Za poduk in kratek cas. Bosna. V. Prijateljaka roka je nSlo7. Gosp." doposlala iz Oaeka, kamor je spiTa tudi naJ7e5 70jako7 iz slovenskega Štajerskega odrinilo, pra7 zanimi^ib potopinnih Iisto7. Visoko u5eni gospod nam jih je obljubil nadalje^ati iz Broda in potem iz Bosne, 6e mu Bog da ži^ljenje in zdra7je. Radi bi z obja^ljanjem dnes začeli pa ne moremo. Treba nam je spregO7oriti §e 0 7erskih razmerab Srbo-Hi-7ato7, piebi7alce7 Bosne in HeicegoTine. Tako bo ,,Sio7. Gosp.1* skončal pojasnilo in j>oduk, ki ga je s^ojim častitim bralcem glede no7ih a7strijanskib dežel dati namenil. Zastran 7ere so naai bratje Srbi-Hr7ati razklani na troje. Ve5ina Teruje, Bogu bodi h^ala, 7 Sina božjega — Jezusa Kristusa, ali žali Bog okoli 400.000 dui 5asti kmega preroka Mohameda. Sin božji je astano^il le eno pra7o S7ojo dubo^no kraljest^o na zemlji, le eden hle7 z enim 7iajim pastirjem, namre5 edino katoliako Cerkvo z rimskim papežem kot pravim naslednikom 87. Petra. Ostalo je tako z malimi izjemki celih 900 let. Naenkrat se predrzne caiigradski greaki patrijarh z^ezo z rimskim papežem pretrgati. Proglasil se je sam za 7ibo7nega patrijarha ali papeža. Žali Bog so mu pritrdili mnogi,  skoro vsi greski škofi ter so postali razkolniki.  V isto razkolništvo so kmalu potegnili tudi alo-  ^anske Ruse, Bolgare in Srbe. Verujejo 7e6jidel 78e, kar katoliaka 7era u6i, imajo tadi pravih mešniko7  in 7seh 7 zakramento7. Ali, odtrgani od središSa  apostolake edinosti 7 Rimu, pogrešajo tudi blagonosui npli7 rimskib papežev; jihovi škofi 80 popolnem odvisni od turakega sultaiia; od ruskega cara in sploh od s^etnih 7ladarje7. Skofo^ski sedeži se kupujejo, župniški tudi, vrh tega je še nižja dubo7Š6ina oženjena, deloma silno nevedua in nima in tudi imeti ne more moči, požrt707alnega poguma, upli^a in uspehov, ki odlikujejo katoliško dubo7enstvo. Cel6 ruski pisatelji na primer Honijakov priznavajo, da se imajo zapadne Evrope narodi za 87ojo 7isoko omiko in 87eto7no 7elja70 zabvaliti 7 prvi vrsti rimskim papežem in dubo7uiat^a 87ete katoliike Cerk^e. Najboljai del razkolniške duho7Ši5ine so redo7niki in redo^nice. Slovanom, ki so 7 tem neeiečnem razkoluištvu, pra^ijo Slo7enci, da 80 nstaro7erci" , sami pa se nazi^ljajo: npra7osla7ni" kristijani. Sedaj pa lehko  bolj jasno po^emo, kako so Srbo HiTati glede 7ere razklani na troje: pr7i 80 katoličani, drugi pra708la7ni kristijani, tretji pa mohamedanski nevei niki! Katoličanom pripadajo z malimi izjemki 7si Hrvati in le malo Srbo7. Hr7ati imajo nad- akofa 7 Zagrebu in 7 Zadru, škofo7 pa 7 Trstu, 7 Poieču, na Krškem otoku, potem 7 Djako^aiu, Kiiže^cib, dalje 7 Dalmaciji: 7 Šibeniku, Spljeta, H^aru, Dubro^niku in Kotoru. Na Ogerskem pa spadajo katoliški Hrvati in Srbi pod razne škofije in tudi jibo7o šte^ilo znatno ni. Pac pa jih je mnogo 7 Bosni in Hercego^ini: 18500J duš ter imajo škofa 7 Mostaru in apostolakega 7ikarija 7 Buso7a5i blizu Tia^nika. Cerke7 imajo silno malo, samo 11 (razun samostauskih). Turki so namre5 zidanje no^ih cerk^a o^irali, kolikor so le mogli. Največ zaslug, da se je katoličanstvo obranilo 7 Bosni, imajo 66. oo. frančiškani. L. 1473. so od tnrškega sultana dobili pismo, v katerem se jim je dovolilo svobodno izmevanje vere in obredov. S 6asom so pridobili ve6 pravic. Tako jim na primer od svojib samostanskih zemljiš6 ni trebalo davka pla6erati. Toda v burnih čaaih so jim Turki podrli mnogo samostanov in cerkra. Zadnji 6aa so se pri Banjiluki naselili menibi Trapisti in po mnogih mestib šolske in usmiljeue sestre. V Srbiji in Črnogori je pa le malo katoli6anov; ondi prebivajo skoio sami pravoslavni ali ,,staroverci." V Bosni jih je in v Hercegovini 571000 duš, ostali slovanski prebivalci teh dveh dežel so pa mobamedani, kakih 442000 ljudi. Eo so namreč Turki premagali Bosnijake, je največji del plemieev prestopil k mohamedanski veri, da ai je svoja posestva obranil. katere bi bil sicer zgubil. Skoro V8i lastniki zemlje r Bosni in Hercegovini so potnrčeni in pomohamedanjeni prejšuji slovanski plemi6i, ,,raja" t. j. jim podlolni kristijani pa jihori tlakarji in rabotarji. Najimenitniai poturčenci se imenujejo: begi, menje imenitni pa: age. Naj?eč mobamedancer je ob srbski meji, najmenje ob avstrijski. Takaj pride na 92 kristijanov samo 8 Turkov. Mobamedanci delajo malo ali nič, atra bnjejo pa in izsesavajo uboge kristijane strašno. Vsi so jako 8i6ni, uiočui in silui rojniki. Od stare svoje krščanske vere ao še maraikaj obianili, zlaati avoja staia kiščaaska imena; tudi se rado prigodi, da v sili po katoliikega duhornika pošljejo. Turškim duhovnikom se pravi: imani, tnaezini, karini, nekakim turškiin menihom pa: derviai. V Bosni in Hercegovini imajo 1800 shodnic, ki se pravijo mošeje in so jako bogate. Skorotretjina vsega piemožeuja (vaknf) pripada moaejam. Temu bo sedaj brž6aa kmalu vsaj deloma konec storjen tako, da se bodo posestva moaej razdelila ali prodala! Najlepša poseatva bodo torej v Bosni dober kup dobiti! Smešničar 32. Nekdo je kmalu v začetku srojib možkib let veliko britkega aknsil, ker je na ljudi preveo zaupal. To ga je storilo jako čemeinega. Pripravil si je tudi tnnogo psov tako, da so ga so8edi vprašali: zakaj pa redia toliko psov ? Mož jih osorno pogleda in reče: spravil aem si zato toliko psov okoli sebe, ker sera si skusil in se prepričal, da so mi psi veliko bolj zvesti, nego ljudje!