovenska cerkev sv. Petra. Blagoslovil jo je škof J W. Shamahan ob asistenci slovenskih duhovnikov čč. gg. Štefaniča in Ažbeta. Listnica uprave. G. Čargo Franc, Bača 4: Naročnino prejeli I Plačano za celo I. 19111 Hvala! G. Korenjak Alojzij, Zalibreg 5, p. Dobrovo: Naročnino pre jelil Plačano do konec 1. 1910! Hvala G. Mavrič Mihael, Judendorf 5. b. Leoben: Denar prejeli! Hvala! Mestne novice. Slovenci, rojaki v mestu! Po svojih močeh storili smo vse za pravilno in čisto ljudsko štetj e. Storili smo vse, da bi goriški Slovenci izpolnili števne pole pravilno in da bi za občevalni jezik priznali, po zakonu in po resnici, mili svoj slovenski jezik. S tem naše delo ni končano. Sedaj velja braniti, kar je pridobljeno, rešiti, kar še ni popolnoma zgubljeno. Pričela je namreč revizija števnih pol od strani magistratovih revizorjev. Čitajte pozorno, rojaki, sledeča navodila in razglasite jih kolikor mogoče na široko, med tovariše, sosede, prijatelje! 1. Vaša zakonita dolžnost aktivnega, dejanskega sodelovanja pri ljudskem štetju je končana, čim ste oddali izpolnjeno In podpisano na- znanilnico. 2. Ne podpišite ničesar več za ljudsko štetje! Kdor Vam pravi, da je Vaša naznanil-nica neveljavna, kdor Vas sili, da podpišite novo, kdor Vam zaradi tega grozi s kaznijo — ta laže. 3. Magistratovi revizorji imajo prvič pomanjkljive pole dopolniti, drugič zgrešene pole popraviti, in tretjič glavno preiskati, ali so navedbe v polah resnične. Drugih nalog, drugih p ra vic razun teh treh nimajo magistratovi revizorji. 4. Pri reviziji Vi nimate druge dolžnosti, nego na pra-šanja katera Vam postavlja magistratov vevizor in katera se tičejo Vaših števnih pol, odgovarjati, nikakor ne ničesar podpisati. 5. Vi imate tudi pravico zahtevati, da se magistratov revizor legitimuje z izkaz nico, podpisano od g. župana Bombiča, in dolžnost, govoriti z magistratovim revizorjem izključno slovenski. 6. Ker ste dolžni odgovarjati le glede vaših števnih pol odklonite tudi magistratovim revizorjem uljudno, a od ločno vsak odgovor in vsak podpis in zahtevajte, naj Vas po zovejo pred ces. kralj. okr. glavarja, če še niste oddali Vaše od Vas odobrene in podpisane naznanilnice. 7. Opozorite magistratove revizorje na to, da je Vaš občevalni jezik slovenski jezik, ne vpuščajjte se v nikake di-skuzije o tem vprašanju, ker je glede prijave občevalnega jezika vsako uplivanje, vsako pritiskanje od uradne strani strogo prepovedano, zahtevajte, naj se naznanilnica glede občevalnega jezika, če je bila popačena, zopet popravi. V boj za pravilno in čisto ljudsko štetje! V boj proti kva-rilcem ljudskega štetja! V boj proti falsifikatorjem statistične resnice! V boj za pravico slovenskega jezika! ODBOR za ljudsko štetje v Gorici. m Razglas zadevajoč ljudsko štetje. Vsled odloka c. kr. namestništva z dne 9. januvarja 1911, štv. IX-384/13-10 se daje s tem splošno na znanje, da morejo hišni posestniki oziroma stanujoče stranke v mestnem okrožju Goriškem zadobiti naznanilnice za ljudsko štetje, ki bi jih utegnili še rabiti, razven pri mestnem magistratu tudi pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici med uradnimi urami. — C. kr> okr. glavarstvo. rn Javni sbodi zaradi ljudskega štetja. — V nedeljo 15. t. m. ob 4. uri pop. bo javen shod pri Jos. Gorjancu na Kornju, pri Petru Bitežniku na Cin-grofu in pri Petru Batiču pri Bajti, v pondeljek zvečer ob 8. uri pa pri Al. Volču poleg Živinskega trga in v gostilni Moser na Placuti. Predmet: Kako se je vesti Slovencem, ko bodo hodili po hišah magistratni revizorji radi ljud. štetja. m POZOR I Poživljajo se vsi oni načelniki slovenskih družin, živečih v goriškem mestu, ki niso dobili naznanilnic in sploh popisovalnih pol za ljudsko štetje, kakor tudi vsi oni mestni Slovenci, katerim so znane kake nezakonitosti, ki so se vršile pri ljudskem štetju, da se prej ko prej oglasijo pri odboru za ljudsko štetje v ulici sv. vana št. 7 v prostorih »Slov. delavskega podpornega društva" in sicer ob nedeljah in praznikih od 10.—12. predp. Ob delavnikih pa od 11.—12. predp. m Vesolica ..Slovenskega Slrotl- šča“. Tudi petkova veselica v korist »Slovenskega Sirotišča" v „Centralovi" dvorani je izpadla nad vsa pričakovanja dobro. Občinstvo je napolnilo dvorano. Program je bil še boljše proizvajan kakor zadnjič, igralke, igralci, pevke in pevci so želi burno pohvalo. »Razgla-šenje Gospodovo" je izredno vsem ugajalo. Ženska zbora sta bila mojstersko prednašana pod vodstvom g. župnika Kokošarja. Da je pel izvrstno moški zbor »Bralnega in podpornega društva" pod vodstvom g. Kubi št e, je umljivo ob sebi zlasti za onega, ki pozna pevce. Čast jim. Za nameček so nastopili štirje tuji pevci v svojih švedrastili uniformah. To je bilo smeha. Občinstvo jih je trikrat poklicalo na oder. — Veselica je bila lepa in ostane vsem v najboljšem spominu. Dal Bog, da bi se še kaj lepega priredilo z združenimi močmi v korist goriškega slovenstva. Ljudstvo to želi I m ZAHVALA. »Slovensko sirotišče" izreka prav srčno zahvalo vsem, ki so sodelovali pri božičnih veselicah. Zahvaljujemo se posebe vrli TDarijini družbi in g. kaplanu Oraščeku iz TTIirna, pevskemu zboru društva »Skalnica" in zboru »Slovenskega bralnega in podpornega društva". Za trud, ki sta ga imela č. g. Kokošar in g. Kubiška, kličemo: Bog stotero poplačaj I Iz srca se dalje zahvaljujemo vsem, ki so predstavljali tri modre, kralja Heroda, Marijo, sv. Jožefa, pismouke, spremstvo itd. Ob tej priliki priporočamo tudi g. TTlihajla Turka, brivca na Kornju v Gorici, ki je poskrbel vse potrebno za maskiranje. Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Tljega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1 »Slovensko sirotišče". m Udom družbe sv. fflohorja na znanje. — Čas za vpisovanje v družbo sv. Mohorja se zaključi dne 5. februvarja t. 1. Kdor se želi vpisati, naj stori to takoj. Naša želja je, da bi vsi stari udje ostali družbi zvesti iri še novi pristopili. Število udov naj bi se tudi letos povečalo. m Odlikovanje. Načelnik veteranskega društva za Goriško-Gradiščansko, g. Anton Jacobi, je dobil od jeruzalemskega patriarha v imenu papeža vitežki križec reda svetega Groba. m Srčno zahvalo izrekamo žup-Ijani na Placuti preč. gospodu župniku za skrb, da je sedaj uredil cerkveno petje pri I. sv. maši. S tem izražamo tudi posebno zahvalo mladi gospodični organistinji, ki tako spretno vodi svoj pevski zbor a tudi gospodičnam pevkam. Nepozabljiv nam ostane adventni čas, ko so prav redno prihajale k petju in tudi izborno pele. Bog daj, da bi nam zveste ostale, Bogu v čast in nam v veselje I m Argentinsko meso v Gorici. — Včeraj je dospelo 1000 kg argentinskega mesa preko Trsta v Gorico. Prodajalo se bode jutre na ribjem trgu in sicer prednji del po K 1 *40, zadnji pa po K 1 70 kg. m Vojaški »alarm" je bil v torek zvečer okoli 7. ure. To je bilo tekanja po Gorici. Ob 8. uri zvečer je bila go-riška garnizija z brigadirjem na Rojcah. rvi so prišli na Rojce planinci, potem pešpolk št. 47 z godbo in sicer ob V/u jolem pa topničarji, za njimi pijonirji z gradu. Zadnji, ko so se drugi vračali uže domov, so pritekli »galop" dragonci. 3ravijo, da se je general pohvalno izrazil o hitrosti vojaštva. — Po Gorici so krožile vsled tega »alarma" govorice, da je rovolucija v Trstu in to vsled pomanjkanja mesa in da gre go-riško vojaštvo v Trst. To raco so raznesle po mestu dobre ženice, ki se jezijo, da je meso tako drago. m Vsi trije zrakoplovol, katere smo imeli Goričani čast videti na Velikih Rojah minulo poletje, so se pone- srečili. Prvi se je ponesrečil celovški inžener Za platni k pred par meseci in si baje zlomil pri padcu iz zrakoplova roko. Zaplatnik je na Velikih Rojah na praznik sv. Petra in Pavla trium-firal. Plaval je s svojim aeropkmom kot orel v zraku, gotovo nad 200 metrov visoko. Drugi celovški zrakoplovec inženir Hei m, ki je letal po zraku vsaki večer meseca julija na Velikih Rojah, se je ponesrečil minuli mesec v Bre-slavu. Padel je z zrakoplovom vred z visočine 200 metrov na tla in si zlomil tilnik. Obležal je na licu mesta mrtev. Tretji je ponesrečil naš Rusjan minuli pondeljek v Belgradu. — Vsi trije so se ponesrečili na enak način. Kdo bi bil kaj takega mislil ? nr Klobuk zamenjal je nekdo dne 1. t. m. v prostorih »Slov. katol. delavskega društva". Oglasi naj se istotam. m Iz Gorice sta pobegnila mesarski mojster Viljem Reich in njegova soproga. Dvojico zasledujejo oblasti radi goljufije. m Na cesti Je nmrl v Gorici delavec Kompara iz Lokavca. Iz goriške okolice. Slavnost na Sv. Gort. — Drugo nedeljo po razglašenju Gospodovem t. j. 15. januarija se bosta v slavni svetogorski baziliki z veliko slovesnostjo blagoslovila dva nova, krasno in umetno izdelana cerkvena kipa ali podobi sv. Frančiška serafinskega in sv. Antona Padovanskega. Ob 10. uri bo pridiga, potem blagoslovljenje kipov in slovesna sv. maša za vse dobrotnike, ki so pripomogli k tej okrasbi svetogorske romarske bazilike. K obilni udeležbi prijazno vabi vodstvo. g Iz Dornberga. — Pri nas je preveč pretepov. Nemir med mladino je skoraj vsako nedeljo. Izvirek tega je dvorana g. Kerševanija, kjer se venomer pleše in divja. Orkestrijon zmoti mladino, čisti ji iz žepov denarce, nazadnje pa pretep in nemir. Dobro bi bilo, da bi se napravilo temu nepotrebnemu zlu konec v korist mladine, starišev in občine. Nič ne de, ako ne bo orskerstrijon čistil kronce iz žepov mladine. Slavnemu županstvu polagamo na srce, da ukrene potrebno, da se to divjanje prepreči. Hvaležni mu bodo vsi pametni družinski očetje in drugi občinski veljaki. g Iglo je požrla krava posestnika Pe-tejana v Gabrijah pri Rubijah in kmalu potem poginila. g Sovodnje. Pri nas je mnogo otrok bolnih. Šola ni niti na polovico obiskovana. Otroci imajo runje. Skoraj vsaka hiša v gorenjem delu občine ima bolnika. Slučaja smrti ni še bilo. g Št. Andrež. — Živinska bolezen na parkljih in na gobcu ponehujo. Vsega skupaj je obolelo do 10 glav goveje živine. Smrtne nesreče nobene. Županstvo je strogo pazilo, da ni prišla goveja živina iz drugih hlevov skupaj. Več dni ni smel noben vol ali krava iz hleva. Pa tudi goveja živina iz drugih občin ni smela skozi občino. Sedaj pa se je pojavila bolezen pri otrocih. Minuli teden smo imeli v enem dnevu 4 otroške smrti. Mnogo otrok je bolnih. Bolezen se širi. g Požar v Št. Petru. V nedeljo ponoči ob II. uri je nastal ogenj v hiši Ivana Podpečan št. 264, ki je uničil celo poslopje in pohištvo, kar ga je bilo v njem. Podpečan je stanoval do sedaj v Renčah in se je imel še le preseliti v omenjeno hišo, kamor je pohištvo prepeljal prav isti dan, namreč v nedeljo. Omeniti je, da je pred enim letom ravno istemu Podpečanu v Renčah zgorela štala. g Št. Ferjan. — Silvestrova veselica je izpadla v občo zadovoljnost. Med Šteferjanci je že nekaj let navada, da se snidejo zadnji dan leta in prežive par veselih uric v lepi družbi. Tako je tudi prav; če se človek celo leto peha in trudi, si že sme ob sklepu privoščili malo zabave. Že skozi tri leta nam je naše društvo nudilo ob tej priliki obilo razvedrila in veselja. Letošnja prireditev ni prav nič zaostala za prejšniini. Nasprotno. Naše društvo lahko z veseljem in ponosom zabilježi v svoji kroniki korak naprej. Pevski zbor se je izkazal precej dobro, vendar moramo reči, da bi mu ne škodovalo, ako bi posvečal nekoliko več pozornosti „vilicam“ in dinamičnim znamenjem na sploh. Tempo je bil pri prvi pesmi preveč počasen. Poskočna koračnica bi se morala peti nekoliko bolj hitro, v glasovih bi moralo ležati več življenja, ker oblika, v kateri se je proizvajala prva pesem, je bolj primerna žalostinkam. Dober utis je naredila na poslušalce pesem »Pozdrav*, če prav se je opazila semintje pri sopranih in altih mala negotovost. Števerjanski igralci so že od nekdaj na dobrem glasu. Nekatere osebe so nam prav ugajale. Mojstrsko je izvedel svojo ulogo Lisica. Tudi Katrica je bila dobro razpoložena in je vsem ugajala. Z Lešnikom smo bili zadovoljni, le nekoliko več flegme bi moral pokazati v svoji ulogi. Če bi bil dal nekoliko več duška svoji jezi, bi tudi ne bilo napačno. Ma-linšček utegne postati prav dober igralec, udova ima za to obilne dispozicije. Ostale vloge, so se izvajale precej dobro. Izmed vseh točk se je brezdvomno najboljše izpeljala deklamacija. Po končanem vsporedu smo se prav dobro zabavali pri g. Trpinu, kjer smo bili postreženi z rujno kapljico in dobrim prigrizkom, kar je posebno ugajalo lačnim želodcem. Z eno besedo, imeli smo lep večer, zadovoljni smo bili v vsakem oziru. Na Sv. Tri Kralje se je veselica ponovila vsled splošne želje. Iz ajdovskega okraja. a Smrtna kosa. Umrl je v pond. v Vrtovinu pri Ajdovščini, g. Anton Stibel, oče srbskega podpolkovnika Janka Sti-biela Vukasovič-a. Ugledno družino kriškega Župana g. Tomaža Mr e vi je ta je zadela nesreča. Umrl je namreč sin g. Josip Mrevlje v starosti 36 let in sicer v goriški bolnišnici usmiljenih bratov po dolgi in mučni bolezni. Pogreb je bil včeraj. Truplo pokojnikovo so prepeljali iz Gorice na domače, kriško, pokopališče. Gospodu županu in vsej njegovi ugledni družini izražamo naše iskreno sožalje. Pokojniku svetila večna luč! Iz kanalskega okraja. ki Iz Bat- „Primorec“ z dne 5. jan. t. I. piše o klerikalnih razbojnikih v Batah. Odgovor naj bo kratek. Vsled vednega hujskanja takoimenovane liberalne stranke in neopravičenega napada od strani liberalnega agitatorja na poštenega mladeniča prišlo je do obžalovanja vrednega čina. Pobili so nekaterniki a dosedaj neznani nekaj šip in gostilničarske posode. Uvedena preiskava bode gotovo pokazala, so li bili napadalci klerikalci ali pristni liberalci. Na to stran nočemo ria izid preiskave prav nič uplivati. Po delu — plačilo. Glede 40 let obstoječe napredne krčme povemo to: Do jeseni pr. I. je bila lastnica te krčme pristna Netnka, ki je le za silo iomila naš jezik. V tej napredni krčmi in trafiki se prodajajo celo užigalice v korist ,Lega nazioaale". Ali ni za počt? Tako naprednost privoščimo iz srca narodno-na-prednim!!! Gledč klerikalne krčme in njega lastnika katoliškega podžupana, kakor ga imenuje dopisnik, omenjamo: Mož je v občini spoštovan, kar dokazuje to, da je sedaj izvoljen županom in mi smo ponosni nanj, ker je ravno kato- liški. Fikfaki so ostali na cedilu ! Ste razumeli, g. dopisnik ? Č. g. Ciril Metod Vuga bivši kurat v Batah je ustanovil Marijino družbo in ta mu je bila res pri srcu, za kar so mu še vedno hvaležne Marijine hčere in vse ljudstvo, ki drži še za vero. Sumničenje shrani zase, ti podli dopisnik! Pribijemo, da g. kurat Vuga ni vodil nikdar v nobeno krčmo Marijinih hčera ne v klerikalno ne v napredno „Legino“ podpi-rateljico! I! Poznamo namen dopisa. Vi bi radi očrnili lastnika gostilne, ker je nekomu odtegnil precejšen del nezasluženega plačila. Le počasi prijatelj, še prideš lahko v škripce gledč policijske ure in razgredov kakor si že bil! 1! Za danes dosti. Če želi dopisnik pojasnila o ogromnih smeteh v napredni krčmi, mu dragevolje postrežemo. Tisti ki zna. g Lokoveo. Iskreno zahvalo izrekamo tem potom za novoletno darilo našemu izobr. društvu, našemu vrlemu pevskemu zboru in odbornikom društva, ki so darovali v skupni svoti znesek 2 K 80 v. Če tudi skromni darček ta Darujemo ga iz srca. Na vse klevete sovražnika, Ki se ga mi ne vstrašimo, Le mirno gremo mi naprej, Da cilj dosežemo naših idej. Naše društvo gre vedno naprej: tudi v gorenjem Lokovcu se je začelo svitati, število članov zmiraj raste, tako da lahko rečemo s pesnikom V hribih se dela dan, V hribih žari se, bratje le ven na plan... Toda še mnogo je naših ljudi, ki še niso v društvu. Kličemo jim: Le naprej vstopite vsi na krov, sovražnik ne spili Kar je našega, mora v društvo I Tedaj Kviško Lokovec Slava te zove Alož in mladenič, Pogumno na dan: Iz tolminskega okraja. t Podmoleo. — V nedeljo 15. januarja t. I. popoldne po blagoslovu bo imelo naše k. s. izobraževalno društvo svoj 111. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Društveniki in društve-nice, vabljeni ste, da se vdeležite občnega zbora — kolikor mogoče — vsil Odbor. t Dolenja Trebuša. — Z novim letom oživelo je tudi naše društveno življenje. Dne 8. t. m. vršilo se je pri nas skioptiško predavanje o Napoleonu, njegovih zmagah in o njegovem žalostnem padcu. Videli smo tudi Vodnikovo „llirijo oživljeno". Predavanje je bilo zanimivo in kratkočasno. Krog 200 oseb je z napetostjo sledilo predavanju Lepe božične slike so nazadnje razveseljevale mladostna srca. Upamo in želimo še kedaj kaj enakega videti in slišati. — Zime ni pri nas hude. Ob solnčnih bregovih cvetejo spomladanke. Cesta od nas v gor. Trebušo se bode kmalu izpeljala. Zelo priden in skrben inženir tudi po snegu ne miruje. V kratkem se obetajo tudi Trebuši boljši časi. Čas je že! Iz komenskega okraja. km flor. Branica. Kaj naj povem? Poslušajte! Na dan sv. Treh Kraljev imeli smo pri nas slovesnejši dan, kakor je običajno ob takih praznikih. Naše izobraževalno društvo je sklenilo proslaviti moža-velikana. našega bližnjega rojaka dr. Antona Mahniča. Napravili srno kar bolj na hitro brez vsakega hrupa in reklame, kakor se spodobi k proslavi takega učenjaka. Se le dan pred praznikom smo razposlali v naglici nekaj vabil po naši kuraciji in bližnjih nam vaseh. In prišli so naši možje in fantje, žene in dekleta od vseh strani naše okolice gotovo vseh nad 200 po številu. Zbrali smo se pri »Pepelu", kjer so nas vže pričakovali goški slavčki, bralsko pevsko drušlvo „Nanos“. Ljudstva se je kar trlo, ker je prostor uže itak premajhen. Rog naših vrlih „Orlov" oznani začetek slavnostnega zborovanja. Takoj nato zadoni iz krepkih grl goških pevcev pod vodstvom gosp. župana R. Ferjančič budilna: »Bojna pesem" (Vilhar). Veselo razpoloženje je zavladalo med občinstvom; kar prične naš g. kurat Šmid v vznešenih besedah očrtati v kratkih potezah življenje velikega biskupa. Pove par slučajev iz lastnega občevanja z dr. Mahničem, kot njegovem profesorju v semenišču; ob enem nam v kremenitih besedah izkleše vzorni značaj tega moža „naše gore list". Nato zapojejo pevci navdušeno pesem „Slavjansko" (Vilhar). Nastopi nato kot slavnostni govornik jurist Kodre, ki govori o temi: »Kulturno delo dr. Mahniča med Slovenci in Hrvati". Z veliko napetostjo je občinstvo poslušalo izvajanja govornika-domačina. Dr. Mahnič je skušal na vseh poljih slovenskega življenja poleg katoliške zavesti vpeljati tudi katoliško vzgojo mladine, uredili družinsko Življenje matere in žene za vzgojo otrok, zato kliče »Ženska bodi mati I, ker pri nji se uže kot otroku pojavljajo prve poteze bodoče materinske skrbi in ljubezni." V kratkih potezah oriše govornik dr. Mahničevo delovanje med bratskim narodom hrvatskim. Ljudstvo izobraziti, dvigniti ga gospodarsko! to je dr. Mahničeva deviza. Navdušeni govor je poveličal še bolj v slavnostnem razpoloženju zapeti Ferjančičev »Pozdrav". Občinstvo se je naravnost čudilo, da je kaj tacega v Branici sploh mogoče. Naš odlični g. kurat Je še nato razložil pomen izobraževalnih društev in »oriovske" organizacije. Po ploskanju, ki je sledilo tem besedam, oglasila se je najlepša pesem tega dne: Ferjančičeva, „0 sijaj soln-čice!" Vse splošno odobravanje je kazalo, da je ta pesem last naroda. Koso se ljudje nekoliko razšli, otvoril je predsednik našega društva občni zbor. Na dnevnem redu je bilo a) Poročilo odborovo; b) Volitev novega odbora in c) slučajnosti. Društvo je omelo prometa čez 450 K, čemur so se vsi čudili, da je društvo v niti enem letu toliko zamoglo; včlanjenih je 63 udov. Soglasno so bili izvoljeni v odbor: Anton Kodre, predsednik; Franc Ter-bižan, podpk.; g. kurat Šmid, tajiik; Al. Sorta. ml. blagajnik; Vinko Turk, knjižničar; Fr. Bizjak, gospodar; odb. namestnik Fr. Vidrih, ml.; za pregledovalca računov pa: Al. Sorta, st. in Jože Jeranče, st. Nato je tovariš predsednik razvijal program za bodoče leto. Društvo bo skušalo predvsem gospodarsko izvežbati in izobraziti svoje člane. — Po občnem zboru vršila se je med petjem in šaljivimi govori našega g. kurata kaj prijetna neprisiljena zabava. Goškim pevcem pa se moramo predvsem zahvaliti, da so tako častno povzdignili slavnostni dan, posvečen delu kraškega velikega sina dr. Mahniča, katerega Vsemogočni ohrani nam in bratskemu narodu Hrvatske še mnogo let! — Razšli smo se veseli dneva, da se zopet vidimo pri prijetni zabavi v Branici. km Vel. Dol. — Božičnica, katero je priredila dne 6. jan. tuk. Marijina družba.je krasno vspela. Igra: Sv. Cita je izvabila marsikomu solze; tudi prizori na Betlehemskih poljanah in žive podobe so gledalce očarale. Ljudstvo je bilo jako zadovoljno in Marijina družba se tudi zahvaljuje za doneske za zastavo. Pri petju smo spoznali, da sme- mo pričakovati velik napredek od novega organisla. Dne 8. jan. nam je temeljito predaval o časti blag. g. dr. Lavrenčič, sodnik iz Komna, ki se toliko žrtvuje za naša društva, posebno za vzgojo mladine. Vnemal je k lepem, čednostnem življenju, naj Uidi vedno skrbi za čast društva, da se bo , lahko povsod pohvalno govorilo o njem. Hvala g. dr.! t Iz sežanskega okraja. s Kazlje. Kmalu bo eno leto, ko so se vršile v naši občini Štorje Kazlje občinske volitve. Štorci so bili v I. in II. razredu poraženi ter so uložili re-kurz proti volitvam. C. kr. okr. glavarstvo v Sežani pa je odvrnilo rekurz ter razglasilo volitev župana. Ko je bilo sklicano starašinstvo k volitvi Župana, ni bil nikdo iz v III. razredu izvoljenih starašin navzočih. Tudi pri drugem in tretjem sklicanju starašin k izvolitvf župana se nikdo iz lil. razreda ni prikazal. O novem županu ni torej ne duha ne sluha. Gospodo pri c. kr. okr. glavarstvu v Sežani opozarjamo na to dejstvo ter prosimo, da potrebno ukrene, kajti nismo voljani več prenašati teh neznosnih razmer. s Križ pri Sežani. (Po ža r.) — V torek zvečer je požar upepelil hlev posestnika g. Macarola Ivana. Hlev je bil velik in skoro na novo zidan. Zgorelo je obilo krme. Živino so še pravočasno izgnali. Požar je bil velik in zaradi velikega vetra se je bilo bati še druge nesreče. Ko to pišem, še gori. Škode je uže sedaj okoli 400 K. Vzrok požara je neznan. Iz tržiškega okraja. tr V Jamljah je zelo razširjena neka nova vrsta bolezni. Ljudje otekajo v glavi pod ušesi proti vratu in licom. Nevarna sicer ni do sedaj, pa kdo ve, kaj bi še znalo priti. tr Nagloma Je umrl ključar Jame-ljske cerkve Jožef Semolič v 70 letu starosti. Bil je krščanski mož in skrben oče svoji družini. Nai v miru počiva! tr Medjavas pri Devinu. - v nedeljo dne 15. t. m. bomo pri nas blagoslovili novo šolo. Slovesnost obeta biti lepa, ako bo vreme dopuščalo. Pa o tem kaj več po slavnosti. tr Nai krajni šolski svit ni še sedaj konstituirani, čemu toliko zavlačevati? Težke naloge čakajo krajni šolski svet — zato na noge! Naj se vrši kmalu to vprašanje. tr UdtelJIce ročnih del nimamo vže drugo leto v Devinu. Res lepe razmere! tr Božičnica v Devinu je izpadla nad vse pričakovanje dobro. Združena je bila z malo veselico, kjer so naši mali zapeli par lepih in primernih pesmic, nekaj deklamacij, manjkal seveda ni primeren govor, v karerem se je učenec Alojzij Colja vsem dobrotnikom presrčno zahvalil za obilne darove ter prosil še nadaljne naklonjenosti. Obljubil je v imenu šolske mladine, da hočejo postati stebri cerkve in domovine, kar jim iz srca želimo. Nato so se razdelili obilni darovi: obleke, čevlji, kape, sadje in drugo, tako da so bili vsi več ali manj obdarovani. Pri obdarovanju je bil med drugimi navzoč tudi g. župan Pahor, g. učitelj iz Medjevasi, gdč. poštarica, g. Serdač itd. Le enega smo pogrešali, g. devinskega učitelja Gašperina. Kje je pač neki bil? Gotovo je imel važnejše opravilo, nego nadzirati šolsko mladino. Pri tej priliki se moramo v imenu božičnega odseka vsem plemenitim dobrotnikom znova zahvaliti, proseč jih, naj ohranijo nam obmejnim Slovencem tudi zana prej svojo naklonjenost. Izkaz dobrotnikov priobčimo prihodnji Za božični odsek: Josip Colj a, podžupan, Fr. Pecikar, riba Priloga ..Primorskemu iisfu“ šf. 2. z dne 12. januvarja 1911. Gospodarske vesti. Živinska kuga na gobcu in parkljih Dolžnost naznanitve. — Živinska kuga na gobcu in parkljih razsaja sedaj /e po vseli avstrijskih deželah, dalje na Ogrskem, v Hrvaško Slavoniji in v Bosni-Hercegovini. Silne ra/.lrositve te kuge je največ kriva zanikernost in brezbrižnost nekaterih posestnikov živine in živinskih trgovcev, kateri izbruh kuge pri svoji živini ali sploh niso naznanili ali prepozno. Da se marsikdo, posebno pa živinorejci, občine s sejmskimi pravicami. kakor tudi drugi, ki imajo opravke z živino, obvarujejo preteče nevarnosti, oziroma škode, opozarjajo se vsi oni, ki imajo opravke z parkljato živino (govedo, prašiči, ovcami in kozami), da je postavno zapovedano izbruh kuge na gobcu in parkljih ali tudi le sum te kuge nemudoma županstvu ali pa bližnjemu javnemu živinozdravniku naznaniti. Kdor opusti naznanitev izbruha te kuge, kaznuje se z zaporom do dveh mesecev ali z denarno globo do 600 K. Kdor pa po malomarnosti kugo raztrosi med drugo živino, kaznuje se z zaporom od jednega tedna do šest mesecev, oziroma z denarno globo od 50 do 2000 K. Ako pa dotični zakrivi večjo nevarnost za kmetijstvo, kaznuje se z zaporom od 3 mesecev do dveh let. — Nasprotno sme deželna vlada onim osebam, katere so lastne koristi zapostavile ter izbruh kuge pravočasno, kakor je predpisano, naznanile in s tem pripomogle pretečo nevarnost omejiti, podeliti premije od 10 do 50 kron. Kako globoko bodemo kopali po vinogradih? Naši vinogradniki mislijo pogostoina, da je tem bolje, čim bolj globoko kopamo po zimi po vinogradih. To mnenje pa ni vselej pravo. S tem, da zemljo globoko prerahljamo, zamore cicer lažje ziak in vlaga do spodnjih plasti in zemlja postane rodovitniša. Ob enem pa pokvarimo s takim kopanjem trti mnogo korenin. Čim manj korenin pa ima trta, tem slabše se razvija. Zato vidimo, da taka trta naslednje leto le slabo raste in malo rodi. To prihaja od to J, ker dobiva premalo redilnih snovi. Najbolj bodemo pokvarili trto z globokim kopanjem tedaj, če izvršimo to potem, ko smo kopali nekoliko let zaporedoma po vinogradu bolj plitvo in so se vsled tega trtne korenine razvile blizu vrha. Nasprotno je vsakoletno globoko kopanje manj škodljivo, priporoča pa se samo v taki zemlji, ki je močno suha a spodaj dovolj prodirna. Z globokim kopanjem hočemo prisiliti trto, da požene svoje korenine v globočino in zajema ž njimi od tod potrebno vlago. Škodljivo pa bi bilo tako kopanje v težki vlažni zemlji, posebno če se nahaja v nižjih plasteh stoječa voda. V vodo ne morejo poganjati trte svojih korenin a na vrhu jim jih mi z preglobokim kopanjem kvarimo, zato' se trta ne more razvijati. Pa tudi preplitvo kopanje po vinogradih ni priporočljivo. Pri takem kopanju se razrastejo korenine blizu površine in zato trpijo trte v hudi suši in v hudih zimah. Tudi plevel škoduje trti, ki ima korenine blizu vrha. bolj močno. Hlevski gnoj se pri takem okopavanju težko spravi pod zemljo, ako se noče korenin preveč raniti. Zato je važno, da izvršujemo kopanje v pravi globokosti. Ta znaša od 15 do 22 cm in sicer je kopati v vlažni zemlji bolj plitvo, v suhi, spodaj prodirni zemlji bolj globoko. Več nego 22 cm globoko kopati bi se radi tega ne priporočalo, ker se korenine v spodnji plasti prepo počasi razgrejejo in dobijo premalo zraka. Pravi Id ponarejeni med. (Konec.) Večina ljudi smatra med za ponarejen, če se strdi. To je pa ravno narobe, zakaj pravi med se mora s časom strditi, če pa hočeš, da bo zopet tekoč, postavi le posodo v toplo vodo. Opozarjati pa moram, da ne postane ves med v gotovem času trd in tudi ni ves trd med jednak. .Jesenski med (ajdov) se n. pr., če je količkaj nakladnem, že v jednem mescu strdi, poletni, n. pr. lipov, ostane še v zimi tekoč; na drugi strani kristalizira nekateri med debelo, tako da izgleda kakor debelejši pesek, nekateri pa fino, in se vidi, kakor rumena maža. Mogoče, da ostane poletni med zaradi tega dalje tekoč, ker ga je solnčna toplota že nekaj skuhata? Dejstvo je, da se trdi med v topli vodi stopi in to zopet porabijo večji čebelarji, ki računajo z zgorajš-njim napačnim naziranjem odjemalcev, da pustijo med najprej se strditi, in ga potem pri naročilih zopet skuhajo; zaradi tega ostane tak med potem dalje časa tekoč; koliko pa se s takim kuhanjem medu škoduje, odjemalec ne ve; med namreč izgubi svoj lepi vonj. Toda kaj je večini odjemalcev za vonj?! Da je „ined“ le čist, tekoč in sladek, to zahtevajo, če je pa to kaka godla, za to se ne zmenijo! Ta vonj je značilen za pravi med in lepše ko med diši, bolj si lahko prepričan, da je naraven; izvira pa ta vonj od duhtečih cvetov in zaradi tega akacijin, ajdov, lipov med lahko takoj spoznaš, če poznaš vonj dotičnega cvetja. To naj odjemalci ttva-žujejo in naj jim bodi trdi med ljubši kakor tekoč; zakaj kristaliziran med je gotovo pristen; shranjen mora biti v zraku nedostopnih kozarcih inčehočeš, da postane tekoč, postavi ga v toplo vodo, pri čemur se lepi vonj, posebno če je voda primerno mlačna, ne bo zgubil. Seveda pa je včasih potreba čakati, in se ne sme zahtevati, da bi se moralo raztopljenje izvršiti že v kratkem času ; tudi mora vse stati v toplem prostoru. Mogoče se bodo pri tem ravnanj p ustavile na vrhu strdi bele pene. kar pa ne pride dalje vpoštev, kakor da se odstranijo. Daljna važna lastnost pravega medu je poseben okus, ki pri uživanju nekaj po goltancu popraska. To je mravljinčeva kislina, katero čebele strdi primešajo, da postane trpežna in se drži, drugače bi se skisala. Če toraj kak med preveč gladko zdrči po grlu, potem bi lahko trdil, da ni pristen.ali vsaj ni ves iz cvetja. Na barvo se ne sme ozirati, namreč ne zahtevati vedno s vitle barve, ker ta ni vedno najboljša. Povdarjati pa moram, da daje vsaka rastlina poseben med glede barve, vonja, okusa in kristalizirala ; najlažje boš spoznal ajdov med, ki je čisto temen, včasih skoro črn, in ima oster duh in ravno tak okus; akacija daje lepo svitel, skoro prozoren med, ki ima zelo fin duh in mil okus; lipov med pa stoji glede vseh teh lastnosti nekako na sredi. S tem sem nekoliko označil lastnosti pravega medu. Prosim odjemalce, naj te vrstice upoštevajo, naj pazijo, da se ne bo sleparilo njih in poštenih če belarjev; kupile raje med pri znanem vam čebelarju, kakor riezauesljivegh v trgovini; če bodete .tako ravnali, škoda ne bo vaša, in ste si lahko v sve>ti,da podpirate dobro stvar. Zum zum. Loterijske Številke. 7. januvarja. Dunaj............84 86 75 59 78 Gradec..... 86 34 26 48 23 Kathreiner Kneippova sladnakava K 1-04 Marsiglia . . . K 1-28 „ 1-12 Bombay . . „ 1 20 „ 1-20 Ban 1 10 „ 1SČ0 Lucca . . . „ 1-60 najfinejSe . • .. 2- Milo m luči. je le ena, posnem-kov pa je več! Zato pozor! Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje aa z imenom ten Kathreiner VIKTOR TOFFOLI =— 60RKA = Velika zaloga oljkinega olja iz naj- ------- ugodnejših krajev_______ Jedilno olje po 104 K liter Jedilno fino istrsko „ Corfu ,, Puglie „ , Jesih vinski Priporočam čč duhovščini ii) cer kvemm oskrbnišlvom. Edina zaloga oljkinega olja \ Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10. Telefon 176 Naznanilo. Slav. občinstvu iiljudnu naznanjam, da sem prevzel od g. Antona [ Obidiča njegovo staroznano čevljarsko delavnico v Semeniški ulici št. 2. Priporočam se slav. občinstvu /a mnogobrojna naročila in zagotav-lljam točno in dobro postrežbo ter | zmerne cene. Josip Černovic, čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. J". >*., Trnkino (Btokflžovo jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznini In Kplofini telesni slabosti. I/.vrini steklenica tega olja na ravnoniene barve po K 1*40, bele barve K 2. Trškimi železna to jetrno olje. Rabu toga olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trnkino jetrno olje se železnim Jodecem. S tem oljem ee ozdravijo v kratkem časa z gotovostjo vso kostne bolezni, ilezni otroki, golke, malokrvnost itd. .— o::::::::::::::;.:-. Celi' «’I «• S11|-Iftl ? f P j'- I llritlf) 40 V 11' 8 >J ‘V . Opomba. Olje, katerega naročam direktno Ir. Xorrei?IJ<*> prelBfce »e redno r mojem kem. laboratorju preiluo Ne napolnijo steklenice. Zato r.amorem jamčiti '•rojim M. odjemalcem glede čistote in Ktnlne MpoNohnoHtl zn zdravljenje.*- Criatofolettijeva pijača iz kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnim oljem. — Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. — I Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KMIKBIG & ZAJEC GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vino rejo, ter vsakovrstna orodja. C e n e 111 L k e, s o I i d n a p o s t r e ž b si! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor doaaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e b I a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. -O o N O n B O pr •i o B B ra n B [P2W3SS Prosiva zahtevati listke! lastnih prve in največje v Gorici, ulica sv. Aniona 7. Priporoča preč. duhovščini, cerkv. oskrbništvom. p. n. slavnemu občinstvu čebeluo - voščene sveče, ► zvitke, kadilo med itd 60 (14-12) Delaunica cerkvenih posod in cerkvenega orodja Fr. Leban Gorica, Magistralna ulica šfev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — »Ljubljanske kreditne banke" v so bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- ffloge no knjižice obrestuje po ¥>/2%, vloge v tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. — Rezervni zaklad K 450.000. =- - —■ »■--=■■== PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. — Prave švicarske ure zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki Aleksander Ambrožič GOBICA, Eorso J. Verdi 26. Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah. Po d p isani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno ■ ICO Izvršujem točno in pošteno po nainovejših vzorcih. Josip Smet, krojač nasproti „Šolskega Doma", GOBICA (Križna ulica.) ♦ ♦ ♦ Odlikovana pekarija in sladčičarna ^ K. Draščik v Gorici na Komu (v lastni blil) izvršuje naročila vsakovrHtnega peciva, torte, kolače za birmanue ln poroke, pince itd. Prodaja različna lina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene jako nizke. ♦ ♦ ♦ J ♦ ♦ Klobučar M. Horvat v Gorici Gosposka ulica štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po najnižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožnkovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Priporoča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena. Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena_dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. Oznanilo. Podpisani pekovski mojster priporočam slavnemu občinstvu, zlasti cenjenim gostilničarjem svojo PBEABNO. Prodajam izvrsten kruh in razno drugo pecivo. Postrežba je točna in poštena, da se ne bojim tekmovalcev. Valerij Simčič, pekovski mojster p. Dobrovo v Brdih. f L jNfa^uanilo. »Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo*6 v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričen.ši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4',"o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 51400 |p