Prvomajske proslave v Ptuju Naše delo Deiavci m namešcenci podjetij, obralov in ustanov so se s funk-cionarji KPS, SZJ in OF na čelu v pcmedeljek, 1. maja, dopoldne v Ptuju udeležili množične proslave 1. maja, na kateri sta govorila po-raočnik ministra za. znanost in kul-turo pri vladi LRS tov. Ivan Brat-ko in politkomisar garnizona JA Ptuj kapetan tov. Pešič Borisav, Na lepo okrašcn in ozvočen Ti-tov trg so prišli celotni delavni koleklivi z zastavami m sindikal-nirai prapori na čelu. Godba SKUD-a Jože Lacko je igrala na-rodne in partizanske pesini. Vse mcsto je bilo v zastavah, okna okrašena in razstavljene slike tov. Tita, Edvarda Kardelja in drugih članov Zvezne vlade FLRJ. V kratkem govoni sta tov. Brat-ko in tov. Pešič v poljudnih bcse-dah prikazala velike uspehe pri graditvi socializraa v novi Jugo- slaviji in ugled našlh narodov t svetu kljub vsem lažcm in klcvc-tam Informbtroja. Tov. Bratko je med drugim podcrtal važnost bratskih odnosov mcd narodi na podlagi enakopravnosti in suvere-nosti. Ob spoštovanju teh načel je napravljen v Jugoslaviji navi korak naprej v gospodarski samo stojnosti republik, ki so v zadajem času prevzele upravo in samostoj-no gospodarstvo nad podjetfi, ki so bila prcje pod centralno upravo, Večkrat sa bila govornika pre-kinjena vsled vzklikanja tov. Titti, CK, bratstvu in enotnosti itd. Po kcračanih govorih je bila po-slana tov. Titu v Beograd po-zdravna resolucija. Godba SKUD-a Jože Lacko je odigrala za koncc proslave narod-co himno, člani JA pa so še za-plcsali Titovo kolo. "Proti tuberkulozni teden" Tuberkuloza se ie med vojno mcd na-šJm Uadstvnm silno razpaslo. Brezob-zirno mori in borba proti njej Je mo. gvča edino z r.ačrinim bojem. Nepre-siano je treba ojpozarjati na njcno titr varnost tcr seznanjati Ijudstvo s sovraž-nikom, ki ogroža zdravje in življenje rtaših Ijudi. Da bi tudi v piujskcm okraju pospc šili borbo proti lej zavratni morilki, kl je poscbno nevarna tnladim Ijudem, je 00 RKS v Ptuju v tromesečncm tek. riovanjn, ki traia v času pred »Proiidi-herkulozrdm tecJnomi (otf 4. do 12. majo) s svoio protiiuberkuhzno sekcijo sklenil aktivirtiti vse zdravsivene delavce, ba~ bice, šolska vodsiva v okraja. Ti naj v svrho čim uspešnejše borbe proti tnberkiu lozi y »Protiiuberkidoznern tednu* osredo-točijo svoje delo v to, da bo vscmu na~ šemu Ijadsfvu polosnjcna ta bolezen, da bo vsak seznanjen z načini borbe proti rrjej. Zdravstveni delavci imajo nclogo v tem časa obisfrcti sleherncga tubcr-failoznega bolnika in vse tiste, ki so v vevarnosti, da za to bolcznijo zbolijo, ter Hh napotiti na pregied. Da bi se ta ualoga čim bolje izvedla, je protitnhcr-kulozna sekcfja 00 RKS y Ptuju pristo. pibi k ustar.avljar.ju krajevnih protitu-berkalnznih sekcij pri KO RKS v okraja. V nekatcrih krajih, n. pr. v Strniščn, Grafeni, Podzorcih in Cirkulanah so te sekciie že ustanovliene ter so tadi" že začele z dclom. Gotovo so še kraji v okrajn, kjcr je vprašanje tuberkuloze in ttvrbe proti niei še bolj pereče, kot v na-vedenih, pa sekcij rti tnlo mogoče usta-noviti. To dejstvo kaže, kako prepo-trebno jc popuLarizirati borbo proti tu-berkulozi celo med Ijudmi, ki bi se je že zdavnaj morali zavedati. , Protituberkalozna sekclia 00 RKS v bPtnju \e v svrho popularlziranja borbe proJi jetikt v Ptuju priredila v pctek, 5. maja t. l. v Ptuja akademijo. sindikalne podružnice v okraju pa so organizirale zbiranle prostovoljnih prispevkov. Zbra-na sredstva bodo razdeliti potrebnim letičnim bolnikom in njihovirn družinam v okrahi. Številna predavarfa, ki so bila in ki Še bodo te dni, imdjo cilj prikazati vsem delovnim Ijudcm v okraju nevarnost, ki jim preti od zavratne tuberkuloze ter asmeriti njihova prizadevanja v borbi proti njc.i, da bl se omejilc na mUiirnunu Podprtmo jih v tem boju, saj gre za naše Ijiidi. za najdragoceneišc, kar itnamol Pripravimo se za borbo proti koloradskemu hrošču Zs pravihto In pravočasno prfpravo iskanJa Jn up*/;evanja koloradskega hrc šča, ki ie najnevarnejši nničevalec krom. plria, se tnor?rno že sedaj dosledno prt pravHi. Tako bomo res že s prviral inno. žlcnJmi pregledi odkrili vsako morebhno okužbo. Krajevnl Hudski odbori naj takoj Itne_ nfjejo vaške vodie in skupinovodje. Va. iklm vocfiera je potrebno še določeno števjlo Ijndl, ki mu bodo pontagali pri pregJedih skozi ceto leto. Skupina nai ne bo močnejša od 8 dt> 10 lludi. V to svrho so potrebnl sestanlti, na katerlh mora bitl Ijudem pravilno priLazano, za-kai se moramo dosledno boriti proti te-mu škodlHvcu. Dosedanii uspehi naše dvoletn« borbe nam iasno dokazufejo, da }e inogoče z tfoslednhn Izvaianienj navodJL ki jih Jr-d?J3 IJtKJska oblast, nničiii te^a trdo-vratnega škodljJvca. Od 28 parceJ, ki so Wle na področja obraia reg;istr5rzm« Irot okužene v leto 1948, sc je oknžba rmanL šala na 4 parcele. To delstva nas sil*. da v fetu 1950 pri dobrl orgsmzactjl in čim vcoii udefežbi Ijudstva dokončno Iztreblmo koloradskega hrošča. Da bo Ijndstvo dobro spoznalo (ega Skodfjivca, se bodo vršHi kratki seml-»sffii sektorskifa vodij. Po kor*čanem se-fHinarlti bodo vodje seznanili Uudstvo po scktorilh, na katerih boiio vodHi akciio. I.A. V Cvetkovcih so pripravljeni na borbo proti koloradskem hrošču Krompirieča na področja KLO Cvet' kovci bodo letos pod atalnim nadzor-sivom. V to svrho že imajo določene opcrativne vodje m vodje skupin ter na~ mestnike. Operctivni vodja za Cvetkovce j* tov. Trur.k Frane iz Cvetkovc 56, za Osluševce pa tov. Lalčevič Jožef iz Oslusevc Terilorij KLO je razdeljtn na 10 sektorjeo, ki jih bodo pregledovale shupine. Načelovalo fim bo tO skupino-vodij ali njihovi namestniki. Administrativni pogoji za nakupovanje prašičev v LR Hrvatski Kmetjff s področja OLO Ptri] so imeli razne težave pri nakupu mršavih praši-cev in odojkov v NR Hrvatski. Končno jc bila naidena primerna oblika nakupo. vanja prašičev na hrvaškem trgu. Z urcdbo FLRj 807/9-48 je bilo dolo-čeno, da lahko odkapujejo kmetje sa-mostojno za potrebe svojega gospodar siva mršave prašiče in odojke v okraja svojega bivališč/j kakor v okrcrfih, ki mcjijo na ta okraj. Kliab tej uredbi pa }e prihajalo pri nakupih do raznlh težav in nepravilnostt, ki so sedai odpravljent. V povezavi s kmetijskinU zadrugami in zadružnimi zvezami lahko sedaj do-bijo kmetje mršavc prošiče in odojke iz NR Hrvatske Predstavniki KZ in za-družnih zvez lahko pridcjo na ozemlje sosednega oliraja LR Hrvatske v sprenr sfva kmetov nakupovat mršave prašiče in odojke. S seboj morajo imeti potrdilo KLO, da so svtnje kmetom res potrebne za gospodarstvo, za kaierega kupujefo. Tako bo odtgrala KZ ali zadmžna zveza za kmete vlogo pomoči, na drugi strani pa bo onemogočila, da bi poedinci preprodajoli nakapljene praščce in pri tem bogateti. Zraven gornjega potrdila KLO }e treba imeti za živino tndi šivinski potni Ust, da se prepreči prevažanle zdravniško nekontrolirave živine. Kdor bo poskušal v bndoče priti do mršavih prašičev ali odojkov iz LR Hrvatske mimo KZ, zadrvžnih zvez in KLO, bo mori rli>p>h. Usluge so v Slovenji vasi samo ra blago Uprtma ekonomije v Slovenfi ocsl fe zaproslla KLO Slovenja oas, da bi ji do~ oolil telefonski prikljueek na ttvojo te~ lefonsko napraoo. Fnnkcionarfi KLO $o na to pristall, vendar pod pogojem, da se bodo vršili telefonski pogooori samo o aradnem časa, ker dobiva po urndnem času taj-nik KLO Slovenja vas razna uradna na-vodila. Za manipulacije pri dajanju svez fe zahieval KLO od ekonomije letno deset prostornih mefrov dra. na kar ekono-mija ni pristala. Zadruga v Trničah se ne straši težav Claoi KBZ v Trnlčah premagnjejjo ro-spodarske začetne teiave ob st?laein spopadtt s sovražniki jocJalizma tn ob opori na napredno usmerjeoe domsiMne. Notranic življenje v zadrdgi gre normaL nim ra/vojnlm potom daSje. iKar je sla-bega in neodporaega, fepada iz vrste zadružnikov. Na izprazniena mssta sto-pajo novc člaiiitce. Poedinci so vstopfli v zsdrugo v pslCakovaniu, da bo to go-spotlarstvo raojjoče izkor!§5atl indl brez dela. Težave po lanskolelnem požaru so pre-bkusile xsg zadružnike. Prehrana za žlv^no pfetistavllj! najvcčjl problem. Za-družniik Firbas Janez Je irael opravka z živino. S svojira odnosora do živlne Je pokaza!, da si bll resen zadružnlk, zato Je tcdi izpade! iz vrste zadrsižnikov. Vind!š Jože, Obreh Aoton ln 41okij!a, SinoHnger Berta fci Jože nfso xnal| ce-; nžti zridružnega žlvlienja ier orsnašati začetnlh težav, zato so izpadli. Pet bo-vlh č1an?c je takoj zavzelo pra/na rae. sta Izpadtfh nergadev io slaM^ev. Upravi za zadrožnSStvo pri okrajnera poverSeniStvo za kmetijstvo v Ptida je zadruga Trnlče obrazIožHa svo.ie teča>e ter izraziia pripravlienost, da bo pretnP-govala še naprei vse težave ter tako dokazala, da so dobrf tiatrJoti, dclavcl na pol}?h zsdruse v Trnfčah dobri za_ dminlkl, kl se tntdljo, da bi h\\ na kos« doniovlne, ki ga sara! urelajo, res vsc dobro obdelsiio In nrejeno in da b[ bOo za člane zadruse !n delavce mcst ga-rant boUšega žlvjjenja. Nujno bo potrebrso, 6a hodo v b«wJo«?e zadmgrt t Trnfčah posrečaf! kraJeAnJ orsan! oblastl več j>ozoriw>sti 'm zafčite in da ne bodo več nasedall razn'm so-rraznlkoin zadružnlštva, kl tižirafc. če pribaialo t zadrngo stalne konttoJe, na-mesto k tistim špekalantom iz okoHških vasi, ki j?h je (Teba prlsflltl, da izpolniio naloge, ki jih zadruiirik! stcer prosto-vollno izpolnlujeio. Pz. Prvafrontna brigada je odšla na Pohorje V ietrtek, 4. maja t. /., /e odila iz Ptuja prva trontna brigada na Pohorje na sečnjo lesa. Sto poirtvovalnih fron-tovcev iz ptnjskega okrafa, ki so se od-ločili pomagati s prostovolfnim delotn pri secnji lesa našemn gospodarstvu, bo delalo en mesec pri gozdni tipravi v Črni. V prvi frontni brigadi je 20 frontov-eev iz Žetal s predsednikom KLO tov. Svenškom, 11 zadružnikov iz KDZ Gor-ca-Dežno s predsednikom zadruge tov. Geiom, 8 frontovcev iz Srediiča s tajni-Lc?j KLO tov. Zidaričem, 7 frontovcev iz Ormoia in od drugod, V oeliki večini so to kmečki tjudfe. ki so s tsvojo ad-ločitvijo za odhod v frontno brigado raz-bili vse parole, češ da ob spomladanskih delih na podeželja ni Ijudt, ki bi mogli sodclovati v hontni akciji. Frontovci so prišli o brtgado iz krajev. kfer so se iankcionarji OF zaoedali važnosti in po-mena pomoči, ki fo lahko nudiio frori' tovci za izpolnitev plana našega izvoza lesa in $ tem uvoza našemu gospodarstvn potrebnih artiklov. Ponekcd so se tunkcionarji OF tega premalo zavedali in jim ni aspelo pri-dobiti Ijndi, da bi šli v frontno brigado Med temi so: Ptuj, Vitomarci, JarUnci, Mafšperk, Derternik, Trnovska vas ter še nekaterl. Ti bodo zamujeno gotovo popravili ter organizircli odhod hontov cev v naslednjo brigado. ki bo odsla na Pohorje v ponedeljek, S maja. B. Š Nagrajeni so bili najboljši kulturnoprosvetni referenti sindikalnih podružnic V petek, 28. apriia t. 1. se je vršifa pri OSS-u v Ptuni konferenca kulturno. prosvetnih reierentov sindčkalnili podruž-nic v ptujskem okraiu. Po razrravi o nujnosti Studija v sindikalnih podružni-cali so bile razdeljene knjižne in de-narne nagrade najbolišim kulturnopro-svetnim referentom. Tov. Kocmutova iz sindi>kalne podriunice v Pletarni, tov. Jemejčiceva \z podružnice Bolnišnica, tov. Šttimbergerjeva iz podružnice Po. šta, tov. KlanjŠekova Vi podružnice »Gradis« v Strnišču, tov. Rola Vlado iz podružnice Invalidov iu tov. Rebenjak Maks \z podružnice v Vkiarski zadrugi so preieli knjjžne nagrade. Dramatska sknpina drž. posestva Dornava, ki je v kratkcin času prvredila 20 kulturnih pri-reditev, j.e bila za svoje požrtvovalno deUi na kulturnoametniškeni roliu na-grajena $ knjižno in dcnaruo nagrado v znesku din 5000.—. Š.M. Primer požrtvovalnega veterinarja Nekatcri predeli v ptui^kem okraju. poscbno haloSki, so giede prometnih zvez in dostopu precei neprikladiii. Med t€ spada rodročje KLO Rodni vrh-Straina. Ljudjc, ki oc-haiajo v ta kraj, so večkrat pred problemom nekajurnega pešačenja po s!abih poteh blatnih hrib-čkov sicer lenih haloških goric. Na vse to se ni oziral student vete. rine zagrebške univerze tov NagliČ Ivan. Pne 2. maja t i. je neglede na težko dostopeu teren in raztresenosi naselij požrtvovahio in z dobro voljo obiskova! delovne kmete omenjeneg-i KLO in cepil prašiče proti rdečici m ohromelosti. Cepil je pozno v noč, ter bi precepil vse svinje v KLO, če mn ne bl zmanjkalo cepiva. Ljudstvo v KLO Rodni vrh-Strajna »e ocenilo deio tov. NagHča in njega sa-mega kot Ijudstvu predanega veterL narja, ki je tudi v oddalienih krajih pri-pravljen požrtvovalno prrskočiti na po-moč s svojirn znaniem in sredstvi, ki jih stavlja Ijudska obiast na razpolago za ž.boljšanje gospodarskih pogojev tudi v teh, nekoliko odmaknjenih krajih neše domovine. K.V. V Doleni imajo na prodaj malo kmetijskih pridelkov Odborniki KLO iz Dolene so prepri čani, da koristšjo s tem svojemu ljudstvu, če trdijo, da v Doleni ni ljudi, ki bi bili pripravljeni prodajati državi mleko, jajca. i:erutnino in sadje ter druge pri-delke in izpotnjevati plan svoiih obvez-nosti. OLO v Ptuiu so sporočili svoje stau lišče, ki so ga ˇ teh stvareh sprejeli na seii KLO dne 23. aprila t. 1. Olede mieka trdijo da ga ne bo mo-goče zbrati, ker redtjo posestniki teleta zaradi potrebnega naraščaia goveie ži-vine, ker je kraj oddaljen od prometne točke, kar • vpliva na uspeh zbiranja mleka itd. Olede jajc in perutnine trdijo, da ni ne enega in ne dmgega, ker ie perutnina v nevarnosti pred lisicami in ker je zaradi vinogradov zaprta, da se ne more pasti. Skratka, celotni odbor dvomi da bi bilo mogoče odkuriti od tamkajšnjega ljudstva toliko pridelkov, koliko predvideva plan. Zanimivo je, kako si tamkajšnii KLO vobče zamišlja preskrbo svojega !jud-stva z industrijskimi tzdeiki, če sam mimo Ijudsiva že vnaprej napoveduje, da nima kaj ponuditi državi v zair.eno za industrijsko blago. Kriza. ki jo je povzročilo vprašanje vrnitve belgijskega kralja, je dosegla dne 30. aprila t. 1. svoj vrhunec s tem, da je bil razpuščen parlament. Volitve v novi parlament se bodo vršile 4. ju-iiija, parlament pa se bo sestal 20. ju-nija t. L Vprašanje staršev o vzgoji mladine Prejeli s>mo naslednje dopise ln se jim oddolžujemo z odgovori: »Mladina danes vse premalo epoštuje ork, s!'; Ijudi. Celo do svojih staršev in. v;-'yo.!ii,eljev ni takšna, kakršna bi mo-rala bitl. Ne bom navajal primerov, v*i jih poznamo Na avtobusih, na vlakih in v fakalnicah lahko marsikaj vidimo in slišimo. Ceprav je lepo vedenje In spoštovanje pošteniti starejšth ljudi rezultat dolgotrajnejše vzgoje, bi bilo vendnrle dobro, da bi tudi ta vprašanja obrnvnavala mladina na svojih sestan-kih. Starši sami bi morali govoriti pred otroci z večjim spoštovanjem o odra-slih, posebno še o ljudeh, ki požrtvo-valno izvršujejo v naši skupnosti od-govorne naloge. Če morda upravičeno kritizirajo njih slaboeti in napake, naj etore to v dostojni oblikl. S tem ni re-čeno, da mladina ne sme reagirati na slabosti odraslih. Nasprotno, tudi ona ima pravlco in dolžnost kritizirati rav-nanje in lastnosti vsakogar, ki kakoi-koli škoduje naši skupnosti. Toda to labko stori tudi v dostojni obliki.« K Vs.5eimi doplsu nimamo kaj dodatl. "'.'¦.'••¦.'¦.o smo ga skrajšali. Z njim s*e 'em dober nasvet. Teh slabosti sereda ne smemo posplošiti. i-a.Hib vsemu tmamo dancs nešteto pri-intcrov dobrega zadržanja mladfne, svctle vzglede. it» katere smo zares lahko ponosni. ¦ »TVBoj otrok je dober In mislim. da Je tudi dovolj brihten, toda na gimnaziji je popolnoma odp.ovedal. Ali ni temu kriva šola?« ZeJimo. da v naši anket! ne bi samo spra^evali. temveč. da bi sami polskaii ^—sl&bisti šo3e in predlagali ukrepe «» Hfczboljšanje. ™^ V jiveTii z VaSlm vprašaniem, bl Vas pa !e radi opozorili na pojav. ki v naS! šnlsM prak^i nl rcdek. Vzrok ncuspeha pri siper intelektuain-o sposobnih dlja-kih je festo v tem. da se n e z n a ,1 o a č i t i. Navedli bomo le naivažnejše o tehniki n«pe§nega učenjai Ne zndo-sfuje, da d;.Hk učno snov le enkrat slisi a!i r>rs^?ta, snov ,fe trcba nepresta-rto rsnrtorljpfi ntrjevatl, rasSIrJuti. po-vezovsli z n*»r?m rnanjem, tu pa tam ;^ froba bra* stavljati si vpra- s:inT'a, pripo' dokazovatl, ne se v.Hti na pamet brcz raT.umcvanja, treba si je napravlti preifled snovi v obHkf toč'< alj sbom va5,n*».pe podčrtati in po mo?.r»o*ti f!iiit:*vira.*i. Pri ponavljanju nai ?e prtsln^;ij(> dfjak pomožnih virov, k*?i*«y. Hs'ov fasopisov, na.ivažnejše vn>^i iz preeitanpera znanstvpne^a all Htprarnesra dela naj si zabeleži. Pomoč "' i:; "<"¦''"" ?^n ^irrot |{O na noben r sam ni mo-'... - .. Ic redko kda.1 v če je v Solf pazil in dnma 'mavljsl. Oi.fak naj študira v ni nreve? ntrnten, obenefn je — t« fn mir. Malo Je ver-•:')f"n, r*a V? nrins-*nT normalno razvit Hvnh po tak#>m fn*etirivnem načinu ^rt'r> is: Sole ne?ratlvne ncene. "^ -"T. P?,Hca v clrii/inl. Izkori- '\ svoj naraš5aj v brez-?i*osti in prezfru do ddov-^ in »nianjvrednega« Soveka. Tem ljudcra ni bfl važen človck, temveo profit. Palica je bila najcenejše, naj-enostavnejše in za dosego cilja naj-uspešnejše sredstvo. Palica pričara go-' spodarju avtoriteto In pokorščino na mestu. Toda ti »uspehi« so le kratko-trajni. Spomnimo se fašlstične šibe, kl je sejala smrt in ponižanje. » je uničila samega mučilca. V našlh Solah al ve6 pallce, ker vzgajamo v njih bodoče gospodarje nove socialistične Jugoslavije in ne hlapee. To bodo novi tnilijkmi delovnih ljudi, borbeni, samozavestni, smell, visoko kulturni in svobodni. Moč naše vzgoje je v človcSkem rav-nanju z mladino. v prepričevanju, v družbcni kontroli in kritiki, pa tudi v preziru In nelzprosni borbenosti do vsega, kar škoduje pocdinccm In sknp-nosti, kar ni v skladn s sooialistično moralo. Palice ne uporabljamo ve^ sa-mo iz moralno-političnih, temveč tadi iz zdrsvstvenih razlogov. S palico bi vzgojili Ic nervoznega otroka. Ali mislite. da bi lahko zgradila nftSa mladina na tisoče kilometrov želexnlo, mostov. cest in mnogo drugih velfklh gradbenlb objektov naše petletke, če bi bili sprejeli Vaš predlog, t. J. palico kot vzgojno sredstvo? AH ,1e res bila predvojna mladina bolJSa? Ali ni bai palica vzgajaia Ijudi dvojne morale: ene za sebe, ene pa za druge? • »Moja hči Je začela v Šoli zelo popu-ščati. Mislim, da jo odvrača od dela fizkultura, ki jo pa šola celo podplra.« Vzrok neuspeha vaše hčere bo?te mo-rali iskati nekje drugje in ne v njenem fizkultumem adejstvovanjn. Znano je, da telovadba — pod dobrim vodstvom seveda — celo korlstno vpliva na teles-ni in daševni razvoj otrok. in da so disciplinirani telovadci običajno tudi dobri dijaki. Zdrav človek tndl lahk« študira. Pri telovadbi si krepi voljo, razvrja čut discipline in tovarJštva. Nepravllno bi bflo, če bi odtsgovaili mladino od fizkulture zaradi nčenja. Ročno delo, katerega važnost smo pod-Črtali že zadnjič, ln fizkultura, dopol-njujeta razvoj umskih spasobnosti in lastnosti, ki so pogoj uspcSnemn študij-skemn delu. Doživeli smo že, da je bfla ffzknltttra le iagovofc- dfjakom za pies ali brez-smotrno pohajkovanje po mestu ali okolici. G!ede p.!esa in druglh oblik zabave mladine po resnem !n uspcšnem delu srao mnenja, da mladinl korlsti, če je zabava dobro organizirana, dostoina, če prihaja pri njej do izraza sprošSe-nost, vedrina, zdrav butnor in Isnajd-Ijivost ter iskreno tovarištvo. Zabave mladine naj bodo čim pestrejše, ne Sablonske; obltko naj sf izbere mladina sama. Pripominjamo, da samo divjaški jazz-plesi, ki se jih v zadnjem Času tako oklepa naša mestna mladina, niso baš najprimerncjša oblika zabave. Ce se otrok v šoli ne oLi dovoij nspešno, ga ne bomo zaradi tega od-tegovati od fizkulture, ne od dela v krožkih ali od sestankov mladinske or-ganizacije, tudi ne od obiskovanja po-učnih in vzgojnih filmov, ker vse to udejstovanje dopolnjuje in podpira dclo v šoli, saj vemo, da zahteva naša mla-dinska organizacija od svojih članov, da Izvršnjejo predvsem svoje osnovne dolžnosti v šoli, prav tako pa dovolju-jejo tudl vodstva mladinskih športnlh društev udejstovanj« le tistim dijakom, ki dosczajo v 5oli dobre uspehe. Dljaici, ki ne izvršujejo v Soli svojih najosnovnejših dolžnosti, pa naj le bodo prikrajšani pri tej ali onl zabavi! Prl-zadetf se temu včasih npirajo, <5eŠ da to ni »socialistično«. Pa 5e kako socia-Ifstičen je tak ukrep, saj izhaja fz na-idla: Vsakemn po njegovem delu !n uspehih. Za Icnuhe v Šoli ni zabave izven šole! Če Vaša hčerkioa v šoli ne doseza zadovo!,5Ivih uspehov, kontrollrajte njen način učenja, poglejte, kaj bere, s kom se drnži izven Sole i. sL • »Tov. urednik! Doslej še ni-ste nift plsali o življenju in v.gojl kmečke mladine.« Pozivamo torej diskntante tndl k obravnavi tega vprašanja! Komu koristi 5—7 urno čakanje pred mesnicami v Ptuju? Številni nasveti in predlogi Ijudstva %lede načina delitve mesa so bili doslej očividno brez uspeha, ker se iste nepra-vilnosti vedno znova ponavljajo. Ne samo, da se vprašanje preskrbe O lokalnem Čcsopisu vobče tako ne obrav-nava, da bi bili delovni Ijudje vsaj v glavnem obveščeni, kdaj in kaj se bo delilo, kot je to organizirano h. pr. v *!. Mnogi ne gredo gtedat, zato tudi astajajo večkrat brez .rnesa. V nedeljo pred 1. majem t. L je bila <; ¦" • ¦ v Ptuja. Pred tremi mesni- •¦-¦ :¦• ;n^-.:n in na Bregu se je zbralo miirlo in staro iz mesta in delavske žene s po.Icželja in so čakali na postrežbo. Vrsta čakajočih je zatsla rasti že ob polnoči in fe bila ob jutranjem svitu ie rrrcpj dolga. V jutranfih urah je nastal :.f:v(d. Žene so čakčl* 5—7 ar, da so prišle na vrsio. V tem času sigarno nlso molčale. Predlagov in pripomb ni bilo n« konca ne kraja z ieljo, da bi jih kdo slišal in da bi pomagal, da bi bilo kon-čno mogoče tudi o Ptuju spraviti o red vprašanje preskrbe z mesom in vprašcr nje načina delitve. Razumljivo fe, da so težave pri odkupn iivine. Nikdo pa ne more trditi, da spada o okoir teh teiav tudi nujnost, da je treba čakatt pred mesnico 5—7 ur. Čc jt bilo neltetokrai dokazano, da je delitev o enem dnevu teika in množici neprikladna zaradi pre' dolgega čakanja, bi bilo treba deliti dva dni v delovnem iasu, kot ga imajo dru&l obrati in aradi Verjetno se bo koma zdelo vredno o tem razmisliti in končno apoštevati mn«-nfe in prtdloge stotine in ntoiine delov-nih Ifudi ter podazetl vkrepe. da bo koncno nastal red tudi v tem ozlra. Ra Predsednik republike Madžarske je odstopil Pred kratkim )e bilo uradrto sporo-čeno. da je predsednik madžarske re-publike Arpad Szakasits podal ostavko na svoj položaj. Kot vzrok odstopa je navedel »slabo zdravje«. V Ptuju, Ormožu in Središču se bodo zopet vršili redni sejmi Ze dolgo časa v Ptuju, Ormožu in Središču ni bdlo živinških sejmov kot so bili svoječasno, ko je bilo kmetovalcem iz vsega okraja omo-gočeno, da so na sejmu kupili in prodali odvišno ali potrebno ple-mensko in delovno živino. Dasedanja opustitev teh sejmtnr je pustila svoje posledice. Kmetoval-cem ni bilo omogočeno na tako eno-staven načim pritd do potrebne ple-menske ali delovne živine, ki bi jo morali sicer imeti po planu. Z ozirom na te okoliščine je OIjO v Ptuju sklenil, da se zopet uvedejo redrti sejmi za živino v Ptuju, Or-možu in Središču. ZačenSi s prvLm majem se bodo vršili sejrai in sicer vsak prvi in tretji torek v mesecu bo v Ptuju redni sejem in dne 5. avgusta 1950 ter 25. novembra 1950 letni sejem. V Ormožu bo sejem vsak prvi pone-deljek v mesecu. V Sredižču pa bo 12. maja, 24. avgusta, 6. novembra in vsak drugi ponedeljek v mesecu. Svinjski sejmi se bodo vr^ili vsa-ko sredo v Ptuju in Ormožu. V slu-čafu praznifca se bodo .^ejmi vržili dan pozneje. V krajevnih ljudsklh odborfh, kier se bo pogavila ohromelost ali rdeči-ca, krajevni ljii&ski odbori ne bodo izdajali živinsikih potnfh listov. Ker je dogcm žT-viTie na sejme pt>-"polnoma pirost ne ^lede na obv&mo oddajo, se prrporo5a kmetm^alc^m, da se sejmov poslužujejo. PDN. Kmečki delovni zadrugi v Sredi-šču primanjkuje delovna sila Kmelka delovna zadruga v Središčn nafboff občntt pomanfkanfe mladih de-fovnih moči. Sedem za delo sposobmh članov vlaga t>se svofe moči. nctnore in sposobnotfi. da bi zma$nvaU dela na velihfh obdelovaJnih povrsinah. Malenkostna pomot oečine detovnih !wz ozira na to, afi pa npravlfofo zttdmžnihi ali privatni kmvfje. Sarmt hritlka zadruznefla gonpodarstva brn tt&nkf>vite ptmofi tega n* dotnrrafff. V reškem pristanišču bodo končali obnovitvena dela V reškem prtstanišfu bodo kmalu končali dela pri zadnjera najvefjem po-molu. Ob pomolu »Vladimira Nazora« so dela že tako napredovala, da na za-hodni strani žt? lahko prtetajajo preko-oceanske ladje. V pristanišču gradijo tudi 250 dolgo Ijubliansko obalo, ki bo tudi že letos gotova. Zdaj lahko pri-stane v reškem pristanišču vsak dan po 20 oeeanskth ladij. Ko bodo vsa dela končana, se bo promet lahko še povečal. V Dalmaciji ni več malarije Pred vojno je ˇ Dalmacijl bolehalo veg desettisoč Ijud! za malarijo. Ljnd-ska oblast je sklenila zatnetl to bole-zen, kar se Je tndi posrečilo. K xatl-ranju malartle so mnogo pripomogla melioracijska dela, kl so poleg tega omogofila pridobitev novlh vclikih ob-delovalnib površin. Slovenska Primorska je praznovala Prvi maj Delavni ljudje Primorske so z ncrviml delavnuni zmagami praznovali Prvi maj. V ponedeljek je začela obratovati v Kronbergu nova tovarna pohlštva ter nova radijska oddajna postaja Nova Grorica. V Solkanu so odprli okrajno gospodarsko razstavo. UGASLA ŽIVLJENJA Na matičnem področju MLO PtuJ so nmrle naslednje osebe: Jakovec Neža, roj. 1867, i2 Kamne gore, Valent Vojteh, 1903, PtuJ, Kolarič Jalcob, 1887, Jastreb-ci, Peršin Uršula, 1871. Dornova, Vezjak Terezija, 1865, Muretinci, Zorec Joief, 1934, Ptuj, Markavič Tomaž, 1865, Za-bovci, Kelenc Ivana, 1867, Zamušani, Janžekovič Jožef, 1948, Stojnci, Toplak Franc, 1897, Stojnci, Zelenko Angela, 1950, Kicar, Pranček Franc, 1865. Go-rišnica, Trunk Jožef, 1869, Gorišnlca, Vajda Gera, 188fl, Markovci, Bračko Karel, 1890, Krčevina, Ilovar Stanko, 1950, PtuJ, Ivanjšič Daniel. 1950, Str-nišče, Kozole Pepca, 1896, Ptuj, Zganjar Helena. 1905. Bolfenk na Kogu, Lapor-šek Elizabeta. 1949, Stanošlncl, Kranjc Erika, 1934, Ptuj. Plohl Ivan, 1918, Sp. Breg, Lozlnšek Mariia, 1900. Gorca, Stih Štefan, 1924. Razgor, Flohl Angela, 1934, Bratislavd. Vinko Roza. 1907. Lancova va*. Glavica Blaž. l??90, Dmte-lja, Dokler Marliana. 1933, Phij, Gor-čenko Franc, 1911, Sp Bree. NOVI DRŽAVLJANI Rojenih Je bllo ˇ mesecu aprllu ˇ mat. okollšu MLO Ptuj 79 otrok in to 41 moških in 38 ženskih. NOVE DRUŽINE Poročila sta se: Tiinikar Dominik, Ptuj, fn Malek Katarina, PtuJ. Za fizična moč in odpornost Akademija TD Mladostl V soboto, 29. aprla 11. 6e je v okvi-ru priredatev v počastitev praznika 1-maja vriila prva telovadna akademija erednješolske^a TD Mladost iz Ptuja. Akademija je v glavnem pokazala delo tega miadega društva od ojegove ussta-novitve. Pokazaio se je, d« se je do«lej poevečala zoiatno večja pozornost pio-nirskim oddelkom, kar je v«ekakor ko-ristao z« uspeinejše delo društva v na-slednjilh letih. Na akademiji je naisto-pilo 135 članov društva — dijakov in dijakinj ptujske gimnazije v 15 točkah. Najprej so izvajale pionirke, ki jih vadi Bezjak Irena, dokaj skladno vaje s ko-lebnicaini. Zadovoljile so tudi mladin-ke s težkimi preekoki če^ konja. Med najboljišimi tofkami so bile pSoniTke, ki «o izvajale vaje z rutaml, ki ]ih je se-stavila vadateljic« Lubec Dana. Mladin-ci so pokazali svoje zletne vaje e kijij zelo «o ugajale tudi pionrke, kj so Izva-jale duhovito yajo »Slepe misi«. Vrsta starejših pkmirk je pokazala solidno iz-vežbanost na dvovižiiuski bra«Qji in na gredi. Zlaatl sta tukaj pokazall mnogo znanja obe sestri Polajnarjevi, ki kaže-ta očiten talent Pionirji 6o pokazali, kar «o se v telovadtnld naučili v parternl gimnasliki in prj preskokih čez mizo. Pri vajah mladinske vrste na bradlji ee je izkazal posebno Obrao st., k{ ]e brez dvoma najiboljši telovadec TT> Mladosti. Mladinci so nato pokazali še proste ya-je in vaje z dolgimi palicami. ter mla-dinke, ki jdih pripravlja Kuhar Silva. Ba-letni vaji jz »Sneguljčice« so odlično izvajale dajakinje 3., 5. in 6. razreda. Za zakljmček so članice predvaiale uspe-lo vajo »Humoreska«. — Akademija je poka-zala vl.den napredek fizkulture na ptujskl gdmnariji od ustanovitve dru-Stva daljej prlčakovati pa bl bil bolj pe-ster «pored, saj »o prevladovale proste vaje. mk Pomladansk! kros v ptujskem okraju Spomladairtski kro«. Je r ptufskein okrajai v glavnem že zaključen, Po ne-po-poloifh podatkilh, ki jiih je do sedaj sprejel Okrajni telovadni odbor, je teklo v okraj« 3387 tekočev. Tokrat se je zlasti izkazala mladiiia, kj je dala 1833 tekačev (od tega le 170 mladimk!). Pio-nlrjev je tek!<> do sedaj že 1534, medtem ko je Itevilo članov ian članic naravnost paraziio. Do «edaj se je udelealo le 20 odraslSh fizkultarnikov spomladanskega krosa. Pri rzvedbi krosa so se posebno izkazali v Strnišcu in Onnoža (žola;). mk NK Drava : Tekstilec (Varaždin) 2:1 (0:0) V proelavo delavskega praiznaka 1. maja je moštvo ptujske Drave odigralo v poned«ljek 1. maja prijateljsko nogo-metno tekjno * Tekstilcem iz Varaždima. Drava je razen poškodovanega Perože-T^a nastopjla v polni postavif kot gosrt je nastopfl tudi njen bdvši igralec Han-zel Aibim, ki eedaj nastopa v dtiugem možtvu Ijubljanskega Odreda, Tekstilec, ki je t hrvatski' nogometni lig.j resen kamda-dai; za prvo m&sto, ]e v glavnem nastopil z igralci prvega moštva, preiz-k-usil pa je tudj nekaj mlajšilh igralcev. Drava, kakor tudj Tekstilec sta v prvem poliasu piistila neizkoTiščene prilike za dosego rezultata. V prvib. mimitaih dru-gega pol"tasa se je nevaren napad Dra-ve komčal z golom, kj ga je dosegel Hamzel Afbin. Kraalu nato je uspelo go-elom po lepem strelai levega krSla v rarežo rezultat izena^iti. Nato je tekma potekala ˇ r^hlj premoči domačinov, 15 minut pred koncem pa js postavil končni rezultat z zmagovitiin golom za Dravo Repic. Dobro je sodil FTangeš vz Maribora. — Za Dravo predtstavlja ta zmaga, z oziTom na njene neuspehe v tekma!h sloven«ke nogometoe lige, lep uspeh. šifec Franc je bil v goia sigu-ren. V prcdtekmi sta se sre^ali mlaidiivsko in pšoTiirsko moštvo Drave, ki se je proti vsemu pricakovanju koačalo 6 popol-noma zasluženo zmago pioairakega mo-Stva 2:0! GREGORClC (JeseMceJ : DRAVA 3:2 (2:2) V četrtek, na praznik OF, se |e na lgrdžču v Ljudskem vrt« odigrala prven-stvena nogometna tekma slovenske no gometne lige med moštvom Gregorčlča z JesenLc in doma^o Dravo. Gregorčtčevi ostri napadi že v začet-kn tekme so 6e v 8. mimrti končal^ s prvim golom ˇ korist gostov. Drava se je po tem znažla %n pričela nevarno na-padati. V 20. minuti je bik> doseženo z golom Repi^a izenaičenje, deset minTit nato pa je iz gnječe pred golom pri-sebno poriinll žogo v mreio Peroževiič, te 6 tem privedel Dravo v vodstvo. Eno mtraito pred kontrm polčasa «o goetja izvedli nenaden prodor, kj se je prav terko neprtčakovano konifal z golom. — V prjčetku drugega polča»a je zapet ne-koliko prevladoval Gregorčič, kateremu je tudi uspelo t 4. minuti ponovno za-tresti doma<čo mrežo To pa je tudsi od-ločilo tekmo. Drava se je do konca tru-dila, da M izenačila, kar pa ji ni uspe-lo. Tik pred koncem tekme je imela kraeno priložnoet pred goloro gostov, ki pa je po napak} Peroževiča prapadl?«. TgriSče je bilo popolnoma razmočeno in neprimerno za igro. Drava bi v tej* tekrni vsekakor zaslužila neodločen re-zultat. Golman Kekec je bil zelo ne-sigiiren. Prl golmanu Je zelo važna ru-tiniranoct in Izvežbanost. kar je pose-sedoval Sirec F. Izgleda, da se njegova premestitev v napad ni popolnoma ob-nesla. feprav je ttrdi tam koristen. Brer dvoma pa bi mnogo več koristil k t si-guren vratar Dravinega gola. Napaka tehmčnega vodstva Drave jo bila tuii v tem, da ]e postavilo v moštvo po-škodovanega Peroševiča, ki ni bil spo-soben za dobro igro. Ker Proleter iz Kopra in Odred II. tekmujeta v slovenski ligi izven kon!:u-rence, le Drava ie vedno na mestu lige brez točke in s k-v golih 4:21. Do sedaj j SD Ptuj : SD Murska Sobota 4^:SH (l) Moštvo Sahovskega društva Ptuj, Jd se je v predtekmovaniih plasiralo v finale oblastnega moštvenega prven-stva, je prvo finalno tekmo odigralo v Murski Soboti proti tamošnjetnu mo-štvu, ki ga je prema^alo z rezultatom 4M proti 2}4, ena partiia pa je poslara v ocenitev in eieer partiia. ki jo je r.a prvi deski igral Rudolf. Za Ptuf so do-bili Podkrajšek Janez To*. Podboj in Sorli, remiziral je Pešl. izeubila pa sta Podkrajšek Rudi in Pernat. PRESKRBA Na živilske nakaznice za mesec april odrezek »milo« se bo vršila delitev pralnega praška po sledečih kategor-jah: R-la jam 300 gr.: R-la, R-lb, R-ži, Rž-2, R-š.R-1. R~2a, R-2, R-3. Rs-3. Rs-2, Rs-1 250 gr., D-l 300 gr., D-2. D-3, PO, So-2, SO-1 200 gr. Z delitvijo se to pričelo takoj Na živilske nakaznice za mesec maj odrezek »milo« se bo vršila delitev pralnega mila po sledečih kategorijah: R-la jam, R-la, R-lb, R-žl, R-Ž2 250 gr., R-l, Rs-1, R-2a, Rs-2, R-2. R-3, Rs-3, D-l, D-2, D-3 -200 gr., R-§ (z» odrezek republlške dopolrrilne preskrfce št. 1 »maj«) 250 gr. MESTNO GLEDALIŠČE V PTUJU Sobota, 6. mafe, ob 20. nri: Golia: »Snegnljčiča«. Zadnja predstava. Sreda, 10. maja, ob 29. nii: GogolJ: »Zenitev«, gostovanje v Središču. V Pavlovcih bodo imeli krajevno ekonomijo V Panlovcih nameravafo zafeii s kra-fevno ekonomijo, ki bo imela osnovno nalogo vzreje plemenskega naraščaja te~ lie in bikcev in vzdrževanje plemenskih bikov pincgavske pasm«. Za ekonomijo potrebafefo travnik biv-iega lastnika Petka Ivana v Hardeku, zato so se obrnili na poverjeništvo za kmetijstvo pri OLO Ptaf za pristanek. Tudi KZ nameravafo nstanoviti. P(r-slovne prostore bi imeli v mlinu. Ta za~ druga bi koristila iudi prebivahtvu 8 področja KLO Hum. Pozivam poštenega najditelja, da vrne izgubljeno osebno izkaznico, knjižico o kolesu z evid. štev. tablice S-20-4681, tovarniSko izkaznico tovarne aluminija v Strnišču, sindlkalno iz-kaznico, potrdilo o zaposlitvi, indu-strijske točke ter ostale dokiimente na ime Nadeteberger Anton, Zg. Pri-stava št. 35, denar pa naj obdrži za nagrado. V nasprotnem slucaju do-kumente preklicujem. Prosim poStenega najdltelja, da ml vmc izgubljeno izkazrdco za kolo. šteT. S-20-1762, glaseče se na ime Puk§ič Peter, Spuhlje it. 96, sicer Jo prekli-cujem. Prosim poštene»a najditelja, da mi vrne 24. aprila 1950 izgubljeno lzkaznica o kolesu »Stadioru štev. 44692 z evid. Štev. S-20-4908, sicer jo preklicujera. Prosim najditel ja osebne izkaznfct* 1 članske zadružne izknzntce in kontro!-nega lista na ime Marija Glac. Ptuj, Cankarjeva ulica. da m1 doktiTnente vrne, sicer jih preklicujem. Proslm najdJtelja priiavnic«. K-knji- žice, industriiske nakaznice in kupo nov živilskih nakamic na ime Vinko Glac, Ptuj. Cankarieva ulica. da jih vrne, siccr jih preklicujem. Preklicajem fzsrubljeno knišžico o kolesa^ znamke »Walfenrad*. tov. št. 3107413 na ime Lenart Jože. Sv. Velovlak 28. Preklicujem izsrnbljeno knjl?ico o kolesn z evid Itev, S-20-1309. glaseče se na ! ime Breznik Ivan Mestnl vrh št. 62. Preklicujem izgubljeno kniižico o kolesa znamke »Ipag« z evid. štev. S-20-9137 na ime Toplak Angela, Celje, Ulica Miška Kranjca 28 — PtuJ, Vičava 39.