ZADNJA VEST « > h O D u V) < u o Boljše je posušiti solze enega kmeta kot dobiti od ministra tisoč smehljajev. Kitajski pregovor rm Številka 45 Letnik 48 Cena 10,- šil. (100,-SIT) petek, 8. novembra 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Slovenski zunanji minister Andrej Šter je bil včeraj, v četrtek, na Koroškem na obisku pri Enotni listi. Skupno s tajnikom EL Bernardom Sadovnikom si je ogledal tudi napredovanja pri gradnji kulturnega doma v Pliberku, za katerega se je osebno zelo zavzel. Velika pomoč in solidarnost: v Četrt milijona za popravo škode selskega neurja ===== — _= Stran 4 pri najvišje ležečemu kmetu v Selah-Kotu, pri Supanu, smo ta teden pričeti z izplačevanjem podpor. Z leve: predsednik PD Sele Heribert Kutmesch, Nanti Otip, Marija Supan s sinon Florijanom ter glavni kandidat SJK Štefan Domej. Foto: Fera V Št. Jakobu so pred kratkim zaprli tovarno IMP. Krivdo nosi tudi občina Št. Jakob. Stran 6 GOSPODARSTVO KMETIJSTVO SJK uživa pri kmetih veliko ugleda, kar potrjuje tudi gozdni in lesni strokovnjak inž. Peter Kuhar iz Železne KaP'e- Stran 4 ŠPORT SAK bo v soboto v Tinjah razpravljal o prihodnosti kluba. Kaj pravijo k temu zaslužni sakovci? Stran 13 2 Politika Politika 3 Jože biščak Slovenija v ŽARIŠČU Zmaga pomladnih strank? Dilema ni zgolj retorična: čeprav vse javnomnenjske raziskave kažejo, da bo Liberalna demokracija Slovenije (LDS) na nedeljskih volitvah s precejšnjo prednostjo osvojila relativno večino, bo imel njen predsednik in dosedanji premier dr. Janez Drnovšek veliko težav. Jasno je, da bo dal predsednik Milan Kučan mandat za sestavo vlade predsedniku tiste stranke, ki bo na volitvah dobila največ glasov. In to bo najbrž LDS. Toda ne samo glasovi volilcev, temveč tudi uspešnost kasnejših pogajanj s strankami, ki bodo prestopile triodstotni volilni prag, bo odločilnega pomena, kdo bo sestavljal vladno koalicijo. In pri tem mu lahko spodleti. Blok pomladnih strank, ki ga vodijo Lojze Peterle (Slovenski demokrati), Janez Janša (Socialdemokrati Slovenije) in Marjan Podobnik (Slovenska ljudska stranka) ima namreč velike možnosti, da osvoji absolutno večino poslancev v novem državnem zboru. Vendar je bil v zadnjem času pri njih najbolj problematičen dogovor, kdo naj bi bil premier, če prevzamejo oblast. Logično bi bilo, da bi vlado vodil tisti, katerega stranka bi izmed omenjenih treh osvojila največ poslanskih mest. Toda v zadnjih mesecih je bilo med pomladnimi strankami precej prerekanj in predvsem osebnih zamer, tako da se je zdelo, da dogovor ne bo možen. Kljub temu je nekaj dni pred volitvami v javnosti zaznati, da se pomladne stranke med seboj ne napadajo več, še posebej, ko je postalo jasno, da lahko sestavijo novo vlado. Pobudo je prevzela Slovenska ljudska stranka, ki po zadnjih raziskavah utegne postati druga najmočnejša stranka v pralamentu (za LDS), njen predsednik Marjan Podobnik pa kandidat za novega premiera. Kar bi bil nekakšen status quo med pomladnimi strankami, koalicija pomladnih strank pa precej trdna, kajti medsebojne odnose so obremenjevali predvsem spori med krščanskimi demokrati in socialdemokrati. Vsemu navkljub so tretje demokratične volitve v Sloveniji velika neznanka. Prek milijon in pol volilnih upravičencev bo namreč izbiralo med 1300 kandidati iz prek dvajset strank in posameznih kandidatnih list za 90 poslanskih mest. Kar pomeni, da bo precejšnja gneča, kar je posledica proporcionalnega volilnega sistema z relativno nizkim pragom za vstop v parlament, v katerem skoraj ne more biti popolnih zmagovalcev. Kar bo vsekakor otežilo sestavo nove, stabilne vlade. Volitve v matici pa so zelo zanimive tudi za slovensko manjšino tako v Italiji kot v Avstriji. Sedanja diplomacija v rokah Liberalne demokracije Slovenije je jasno nakazala svojo pragmatično strategijo: vstop v Evropsko unijo tudi za ceno zatajitve zamejcev. Medtem pomladne stranke razmišljajo - vsaj tako pravijo -drugače: podpirajo prizadevanja NSKS in EL za dosledno spoštovanje vseh pravic (in dolžnosti) manjšine, vključno z zajamčenim mandatom na deželni ravni, tako kot ima Slovenija poskrbljeno za madžarsko in italijansko manjšino, ki zbirata svojega predstavnika v državni zbor. Zato je, naj se še tako čudno sliši, nadaljnja usoda manjšine odvisna tudi od tega, kdo bo zmagal na volitvah v Sloveniji. Kljub temu, da matico ustava zavezuje za skrb za rojake onstran svojih meja. „Vsemu navkljub so tretje demokratične volitve v Sloveniji velika neznanka." Volitve v Slovenipbljube strank koroškim Slovencem Prihodnjo nedeljo bodo Slovenci volili novi miran potrč državni zbor. Zanimalo nas je, 1. kakšna so njiho- kluba združene nste - zlsd) va pričakovanja posameznih strank glede volilne- 1. zboljšati voiiini rezultat iz leta ga izida in 2. kaj nameravajo v prihodnji periodi 1992 04% oz. u poslancev), napraviti za koroške Slovence. b) Zmaga levo-sredinskih strank (ZLSD; LDS; DS; DESUS in Zeleni). Pripravil Janko Kulmesch DR. JANEZ DRNOVŠEK (predsednik Liberalne demokracije Slovenije - LDS) 1. Če dobimo več kakor na zadnjih volitvah (23 %), je to uspeh; naš cilj pa je 30 %. 2. Nadaljevati dosedanjo politiko. Že doslej smo v stikih z Avstrijo dosledno zagovarjali pravice koroških Slovencev. To velja mdr. za vprašanje manjšinskega zastopstva v deželnem zboru, dvojezične otroške vrtce in možnost sprejemanja TV Slovenije. LOJZE PETERLE (predsednik Slovenskih krščanskih demokratov 1. Slovenski krščanski demokrati smo prepričani in verjamemo, da bodo na teh volitvah v Sloveniji zmagale nove demokratične stranke ter tako nadaljevale razvoj in delo, ki je bilo prekinjeno takrat, ko je osamosvojitveno vlado vodil predsednik SKD Lojze Peterle. Hkrati pa želimo nadaljevati vse dobro zastavljene projekte iz sedanje vlade. V tem smislu ne pričakujemo presenečenj, temveč podoben razultat, kot na lokalnih volitvah, ko smo postali prva politična sila v Sloveniji. O odstotkih ki naj bi jih dosegli, ne govorimo radi saj smo prepričani, da ima ugledn list, kot je Naš tednik, veliko natančnejše podatke, kot mi. 2. V SKD se zavedamo duhovne c) Doseči volilni rezultat, po katerem bi lahko sodelovali v koaliciji. 2. Slovenija se bo morala več kakor doslej zavzemati za utrjevanje Položaja Slovencev v zamejstvu. Za koroške Slovence pomeni to: uresničitev člena 7, absolutno pa podpi-ramo tudi zajamčeni manjšinski mandat v deželnem zboru. Pred-ga, intelektualnega in materialnega vsem pa bo Slovenija morala imeti položaja slovenske manjšine. Zate do zamejskih Slovencev državniški smo tudi pozdravili odločitev koroški! odnos in ne prenašati domačih Slovencev za demokratično izvoljene strankarskih razlik v zamejstvo. Tre-narodno zastopstvo, v Državneh' ba bo tudi zvišati finančna sredstva v zboru pa zagotovili dodatno finančne korist manjšine, pomoč slovenskim ustanovam na avstrijskem področju, med drugim tud za kulturni dom v Pliberku. Se pra' ,q. posebno si bomo prizadevali, da bf SLg. ensKa ta slovenski hram dograjen v čiri > krajšem možnem času. Menimo, de 1 • Postati najmočnejša stranka je pomembno, da zastopstvo slovefi- slovenske pomladi in dobiti mesto ske manjšine doseže to, kar sami for Predsednika vlade. Pričakujem, da mulirajo kot njihove zahteve, ker je bomo podvojili število mandatov (tre-manjšina politični subjekt v odnosih nutno 10). med Slovenijo in Avstrijo ter me« 2 Podpiramo pobude za enotno manjšino in matico. S svojim vphvort po,itično zas( £ Ne vreči puške v Sloveniji ter močnimi mednarodnim r r zvezami se bomo trudili, da bi tud manjšina končno dobila svoje za stopstvo v deželnem zboru ni Koroškem in dunajskem parlamentu Vsekakor je pomembno, da bo demokratično zastopstvo manjšini zaživelo s polnimi pljuči. JANEZ PODOBNIK ljudska stranka - v koruzo! Iskati morate nove poti in skušati priti z ZSO do kompromisa. DANICA SIMČIČ (Demokratska stranka - DS) 1. Pet do sedem poslancev (doslej tri). 2. Slovenija in koroški Slovenci bodo morali bistveno bolj tvorno sodelovati predvsem tudi na področju gospodarstva. Kar vladi najbolj zamerimo je, da ni okrepila gospodarskega položaja manjšine. Poleg tega želimo, da bi se koroški Slovenci dogovorili za skupno predstavništvo. Sloveniji tudi ne bi smelo biti žal dodatnega tolarja za manjšino. Vsak tolar za manjšino se dolgoročno dobro obrestuje. JANEZ JANŠA (predsednik Socialdemokratske stranke - SDS) 1. Bolj kot prvo mesto naše stranke postavljamo v ospredje zmago strank slovenske pomladi. 2. Če bo SDS dobila vlado, se bo v pogajanjih zavzemala za to, da koroški Slovenci dobijo zajamčeni deželnozborski mandat. Predvsem pa želimo podpirati tiste slovenske organizacije na Koroškem, ki trdno stojijo na načelih slovenstva. Ambasadorka ZDA Svvanne Hunt, predsednik CAN mag. Marjan Pipp in tajnik Hubert Mike!. CAN pri ameriški ambasadorki Zastopniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem ter gradiščanskih Hrvatov so v okviru dunajskega Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) v četrtek, 31. oktobra, obiskali ameriško ambasadorko na Dunaju, Svvanne Hunt. Delegacijo je vodil predsednik CAN mag. Marjan Pipp, štajerske Slovence je zastopal dr. VVolfgang Gambocz, gradiščanske Hrvate pa dr. Valentin Grandič. Osrednja tema pogovora je bila državna pogodba. Zastopniki Slovencev in Hrvatov so poudaril, da je člen 7 zanje slej ko prej glavni temelj manjšinske zaščite. Ameriško ambasadorko pa so seznanili tudi o prizadevanjih narodnih skupnosti, da bi Avstrija sprejela temeljni manjšinski zakon. Ambasadorka Hunt je dejala, za ZDA je državna pogodba ..zgodovinski dokument", kljub temu pa ZDA posvečajo manjšinskim vprašanjem veliko pozornost in to predvsem iz varnopolitičnih razlogov. Napovedala je tudi, da bo o srečanju s CAN poročala ameriški administraciji v VVashingtonu. „Ne vidim potrebe po bilateralni pogodbi" Dr. Alois Mock je velik prijatelj Slovenije, odklanja pa bilateralno pogodbo, ki bi Sloveniji zagotovila zaščitno vlogo za koroške Slovence. EL pri slovenskem zunanjem ministru Kračunu Pretekli torek so se predsednik EL Andrej VVakounig, predsednik NSKS Nanti Olip in poslovodeči tajnik EL Bernard Sadovnik srečali v Ljubljani s slovenskim zunanjim ministrom Davorinom Kračunom (prvi z leve). Srečanju sta prisostvovala državni sekretar dr. Peter Vencelj in njegov sodelavec Rudi Merljak. Andrej VVakounig in Nanti Olip sta ministra Kračuna informirala o aktualnih problemih koroških Slovencev. Minister Kračun je poudaril, da Slovenija ne odstopa od veljavnosti državne pogodbe. Nadalje je napovedal kulturni sporazum Slovenije z Avstrijo, ki naj bi tudi omogočil brezhibno sodelovanje med koroškimi Slovenci in Slovenijo, zlasti še na kulturnem področju. Sicer pa je Kračun mnenja, da so odnosi med obema državama »zgledni" in da obstajajo redna srečanja med slovenskim in avstrijskim zunanjim ministrom. Dr. Alois Mock, predsednik EDU (Evropske demokratske unije oz. zveze krščanskodemokratskih in konservativnih strank), je bil ta teden gost Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Mdr. je - poleg Predsednika SKD Lojzeta Peterleta, predsednika NSKS Nantija Olipa in Predsednika SSK Marjana Terpina ~ spregovoril na konvenciji SKD v Cankarjevem domu v Ljubljani in žel za svoja (deloma slovenska) izva-Mnja bučen aplavz. Ob tej priložnosti je NAŠ TEDNIK vodil z njim krajši pogovor. Naš tednik: Kako ocenjujete razvoj v Sloveniji? Dr, Alois Mock: Konvencija SKD j6 bila zame enkratni dogodek. Bila ie to elegantna politična prireditev na visoki kulturni ravni. Sicer pa velja to za ves slovenski narod, ki je čas po osamosvojitvi zelo dobro izkoristil. Osebno obžalujem, da ne znam slovensko ali hrvaško. Evropa vsekakor potrebuje Slovenijo, kakor tudi Slovenija potrebuje Evropo. Vidite v Sloveniji tudi pomanjkljivosti? Problemi so gotovo na gospodar- skem področju. Globalni gospodarski podatki Slovenije so zelo dobri oz. boljši kakor v drugih državah, ki so bile pod komunističnim režimom. Ne morem pa si predstavljati, da so vsa slovenska podjetja dovolj konkurenčna oz. zrela za Evropo. Ko mi je pred nedavnim predsednik poljske vlade tožil, da se Evropska zveza upira sprejeti bivše komunistične države kot enakopravne članice, sem mu odgovoril: EU želi enakovredne partnerje in ne priveskov. Navsezadnje je tudi v interesu teh držav, da se vključijo v EU z zdravimi gospodarskimi podjetji, sicer bi zgubile še tista maloštevilna podjetja, ki so uspešna. Je evropska integracija pomembna zgolj z gospodarskega vidika? Nikakor ne. Gre predvsem za politično integracijo oz. edinstveno možnost, da med evropskimi državami ne pride več do vojne. Zato pripisujete velik pomen tudi manjšinskemu vprašanju. Vsekakor ste to vedno spet poudarjali v času, ko je v bivši Jugoslaviji divjala vojna. Kako gledate na prihodnost evropske manjšinske zaščite? Zelo zaskrbljeno, predvsem zato, ker se ne priznavajo kolektivne pravice. Svet Evrope bi moral postati bolj dejaven in se omejiti na svoje prvotne naloge: uveljavljanje demokracije, pravne države in človekovih pravic v državah s komunistično preteklostjo. Kako ocenjujete manjšinsko politiko v Sloveniji? Bi morala dati Slovenija nemškogovoreči manjšini iste pravice kakor italijanski in madžarski? Da - v primeru, če bi komisija zgodovinarjev, za katero sva se pred tremi leti domenila s Peterletom, ugotovila, da je število nemš- kogovorečih višje kakor na osnovi zadnjega ljudskega štetja. In zakaj nasprotujete nasledstvu Slovenije v zadevi državne pogodbe oz. njenega 7. člena? Ker mednarodno pravo ne predvideva avtomatičnega nasledstva. Sem pa mnenja, Avstrija naj re-spektira manjšinske pravice, ki so zapisane v členu 7. Ste tudi proti bilateralni pogodbi med Avstrijo in Slovenijo, ki bi Sloveniji zagotovila vlogo zaščitnice za koroške Slovence? Sicer razumem manjšino, če si želi, da bi Slovenija zanje dobila vlogo države-zaščitnice. Vendar ne more biti tako, da bi manjšina uveljavljala svojo voljo proti večini. Poleg tega je treba upoštevati posledice take bilateralne pogodbe, saj bi njej sledile enake zahteve tudi s strani drugih držav, ki so nastale iz bivše Jugoslavije. Seveda ima Slovenija naravno pravico, da se z Avstrijo pogovarja o željah manjšine in ne vidim potrebe, zakaj bi to morali pravno fiksirati. -Kuj- Enakopravnost naših kmetic je ena bistvenih zahtev SJK Z Ivo Miiller so dobile naše kmetice v SJK močno zagovornico, ki se v SJK dosledno zavzema za pravice in enakopravnost žensk, ki se morajo tudi danes na žalost na kmetijah še vedno boriti za osnovne pravice. Iva Miiller iz Vogrč pri Pliberku je ena tistih naših slovenskih kmetic, ki se je vedno jasno in nedvoumno izrekla za izbobljšavo položaja žensk na kmetijah. Prav zaradi tega je na občnem zboru SJK dobila zelo široko podporo in to ne samo od žensk. Tudi moški so spoznali, da se je treba v veliko večji meri zavzemati za pravice kmetic in so Ivo Muller uvrstili na 3. kandidatno mesto za kmeč-kozborske volitve. V primeru, da bi SJK uspel mali čudež in bi pridobila tretji mandat, bi Iva Muller lahko direktno v zbornici zastopala naše kmetice. Iva Muller: „V zadnjih letih se je položaj kmetic sicer precej izboljšal, toda do enakopravnosti je še precej daleč." Pri tem Iva Muller ne misli samo na enakopravnost med moškim in žensko, ampak na enakopravnost med kmeticami in drugimi poklici. Na kmetijah tudi danes še ne poznamo 40-urnega delovnega tedna, prav tako ne zakonsko določenega dopusta. Muller: „Kakor dolgo se na tem nič ne bo spre- „ V zadnjih letih se je položaj kmetic sicer precej izboljšal, toda do enakopravnosti z drugimi poklici je še precej daleč. “ Iva Muller je kandidatka SJK in se zeio zavzema za pravice kmetic. menilo, ne moremo govoriti o enakopravnosti kmeta in kmetice v primerjavi z ostalo družbo." Na drugi strani pa družba od nas kmetov pričakuje, da negujemo naravo, skrbimo za zdravo in poceni hrano ter varujemo talno vodo in naravo. To vse naj bi bilo seveda brezplačno. Kmečki zastopniki imajo nalogo, da nasproti družbi in politiki tolmačijo zahteve kmetov in po tej poti izboljšajo socialni in gospodarski položaj kmeta. Na slovenskih kmetijah se postavlja tudi nadaljnje večinoma nerešeno vprašanje, namreč integracija mladih nemško govorečih kmetic. Pri tem bi bila s strani SJK nujno potrebna izobraževalna ponudba, zbornica pa naj bi take tečaje tudi finančno podprla. Na mnogih kmetijah prihaja do generacijskih konfliktov, ki bi jih bilo gotovo laže reševati, če bi se s strani zbornice ponudila pomoč, bodisi s svetovanjem ali v pravem smislu besede s pripravljalnimi tečaji na to skupno življenjsko obdobje. Zahteve. Iva Muller vidi tudi vrsto drugih potrebnih ukrepov. Tako naj bi kmeticam v prihodnje prišteli za penzijo tudi tista leta, ki jih je uporabila za varstvo in vzgojo otrok in za nego in skrb za stare. Kmetice naj bi dobile boljšo podporo in možnosti za zdravljenje v zdraviliščih. Slej ko prej odprto je vprašanje enakopravnosti kmeta in kmetice pri bolniški in upokojeniški zavarovalnici. Silvo Kumer Denar bo pomagal popraviti škodo Akcija PD Sele in Našega tednika za pomoč žrtvam neurja v Selah je prinesla nad 250.000,-šil. Letos julija je opustošilo neurje hiše, poti in travnike v občini Sele ter v Bajdišah. Tedaj se je PD Sele (predsednik H. Kul-mesch) skupno z Našim tednikom odločilo, da štarta zbiralno akcijo z benefičnim koncertom (12. julija) in dražbo umetnin. Izkupiček je bil zelo lep: bralci Našega tednika in drugi dobrotniki so zbrali 255.217,- šilingov, ki smo jih zdaj razdelili na vse tiste, ki so utrpeli škodo. Preteklo sredo je predsednik izdajatelja Našega tednika Nanti Olip skupno z Štefanom Dome-jem kot prvemu predal najvišje ležečemu kmetu Albinu Supanu prvi ček. Vsi ostali (21 po številu) bodo dobili denar v naslednjih dneh po pošti. Deželna vlada je ugotovila, da je bilo privatne škode v višini 6,5 mio. šilingov. Po dreganju Nantija Olipa je zdaj uspelo, da je deželna vlada pospešila izplačevanje podpor iz fonda za katastrofe, tako da zdaj prizadeti že v naslednjih dneh lahko pričakujejo denar. Olip, ki je tudi predsednik in-tersne skupnosti selskih kmetov, je preteklo sredo z zadovoljstvom ugotovil, da je največji del škode že popravljen in da so dobili vsi oškodovani tudi ustrezne podpore, tako da ne bodo morali nositi vse škode sami. Olip: „Ta naša akcija je lep primer živete sosedske solidarnosti." Silvo Kumer Julija letos sije tudi Štefan Domej ogledal škodo v Selah in SJK je prenakazala lepo vsoto za prizadete. Foto: Fera Štefan Domej in Marko Trampusch štejeta na južnem Koroškem med najbolj napredne kmete in svoje izkušnje vnašata tudi v delo SJK. V današnjem času je za kmete še posebno važno, da imajo zastopnike, ki se orientirajo v prihodnost in za kmete razvijajo tudi ustrezne strategije. Foto: Fera Domej in SJK sta nam zelo veliko pomagala Inž. Peter Kuhar je prepričan, da je SJK za naše kmete najboljše zastopstvo v kmetijski zbornici, in vsem priporoča, da 17. novembra volijo SJK. Ko je pred dvema letoma na Koroškem snegolom povzročil v naših gozdovih veliko škodo, je SJK na vseh področjih pomagala kmetom. V veliko pomoč je bil kmetom tudi inž. Peter Kuhar, ki je bil pripravljen zbrati podrti les in ga eksportira-ti. Toda birokratske zapreke v Avstriji in tudi v Sloveniji so skoraj onemogočile prodajo. V tem položaju se je inž. Kuhar obrnil na zastopnika SJK Štefana Dome-I ja, ki je dejansko tudi pomagal. Kuhar: ..Nobena druga frakcija v kmetijski zbornici se ni potegnila za naše kmete, Domej ' je bil edini." Domej je uspešno posredoval na Koroškem in nato tudi v Ljubljani, kjer je Kuhar po velikih velikih težavah le dobil zadostno število cestnih dovolilnic, ki so omogočile transport lesa. Kuhar: „Če Domej tedaj ne bi tako uspešno posredoval, bi naši kmetje obsedeli na svojem lesu." Pri tem je Kuhar spoznal tudi Domeja in delo SJK in je prav zaradi tega prepričan, da slovenski kmet potrebuje svoje lastno močno zastopstvo v kmetijski zbornici, in poziva vse, ki jih pozna, da naj volijo SJK. Silvo Kumer inž. Peter Kuhar je za naše kmete prodat ogromo lesa in je pri tem spoznal tudi delo in pomen SJK. Kuhar: „ 17. novembra bom volil SJK!“ Kandidati SJK 41. Gregor Slugoutz-Sternad, Lancova pri Št. Primožu, 42. Valentin Tolmajer Spodnje Rute pri Radišah, 43. Peter Apovnik, p. d. Zdovc v Sečnem kraju pri Pliberku, 44 Anna Reich-mann, Želuče pri Bilčov-su, 45. Valentin Wald-hauser, Poden pri Slovenjem Plajberku, 46. Štefan Ressman, Ledin-ce, 47. Peter Trampusch, Dolnja vas pri Zvabeku, 48. Franc Wie-gele, Zahomec, 49. Daniel Pasterk, Bela pri Železni Kapli, 50. Milan Mohar, Nagelče, 51. Valentin Šumnik, Črgoviče pri Šmihelu, 52. Johann Ku-chling, Štriholče pri Velikovcu; 53. Karl Hren, Goriče pri Miklavčevem; 54. Franc Boschitz, Me-tlova; 55. Hubert Božič, Večna vas pri Globasnici, 56. Nanti Olip, Sele Cerkev; 57. Roza Polesnig, Vogrče pri Pliberku; 58. Franc Valeško, Drveša vas pri Pliberku; 59. dr. Angelika Mlinar, Blato pri Pliberku, 60. Eugen Sitter, Plešerka; 61. Radovan Marko, Horce II; 62. Jože Nachbar, Vidra vas; 63. Franc Mak, Sele - Borovnica, 64. Rudolf Pichler, Grpiče pri Ločilu; 65. Thomas Niemetz, Plešivec, 66. Franc Wut-te, p. d. Kunc v Mali vasi pri Globasnici, 67. Tomi Petek, Zagorje pri Globasnici, 68. Peter Potočnik, Mokrije; 69. Andi Ošina, Lepena pri Železni Kapli; 70. Jože Partl, p. d. Črnk na Bistrici nad Šmihelom; 71. Franc Janežič, Lese pir Št. Jakobu; 72. ek. sv. Fric Kumer, p. d. Črčej na Blatu pri Pliberku. (Kandidate od 1 do 40 mesta smo objavili v zadnjem NT) Konec slovenske firme IMF Metali, objekt je prodan Pred več kakor desetimi Jeti je zgradilo podjetje IMF Št. Jakob (hčersko podjetje IMF Ljubljana), na enohektarskem arealu v Št. Jakobu večjo proizvodno halo in prostore za biroje. IMF Št. Jakob pa je v Borovljah ustanovilo podjetje za izdelovanje zavornih oblog (Bremsbelage), ki je nato zaposlovalo nekaj sodelavcev in pred petimi leti šlo v likvidacijo. Najprej je hotel te obloge izdelovati podjetnik Premrov, ki mu je šentjakobska Posojilnica omogočila gradnjo tovarne ob cesti Št. Jakob - Ledince, ki še danes tam stoji v surovem stanju. Današnji lastnik nekdanjega „upa“ Št. Jakoba, je podjetje Carimpex, ki ga že dalj časa neuspešno prodaja. Objekt IMP Metali v Št. Jakobu je bil prodan nekemu koroškemu interesentu. Niso pa za to stanje krivi samo lastniki objektov. Sicer IMP Št. Jakob za podjetje IMP Ljubljana ni več interesanten -storil je svojo „dolžnost“ že v času stare Jugoslavije, ko je Sloveniji „reševal“ devize pred Beogra- Koroški Slovenci se predstavljajo na Južnem Tirolskem V okviru prireditvenega cikla „Volkshochschule Urania Meran" se od ponedeljka naprej predstavljajo koroški Slovenci z raznimi prireditvami v južnotirolskem mestu Meran. Cilj prireditelja je, da seznani tamkajšnjo manjšino s koroškimi Slovenci in ustvari prostor, kjer se manjšini srečavata in spoznavata ter jima tako želi omogočiti nadaljnje tesnejše odnose, na primer na področju kulturne izmenjave. Prireditveni cikel se je pričel v ponedeljek, 4. novembra, zaključil pa se bo v petek, 15. novembra. Sodelujejo mdr. MePZ Danica iz St. Primoža ter vidne osebnosti iz obeh pokrajin, na primer Hubert Frasnelli, Karel Smolle, Albert F. Reiterer, Jani Os-wald, Marjan Pipp, Tatjana Sommeregger, Štanko Wa-kounig in drugi. Predvajana bosta tudi filma „Backup -slovenska beseda na Koroškem" (jutri med 10. in 12. uro) ter Gattererjev „Fremde in der Heimat" (v petek ob 20. uri). dom. Svoje za propad podjetij pa sta storili tudi občina in deželna vlada, ki sta občino Št. Jakob črtali (pustili črtati) iz območja Ell-pospeševanja. Tako občina Št. Jakob ni v seznamu občin za EU-pospeševanje, niti na seznamu občin za nacionalno avstrijsko pospeševanje. Tako je torej jasno, da se noben ..pameten" podjetnik ne bo_ v prihodnje več naselil v občini Št. Jakob. Občina je vzela to na znanje. Konec! Basta! Spremembe pa ni pričakovati, ker tudi iz občinske sobe v zadnjem času ni slišati kakih protestov zaradi tega. Občani bodo že vedeli. . . Pred desetimi leti je zgradilo podjetje IMP Št. Jakob na enohektarskem arealu v Št. Jakobu proizvodno halo. Žila: z vztrajnim delom do uspehov Na nedavnem občnem zboru Posojilnice-Bank Žila na Ločilu je bil predstavljen obračun za poslovno leto 1995. Predsednik upravnega odbora Martin VViegele je na rednem občnem zboru pozdravil precejšnje število članov Posojilnice s področja Bistrica na Žili, Marija na Žili, Ločila ter Beljaka, višjega revizorja revizijske Zveze, F. Krištofa ter Zvezinega direktorja dipl. trg. J. Habernika. Bilančna vsota se je od leta 1993 naprej zvišala od 193,0 milijonov na preko 220,0 milijonov šilingov. Tudi promet je stalno naraščal. Kapitalna ustreznost je znašala 10,5%, zahtevanih pa je 8% po zakonu. Število članov je lahko naraščalo in je znašalo na koncu leta 519. Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik mag. Marjan Gallob, ki je poudaril, da nadzorni odbor jemlje svojo nalogo zelo resno in po svoji moči nadzira poslovanje poslovodij ter upravnega odbora. Po revizijskem poročilu in predstavitvi bilance za leto 1995 je občni zbor računski zaključek potrdil ter čisti dobiček namenil prenosu na račun prihodnjega leta. Soglasno je bila dana raz-rešnica upravnemu ter nadzornemu odboru. Na razna vprašanja članov je bilo povedano, da se na Ziljski Bistrici pripravlja pregradnja obstoječega poslopja na način, da bi se šalter Posojilnice nekoliko zmanjšal, namesto tega pa pridobilo več prostora za poslovanje Za-druge-Market na Ziljski Bistrici. Od letošnjega leta naprej posluje Zadruga-Market kot podružnica Zadruge-Marketa Št. Jakob, s katero se je fuzionirala Zadruga-Market Brnca s poslovalnico na Ziljski Bistrici. Poslovodji Hanzi VVarum in Ju-dith Scheriau sta v svojem poročilu menila, da tudi v letu 1996 predvidevata pozitiven razvoj kot v prejšnjih letih, kar zadeva vlog ter oddanih kreditov. Ker je precej kreditov oddanih tudi podjetnikom v Sloveniji, je izraba kreditnega potenciala Posojilnice kar dobra. Poslovodja Zveze Bank dipl-trg. J. Habernik je v svojem nagovoru čestital odbornikom ter poslovodjem k dobremu delu in lepemu uspehu. Poudaril je, da se moramo zdaj v EU truditi, da na lokalni ravni ohranimo take gospodarske strukture, kjer imajo občani sami preko članstva v Posojilnicah v rokah dovolj manever-skega prostora za odločitve v gospodarskih zadevah, ki so važne za njihov okraj. Povezanost Posojilnice v koroški in avstrijski zadružni sistem je bistvenega pomena za boniteto Posojilnice. Taka prednost pa pogojuje tudi dolžnost do solidarnosti v zadružnem sistemu v slučaju težav. K možnosti ohranitve samostojnosti Posojilnice pa je menil, da bo ta tem večja, čim bolj uspešno bodo poslovale v prihodnosti. Občni zbor Posojilnice-BankZila naj bi vsako leto bil tudi pomemben gospodarski dogodek za člane v njenem območju, ki ga bo treba na ustrezen način organizirati. Petek, 8. novembra 1996 Iz naših občin Smrtnik podpira zahteve „rebrških veteranov" Na minuli občinski seji v Železni Kapli je EL vložila predlog za podporo „rebrških veteranov", ki se še vedno borijo za izpolnitev obljub tedanjih deželnih politikov. matinenden TEctnnenmg V spomin in v Opomin mMPk BlUleJcil ' diescrFabrik gai eshier ' piti , Arkil*'. 'lMirfamfcn. Im • bogati žgoddvinl |r imelo nad ■iri /ilr * Hier slami von «1-1969 dic ZeUsfollabnk RECHBERG - OBIR 1909 muliten liber 10.000 Bewohner dieser Region gegen ihren Willen miter-loben.vvie der Belrieb von den Eigen-Uimern geschlossen wird,ohne dali von den Undespolitischen Verantwor-tungslragern ausrcichende Cegen-maOnalimon ergrifjen vverden.Mohr als 200 Familien verlicrcn lhr:Brot and viele Bau-ern werden in ihrer Existenz bedroht. Lastniki In političniodgovorniki so razblli.delavci z družinami pa izr gubiU.Zato le eno željo šc imamo, da ta spomin v opomin vam damo. Die Rechberg-Velerancn/Rebrški-Velcrani c Pri vhodu na območju nekdanje tovarne Obir stoji tabla veteranov, ki spominja na to, da so politiki po nepotrebnem zaprti tovarno. Na minuli občinski seji je občinski svet v Železni Kapli soglasno sklenil finančni koncept za sanacijo ljudskih šol v Lepeni in oa Obirskem. Sanacija je postala Potrebna, ker sta bili šoli že v zelo desolatnem gradbenem stanju. Predvsem bodo obnovili sanitarne naprave, streho in izolacijo. Vgradili bodo tudi novo kurjavo. Sola v Lepeni pa bo dobila tudi Prostor za gimnastiko, kar je posebno pozdravil član predstojništ-va F.J. Smrtnik, ki se je v zadnjih letih vedno spet zavzel za te investicije. Smrtnik: „S sanacijo šol bodo končno tudi otroci v teh obrobnih krajih dobili šolo, kakršno 'majo šolarji drugod že zdavnaj." Smrtnik vidi v obnovi šol tudi Pomemben korak k temu, da se ljudje v prihodnje ne bodo odseljevali v takem številu kot doslej. Tudi župan Peter Haderlap je Potrdil pravilnost investicije, ki 2naša čez 2,6 mio. šilingov. Do različnih mnenj pa je prišlo v občinskem svetu glede razširitve Zgornjelepenske ceste, ki so jo sanirali in razširili za 12,5 mio. šilingov. 75% te vsote nosi zveza, 20% občina Železna Kapla in 5% interesenti. Ker naj bi bila ta cesta brezpogojno odprta tudi za gorske kolesarje (Montain-bike), je F. J. Smrtnik dejal, da se naj občina glede tega prej poveže z interesno skupnostjo in z njo sklene pogodbo, v kateri naj bo rešeno tudi vprašanje odgovornosti za morebitne nesreče kolesarjev. Ker je župan Haderlap tozadevno zastopal mnenje, da to ni bistveno vprašanje, je prišlo do tega, da je šest mandatarjev, med njimi tudi SP mandatar Fridl Schvvarz, glasovalo proti. Veterani. EL je na minuli seji vnesla predlog, da naj občina podpre zahteve „Rebrških veteranov", katerim je svojčas obljubil deželni glavar Haider posebne podpore, ki pa jih nihče od bivših delavcev Obirja do danes ni dobil. Veterani se zdaj borijo za neizpolnjene obljube politikov. Silvo Kumer Na kratko Župan je najavil pogovore Obisk sosveta v Št. Jakobu Na minuli občinski seji tržne občine Št. Jakob v Rožu je občinski svet obravnaval 26 prošenj za spremembo namembnosti zemljišč. Vsi posestniki so želeli spremembo v gradbene parcele, kar pa občinski svet ni mogel vsem odobriti. Vzrok je, da so nekatere prošnje bile večje od 3.000 m2 in da ima Št. Jakob na drugi strani že preveč zemljišč, ki so namenjena za gradnjo hiš. Z večino je občinski svet sprejel razdelitev izrednih dotacij deželne vlade. Pri tem je šlo za 375.000,- šilingov, ki so jih razdelili sledeče: 25.000,- za dokončno financiranje gasilskega tanka v Št. Jakobu, 150.000,-za igrišče v Podrožci, 100.000,- za asfaltiranje manjših površin in 100.000,-za adaptacijo starega gasilskega doma v Št. Jakobu, kjer je nastal prostor za vaje za kulturne skupine. Vrtec. Z večino (FR je glasovala proti) je občinski svet sprejel tudi zvišanje prispevka staršev za celodnevni otroški vrtec od 800,-na 900,- šilingov. Stroški za poldnevni vrtec so se zvišali od 750,- na 800,- šil. S tem v sklopu je občinski svet z večino sklenil tudi povišanje prevoznih stroškov od 350,-na 500,- šil. ter za predšolar-je od 390,- na 550,- šil. Ker je to povišanje le precej visoko, se je Socialno gospodarska skupnost (SGS) izrekla proti povišanju. Obisk sosveta. Župan Johann Gressl je na seji poročal, da bo obiskal občino predsednik sosveta dr. Marijan Sturm. Na ta pogovor bodo povabljene vse frakcije. Zastopnik SGS je vprašal župana, kaj se je zgodilo z njegovimi predlogi glede dvojezičnosti v društvu Carnica. Župan mu je odgovoril, da je predloge poslal pismeno društvu Carnica in da še doslej ni bilo odgovora. 8 Kultura/Pismo bralca Kultura 9 Mnogo več ko album slik Stane Stanič, prvi minister za informiranje mlade republike Slovenije, je v Celovcu na slovenskem konzulatu (na povabilo Mohorjeve in konzulata R Slovenije) predstavil knjigo o Sloveniji v nemškem jeziku „Slowenien“, ki jo je založila Mohorjeva v Celovcu. Knjiga, ki je dosegljiva v več jezikih, je izšla prav ob 5. obletnici samostojne Slovenije in je večinoma slikovni prikaz te države. Stanič v knjigi seže daleč nazaj, da more predstaviti kulturno in krajinsko dediščino prostora, ki se danes pokriva s Slovenijo. Osrčje knjige so zgodovina slovenskega prostora kakor tudi njegove geološke in zemljepisne danosti. Krajšega konca ne potegnejo niti izkopanine kot priče prazgodovine, niti kraški pojavi in sploh krajinske lepote in posebnosti. Dovolj prostora dobi tudi kulturno ustvarjanje na sploh, šport in demografski podatki. Seveda pa ne manjka niti pogled v prihodnost. Vseh teh tem ne povezujejo v enoto le lepi fotografski posnetki, ampak tudi pogosto ironična zadržanost do mnogih vprašanj Staničeve domovine. Stanič ne predstavlja le ljubkih strani, ampak seže tudi v temne kotičke Slovenije, kar bralcu še dodatno seže do srca. V knjigi „Slowenien“ (obsega 288 strani) je prikazanih približno 280 barvnih slik, ki so bile izbrane z nekega natečaja; nabralo se je blizu 15.000 slik, iz katerih je avtor lahko izbiral za svojo knjigo. Cena knjige je 495.- šilingov. V Pliberku zbirajo za kurni dom Slovenska kulturna in športna društva v občini Pliberk so te dni pričelto zbiralno akcijo za gradnjo kulturnega doma. Cilj je zbrati 1,5 mio. šilingov. Predsednik društva kulturni dom Pliberk ek. sv. Fric Kumer je pretekli ponedeljek sklical sestanek vseh slovenskih kulturnih in športnih društev v občini. Skupno so sklenili zbiralno akcijo, s katero želijo zbrati 1,5 mio. šilingov podpor. Pri zbiralni akciji sodelujejo MoPZ Kralj Matjaž, MePZ Podjuna-Pliberk, SPD Edinost Pliberk, KPD Vogrče, Društvo pisateljev, Društvo upokojencev Pliberk, Slovenski atletski klub -center Pliberk, Športno društvo Pliberk in SK Aich/Dob. Društva so si razdelila posamezne vasi, zastopniki društev bodo v naslednjih tednih hodili od hiše do hiše in zbirali podpore. V ta namen je društvo Kulturni dom natisnilo tudi ..gradbene kamne" v vrednosti 500,- šil., 1.000,-šil., 5.000,-šil. in 10.000,-šil. Podpore so možne tudi na drug način, npr. z navadno denarno podporo, ali s podporo v obliki trajnega naloga. Seveda je Društvo kulturni dom tudi hvaležno za gmotne podpore, kot npr. za les. Zbiralna akcija bo trajala do 1. marca 1997. Medtem dela na kulturnem domu že zelo napredujejo, do zime naj bi dom imel tudi že streho. V načrtu so tudi že prva instalacijska dela. Odgovorni upajo, da bodo največja dela zaključena v letu 1997, seveda pa le, če bodo zagotovljena tudi finančna sredstva. Silvo Kumer Pretekli teden si je ogledata kult Pliberku tudi nekdanja svetovna prvakinja v smučanju Mateja SvetPHtvah po vsej verjetnosti dobila parlamentarni sedež if77 parlamentu. Foto: Fera Rožek: Usklajena trojica Sedanja razstava v galeriji Rožek-Šiko-ronja učinkuje na gledalca harmonično umirjeno. Dela, ki so razporejena v starih, obokanih prostorih galerije, so stvaritve treh avtorjev srednje generacije. Skupna jim je doba študija na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Maija Kumpulainen-Sokka, ki prihaja iz Finske in domačinka Zorka L-VVeiss sta bili študentki pri prof. VVeilerju. Gottfried Lois-kandl je kiparstvo študiral pri prof. VVotrubi in prof. Avramidesu. Določena skupnost je tudi v likovni poti, kajti impulze sprejemajo iz realnega sveta, jih razčistijo, torej abstrahirajo. V različnih tehnikah umetniško realizirajo izbrano tematiko in tako na- stajajo dela prepričljive Kas—— svojstvenosti in prijetne usklajenosti. Razstava je odprta od 20. 10. do 17. 11. 1996 od srede do nedelje od 15. do 18. ure. Posredovanje umetnosti „Približevanja“ v petek, 8. novembra, ob 18. uri. Janja Zikulnig PISMO BRALCA Pripombe k pogovoru o Karantaniji Z zanimanjem sem prebiral poročilo o pogovorih o Karantaniji v tinjskem domu 11. oktobra. Presenečen sem bil nad izvajanjem doc. dr. Petra Štiha, ki je praktično označil svojega bivšega učitelja pok. prof. I. Grafenauerja kot neresnega znanstvenika. »Strokovno in samozavestno je obračunal z vsemi teorijami o avtohtonem izvoru Slovencev" (navedek iz NT). Nadalje pravi: »Slovenci pa naj bi se oblikovali... morda šele v 16. stoletju". Ob priliki mednarodnega simpozija o interpretaciji svetega pisma 17. - 20. septembra tega leta je imel prof. Otto Kronsteiner z univerze v Salzburgu, inštitut za slavistiko, predavanje »Je pred Metodovim staroslovanskim prevodom iz leta 882 obstajal delni prevod iz Volgate v starosloven-ščino?“. Ugotovil je, »da je bilo področje salzburške province (Celje, Ptuj, Szombathely, Kesz-thely) pokristjanjeno 100 let pred Metodom. Evangelije in berila so ljudem vedno oznanjali v njihovem jeziku. Metod je gotovo poznal ta staroslovenska biblična besedila ... in jih je preprosto transferiral v glagolico". Nadalje ugotavlja, da so v »prevedenih" besedilih jezikovno tipološke posebnosti, ki so posledica razlik med slovenščino in staroslovan-ščino. Nato zaključuje: »Na podlagi takih razlik lahko predpostavljamo, da je Metod prevzel že obstoječe dele staroslovenskega prevoda Biblije. Torej je od 9. stoletja dalje obstajal staroslovenski prevod Biblije". Gospodu P. Štihu si dovoljujem svetovati, naj bo v bodoč^nekoli-ko previdnejši pri »obračunavanju" (izraz iz NT z vsemi teorijami o avtohtonem izvoru Slovencev. Kar se tiče obstoja Karantanije oz. karantanskega mita, je znanstvena rešitev preprosta. Med vojno so začeli Nemci raziskovati zemljišče pri Krnskem gradu, ker so upali najti dokaze o germanskem izvoru Karatanije, vendar so izkopavanja nenadoma prekinili. Po vojni je slovensko zgodovinsko društvo prosilo avstrijsko vlado, da bi smeli z odkopavanjem raziskovati zemljišče okoli Krnskega gradu. Avstrijska vlada je prošnjo zavrnila. Če se hoče zgodovinska znanost res dokopati do resnice, naj obnovijo odkopavanja okoli Krnskega gradu, seveda pod mednarodnim znanstvenim nadzorom. Dušan Nendl Maribor, 27. 10. 1996 Izšel jesenski Mladi rod Tretja letošnja številka Mladega roda je te dni izšla in je posvečena predvsem jesenskemu in adventnemu času. Med drugim je objavljena tudi zanimiva igrica za pet oseb od Plermana Germa z naslovom »Živalce praznujejo božič". Germ je pripravil tudi celo vrsto drugih zanimivih člankov in rebusov. Joško VVrolich predstavlja nogometaša Franca VVohlfahrta-Milena Čip-Pipp pa je pripravila vrsto tekstov za branje. Na treh straneh, ki jih ureja Marica Pintar, pa se javljajo tokrat v pismih bralcev tudi šolarji iz vse Koroške. Prikaz bogatega dela Glasbene šole Te dni je izšlo letno poročilo Glasbene šole na Koroškem 1995/96 in prikazuje rezultat bogatega šolanja naših glasbenikov kljub denarnim težavam, ki jih trpi ustanova. V šolskem letu 1995/96 je Glasbena šola kljub temu sprejela nad 380 učencev ter jim redno nudila šolanja, od raznih instrumentov do petja. Internih in javnih nastopov v minulem šolskem letu je bilo nad 50. Predstavitev novih, precej zajetnih, pesmaric KKZ KKZ je predstavila dve novi zbirki uglasbenih pesmi: „Slovenske narodne pesmi11 Franceta Cigana in drugi del skladb slovenskih skladateljev na tujem „Sen o vrnitvi11. Tajnik KKZ Nužej Tolmajer in prof. Joško Kovačič sta predstavila pesmarici „Sen o vrnitvi“ (ti. del) in „Slovenske narodne pesmi". Z zbirko »Slovenske narodne pesmi" začenja izdajati Krščanska kulturna zveza vokalne skladbe in priredbe ljudskih pesmi dr. Franceta Cigana. Tej prvi knjigi bodo sledile zbirke zbranih mešanih zborov, moških zborov (posvetne in duhovne pesmi), mladinskih, dekliških, ženskih in otroških zborov ter zbirka samospevov. Celotni zbrani Ciganov vokalni in instrumentalni opus obsega nad 1000 del, ljudske pesmi, ki izhajajo v zbirkah Berteja Logarja »Vsaka vas ima svoj glas", pa niso zajete. Prva zbirka, »Slovenske narodne pesmi", ki jo je uredil in v ponedeljek predstavil prof. Joško Kovačič, obsega 360 večinoma dvoglasno harmoniziranih slovenskih ljudskih pemi na 384 straneh. Naslovi pesmi so zapisani po začetnih besedah vsake prve kitice in razporejeni po abecednem redu. Prvi del zbirke je predvsem namenjen družinam in šolam in seveda tudi, da pesmi ne bi šle v pozabo. Prof. Joško Kovačič: »Glasbeni opus dr. Franceta Ci- gana je veličasten. Odlikujeta ga temeljito znanje glasbenega strokovnjaka in globoka ljubezen do slovenske ljudske pesmi ter slovenskega naroda." Druga nova knjiga oz. zvezek, ki jo je predstavila Krščanska kulturna zveza, je bil »Sen o vrnitvi", drugi del skladb slovenskih pisateljev in skladateljev na tujem (prvi del je izšel v preteklem letu). Zvezek je namenjen ženskim zborom, uredil pa ga je Edo Škulj. Vsebuje 60 pesmi, med njimi pa je kar skoraj polovica uglasbitev pesmi Milke Hartman. Obe pesmarici sta dosegljivi v naših dveh knjigarnah, naročite pa ju lahko tudi na Krščanski kulturni zvezi. Cena: »Sen o vrnitvi" 90 - šilingov, »Slovenske narodne pesmi" 190 - šilingov. Popravek V zadnji številki (NT 44) so se nam na strani 2 pri poročilu o letošnjem številu prijav k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah pripetile pri navedenih številkah in odstotkih neljube tipkovne napake. Tako se je v minulem letu prijavilo na 65 šolah 1427 učencev in ne, kakor pomotoma napisano, na 95 šolah. Predšolo obiskuje na veljav-nostnem območju manjšins-košolskega zakona 457 učencev; od teh k dvojezični vzgoji ni prijavljenih 156, ampak 109. Tipkovna napaka se je pripetila še pri podatkih v odstotkih glede znanju slovenščine prijavljenih k dvojezičnemu pouku. Odstotek letošnjih prijavljenih na 1. šolski stopnji s slabim znanjem slovenščine je 16,66% in ne kakor pomotoma zapisano 23,56%. 10 Rož - Podjuna - Zilja Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mirku Perču iz Rut pri Rinkolah, Mariji Smreč-nik iz Globasnice, Angeli Petrač iz Šmarjete pri Pliberku, Leopoldu Smrečniku iz Globasnice in Mariji Buchvvald iz Nonče vasi. Posebne čestitke pa veljajo Mirku Krajgerju (slika) iz Strpne vasi, ki prav danes slavi 60. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in vesela leta. Čestitkam Mirku Krajgerju se pridružujejo še kolegi ..Zadružnega parlamenta" v Šmihelu in globaški „jogri“. Martin Storgl, po domače Breznikov iz Lobnika, je srečal Abrahama. Ob tem lepem osebnem jubileju vse najboljše ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje! 85. rojstni dan slavi Rozalija Taupitsch iz Svatne vasi. Ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva! KOTMARA VAS Gostje iz Vojskega Marsikdo si želi spet iger, kakršne so igrali pred deset-let na naših odrih. Čas se je pač spremenil, z njim okus, a oba se seveda spreminjata dalje. V nedeljo, 20. oktobra 1996, je v farnem domu v Kotmari vasi nastopila igralska skupina Kulturnoumet-niškega društva Planika iz Vojskega s šaloigro „Dve nevesti". Kje je sploh Vojsko? To je gorska vas nad Idrijo v Sloveniji. Hvaležni smo jim, da so nas obiskali in da so nam pripravili ta prijetni in zabavni kulturni užitek. Goste je pozdravil župnik Maks Michor, v zahvalo so nam pa, kakor že povedano, vrnili obilo veselega razpoloženja. Kdor je prišel, se je krepko nasmejal. Vsi v dvorani so bili dobre volje. Tako je tudi prav. ČESTITAMO G rete j in Pepi Petek s Polene sta obhajala 25-letnico skupnega življenja. Za ta lepi skupni praznik prisrčno čestitamo in želimo še mnogo srečnih in veselih skupnih let! Pred dobrim mesecem se je Greti in mag. Aleksu Schusterju na Dunaju rodil sinček, drugorojenček, Damian Konstantin. Srečnima staršema iskreno čestitamo, novemu zemljanu pa želimo trdnega zdravja in zglajeno življenjsko pot! Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Sadolšek iz Lobnika za 76. rojstni dan. Čestitamo in vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva! Osebni praznik je obhajala Milica Stornik iz Čelovca, za kar prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. 1. novembra je slavil 33. rojstni dan Peter Kravvanja iz Bekštanja, 2. novembra pa Jup Mochar iz Nagelč svoj 30. življenjski jubilej. Kolegice in kolegi na celovški Zvezi obema prisrčno čestitajo in želijo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NT. V Goselni vasi sta obhajali rojstni dan Ljudmila Paulitsch in Elizabeta Golavčnik, za kar prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta! 60. rojstni dan je slavila Erika Mišic iz Prible vasi. Ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! V Podjuni pri Globasnici praznuje rojstni dan VValter Guto-vnik. Slavljencu iskreno čestitajo globaški bokvarji in mu želijo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Rojstni dan je obhajala tudi Elizabeta Dobrovnik z Met-love. Tudi njej veljajo prisrčne iskrene čestitke in najboljše želje. Milanu Urchu, dipl. inž. na Dunaju, in Marini Urch, učiteljici ljudske šole na Dunaju, se je rodil sin Marjan. Družina Urch in vsi sorodniki ob tem lepem dogodku s srečnima staršema uživajo in prisrčno čestitajo. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Jožko Lepuschitz iz Ščed-ma je obhajal rojstni dan. Čestitamo in vse najboljše! Pretekli torek je obhajal veliki prijatelj in naročnik Našega tednika, državnozborski poslanec Slovenije Izidor Rejc, svoj 60. življenjski jubilej. Želimo obilo zdravja, Božjega blagoslova ter uspeha pri odgovornem udejstvovanju v prid slovenskega naroda. Na mnoga leta! Prav tako rojstni dan je obhajal Paul Fritz iz Kota. Tudi njemu veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! Osebni praznik je obhajal Janko Kolich iz Lobnika. Čestitamo in vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Jožef Križnik iz Sinče vasi je obhajal rojstni dan. Čestitamo in na mnoga leta! V Dobrli vasi sta obhajala rojstni dan Marija Jelen in Karl Sekol. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! Karl Rudolf iz Dobja pri Ločah je slavil rojstni dan, za kar prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva! V Trebljah v Šmarjeti v Rožu bo v nedeljo slavila 91. rojstni dan Katarina Lučovnik, po domače Jančičeva Ali. Vsi dobri znanci ji iskreno čestitajo in kličejo še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Nani Sitter iz Želuč, ki je obhajala rojstni dan. Čestitamo ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Prisrčno čestitamo tudi Andreasu Kastrunu iz Lobnika za 25. rojstni dan. Na mnoga leta! V Selah obhaja osebni praznik Emi Oraže. Vse najboljše in na mnoga srečna in veselja polna leta! Dipl. inž. Štefan Oraže z Radiš je obhajal rojstni dan. Prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva! m§ ČESTITKA TEDNA 60. jubilej Karla Ošina iz Koprivne Jutri, 9. novembra 1996, bo slavil 60. rojstni dan Karl Ošina, po domače Možganov iz Koprivne pri Železni Kapli. Slavljenca, ki izhaja iz znane pevske in muzi-kantske Bajdlnove družine, poznamo predvsem kot prizadevnega kmeta na najviše ležeči kmetiji v občini, kot lovca s srcem in dušo ter kot navdušenega pevca. Tako na primer že od vsega začetka poje in sodeluje pri domačem lovskem pevskem zboru. Slavljencu Karlu Ošini ob tej priložnosti še posebno čestitajo žena Rezi, otroci Marjan, Karl in Rozalija ter vsi drugi sorodniki. Želijo mu vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se seveda pridružujejo uredništvo Našega tednika ter EL Železna Kapla in SJK. Na mnoga leta! 11 Smrti Št. Lenart pri sedmih studencih/Beljak Flori Rauter v slovo V nedeljo, 27. oktobra 1996, je v domu za stare v Beljaku za vedno zatisnila oči pisateljica in kulturna delavka Flora Rauter, ki ji je bilo usojeno nadvse dolgo življenje, saj je dopolnila nad 100 let. Gospe Flori Rauter je bilo usojeno dolgo dolgo življenje. Začelo se je 4. maja leta 1896 na Ločilu v fari Št. Lenart pri sedmih studencih, končalo pa 27. oktobra letos v Domu za stare v Beljaku. Od tistega dne, ko je prijokala na svet v Knezavi hiši na Ločilu, je preteklo več kot sto let. Kaj vse je doživela v tem času! Oče je bil železničar in večkrat premeščen. Zato so se selili iz kraja v kraj. Tudi v Sv. Luciji ob Soči so bili, kjer je hodila v slovensko šolo. potlej je hodila samo v nemške šole, zato ji je veliko pomenilo, ker sta ji prizadevno pomagala tamkajšnji nadučitelj in župnik. pt>eh se je hvaležno spominjala še v poznih letih. Po končani ljudski šoli je bila najprej pestunja, potem pa se je šla učit za šiviljo v Bovec. Vendar ni imela veselja s šiviljskim poklicem. Mikalo jo je v svet. Š sedemnajstimi leti se je zaposlila pri ugledni družini na Reki na Hrvaškem. Sredi prve svetovne morije pa je bila že sobarica na Češkem. To je bil čas, ko je doživela veliko lepega in kot je sama rada poudarila: „Kmalu sem se znala pogovarjati z ljudmi, ker za Slovenca ni težko naučiti se češkega jezika." Proti koncu leta 1918 se je vrnila na Koroško v Borovlje pri Ledincah. Preživljala se je s šiviljstvom. Potem je prav na svoj rojstni dan v cerkvi sv. Florijana na Humu srečala bodočega moža Franca Rauterja. Rodila je tri deklice in jim posvečala vso skrb in ljubezen. Težave, ki jih v njenem zakonu ni bilo malo, pa je ustvarjalno pre-5 magovala z „Božjo pomočjo", kot je rada dejala, z delom in s pisa- Flora Rauter - umrla je 27. oktobra 1996. njem pesmi. Tako je leta 1991 pri Mohorjevi izšla njena prva pesniška zbirka „Kot zemljo orje Bog srce", v samozaložbi so izdale hčerke leta 1992 nemško zbirko „Wie die Lerche mochte ich singen" in 1993 „V dolinci pod Jepo". Z gospo Floro Rauter sva se prvikrat srečali v Beljaku, ko je štela že več kot devet desetletij. Tisto popoldne, ko sva se pogovarjali o tem, kako so bili v njenih mladih letih oblečeni, mi je še pokazala zajeten rokopis. V njem je obširno opisala spomine na svojo mamo in bolj na kratko tudi svoje življenje. Pisanja se je lotila že v visoki starosti. Z velikim pripo-vedniškim darom napisano delo, ki gaje dokončala 17. marca leta 1983, torej pri sedeminosemdesetih letih, je napisala z lično pisavo in skoraj v celoti v lepi slovenščini. Ko ji je tajnik KKZ Nužej Tolma-jer predlagal, da bi njene spomine objavili v knjigi „Tako smo živeli", je z veseljem privolila. Pristavila je le: „Daj ljubi Bog, da bi dočakala to knjigo." Želja se ji je izpolnila. Dan pred njeno stoletnico jo je sprejela z velikim veseljem in se kar ni mogla načuditi vsemu, kar se je tisti dan dogajalo njej v čast. Hčerkam Fridi, Hildi in Mimi in vsem nam, ki smo spoštljivo stali okrog nje, je vzhičeno ponavljala: „Ali je to mogoče?" Je čas življenja in je čas smrti. Je čas trpljenja in je čas radosti. Gospa Flora Rauter je vse to doživela. Zdaj je za vedno odšla. Naj se ji izpolni vse, kar si je v življenju lepega želela in v kar je verovala! Marija Makarovič Pogreb pokojne je bil minuli četrtek, 31. oktobra, na beljaškem pokopališču. Lepo število znancev in rojakov predvsem iz Št. Jakoba, predstavniki Krščanske kulturne zveze in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik se je udeležilo pogreba. Za slovo ji je ubrano zapel v mrtvašnici in na grobu cerkveni zbor iz Loč pod vodstvom Simona Triesnika. V mrtvašnici sta recitirala njene pesmi Tonej Sticker slovensko in župnik VVilhelmer nemško. Pogrebne obrede je vodil mestni župnik Alfons VVedenig ob asistenci župnika Stanka Trapa. Župnik Trap se je ob odprtem grobu zahvalil v imenu koroških Slovencev za vso njeno kulturno delovanje, ki ga je opravila za slovensko narodno skupnost. Za svoje pisateljsko delo je Flora Rauter od Krščanske kulturne zveze prejela leta .1983 Janežičevo priznanje. ROŽ _____________ Žalostne vesti iz Št. Jakoba V zadnjem času je našo faro smrt večkrat obiskala. 25. oktobra 1996 nas je v 82. letu starosti zapustil Franci Sitter, po domače Ukelčev, iz Št. Jakoba. Lahko ugotovimo, da njegovo življenje ni bilo posuto z rožicami. Do-raščal je v številni družini, kjer pač ni vladalo blagostanje. Težko se je prebijal skozi življenje. Poročil se je z Arihovo Neži iz Svaten in v zakonu sta se jima rodila dva otroka. Časi so bili takrat taki, da sta si morala od ust prištediti, da sta si lahko sezidala lastni dom. Rajni Franci je že dalj časa bolehal in vedno spet iskal pomoči v bolnišnici. Nazadnje si je zlomil še roko in takrat je odpovedala vsa zdravniška veda. Pogreb je bil 27. oktobra 1996. Rajnega je spremljala na njegovi zadnji poti velika množica znancev in prijateljev. Isti dan, 27. oktobra, smo pokopali tudi Michaela Egona Halegerja iz Podrožce, v 25. letu starosti - rajni je tragično preminil. Dne 29. oktobra 1996 je umrla v 87. letu starosti Maria Fritz, bolj znana kot Fin-tičenja iz Kota. Svoje zadnjo bivališče je našla na pokopališču v Št. Jakobu, kjer smo jo 3. novembra 1996 položili k zadnjemu počitku. Vsem prizadetim družinam po tej poti izrekamo naše iskreno sočustvovanje. Mi. Umrl je Franc Harrich Globasnica: Zadnjo soboto je množica sorodnikov in znancev pospremila Franca Harricha na njegovi zadnji poti v globaško farno cerkev in na globaško pokopališče. Franc Harrich je v 80. letu za vedno in nepričakovano zatisnil oči. Rajni oče je bil skozi vsa leta ze- lo delaven človek. Še posebno se je v povojnih letih trudil za uspešen razvoj globaške občine. Zato se je tudi vključil v delovanje občinskega sveta v Globasnici. Dvanajst let je kot občinski odbornik in tri leta kot podžupan prispeval ves idealizem za komu- nalno politiko. Kot dober človek in sosed je bil zelo spoštovan. Ravno tako je vso svojo očetovsko ljubezen posvetil otrokom in tudi svojim vnukom. Rajnemu očetu sta se za delo in trud zahvalila globaški župan in deželni poslanec Rajmund Grilc. Pogrebne obrede je opravil dekan Peter Šticker. Pesmi žalo-stinke pa je v slovo zapel domači cerkveni zbor. Naj se rajni oče odpočije od dela in trudov polnega zemeljskega življenja in prejme plačilo večnega življenja. Ženi, otrokom, vnukom in vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. bernard PODLIGA VZHOD Bilčovs - Blatograd 4:1 (2:0) Bilčovščani so tokrat zadeli vse štiri zadetke iz standardnih položajev, ki jih je izvajal trener in igralec Igor Strug-ger. Nasplošno tekma ni dosegla visoke nogometne ravni, bila pa je zelo borbena. Gostje so bili zelo slabi ter so le redko prišli pred vrata Bilčovščanov, tako da je bila tekma v bistvu že po 1. polčasu odločena, ko so Bilčovščani po dveh zadetkih G. Schauniga vodili že z 2:0. Po odmoru pa je Wemer Kuess z dvema zadetkoma povišal rezultat na 4:0. Gostom je v 66. minuti uspel le še častni zadetek. BILČOVS: H. Schaunig 4, Rajnovič 3, Partl 4, Lip-pusch 3 (35. Fister 3), Kruschitz 3, G. Schaunig 4, Tri-butsch 4, Andrejčič 3. W. Kuess 4, Durnig 3, Strugger 4: Bilčovs: 250 gled.; sodnik: Rlatter (povprečen); strelci: G. Schaunig (28., 31.), Kuess (54., 63.): 1. RAZRED D Eitvveg - Železna Kapla 2:2 (1:1) Domačini so po nesporazumu kapelske obrambe povedli z 1:0, toda Lippusch je kaj kmalu izenačil. Po odmoru so Kapelčani celo povedli, toda po izključitvi Bahla je domačinom iz kota uspelo izenačiti. ŽELEZNA KAPLA: Kohlvveil? 4, Baloh 4, Užnik 3, G. Grubelnig 4, Kock 3, E. Schorli 3, Sporn 3, Kržan 3, Lippusch 3 (80. S. Schorli 0), Deisinger 2 (75. J. Ošina 0), Lessnig 3 (46. F. Ošina 3 Eitvveg: 100 gled.; sodnik: Kaimbacher (slab); strelca: Lippusch (33), E. Schorli (55.); rdeči karton: Baloh (60.) Ruda - Šmihel 2:0 (1:0) Po napaki obrambe so Šmihelčani v 29. minuti prejeli zadetek, nakar pa so se odlično ujeli, saj so si priigrali številne lepe priložnosti, toda gola enostavno niso zadeli. Drugi gol pa je domačinom uspel v zadnji minuti. ŠMIHEL: Leitgeb 3, Polzer 4, Janet 3, H. Motschilnik 3, A. Gros 3, Germadnik 1, Hribernik 4, Žohar 3. W. Motschilnik 3, Ch. Gros 2, Musič 2 (60. Tratar 2); Ruda: 150 gled.; sodnik: Radi (dober); Grebinj - Sele 0:2 (0:2) Presenetljiva zmaga Selanov, ki so tekmo odločili že v prvih 10 minutah. Odličen je bil tokrat A. Mak, ki ni zadel le gola, ampak je bil tudi nasplošno najboljši na igrišču. SELE: E. Oraže 4, Stojanovič 4, Kelih 3, Kert 3 (46, R. Roblek 3), Jordan 3, M. Mak 4, M. Oraže 3, Dovjak 3, K. Hribernik 3, D. Mak 3, A. Mak 5; Grebinj: 150 gled.; sodnik: V. Jan (dober); strelca: A. Mak (6.), Stojanovič (10.) 2. RAZRED F Rikarja vas - Važenberk 1:1 (1:0) Rikarjani so odlično pričeli ter že v 5. minuti povedli z 1:0. Nato pa so se prilagodili slabi igri nasprotnika, ki je izkoristil svojo edino priložnost za gol. RIKARJA VAS: Kaiser 3, Figoutz 4, Gomernik 5, Urch 3, Truschner 3, F. Mochar 3, Strasser 3, Oraže 3, Kampusch 4, Pandel 3, Tazoll 3; Rikarja vas: 200 gled.; sodnik: iz Štajerske (dober); strel-cec: Kampusch (5.) Mauterndorf - Globasnica 0:3 (0:3) Domačini so nastopili zelo defenzivno, zato so Globašani, ki so nastopili brez Blažeja (bolan), dolgo potrebovali, preden so našli priključek k uspešni igri preteklih tekem. GLOBASNICA: Smrečnik 3, Mišic 3, Kordesch 3, Zanki 3, Tominc 3 (65. Szabo 3), Hren 4, VVolbl 4 (55. G. Sadjak 4), Hribar 4, Silan 3, Rasterk 3, Buchvvald 4; Mauterndorl: 100 gled.; sodnik: Semmler (povprečen); strelci: Pasterk (28.), Hribar (39.), Buchvvald (43.); rdeči karton: Mišic (72.), Rasterk (78.) Žvabek - Djekše 3:2 (1:1) Žvabečani nadaljujejo serijo, zmag. Čeprav je bil rezultat proti Djekšam tesen, so bili Žvabečani jasno boljša ekipa, ki je le v zadnjih minutah pokazala nekatere slabosti. ŽVABEK: Ja,kob 4, Grobelnig 4, T. Wriessnig 4, Ra-musch 0 (15. Čebul 4), Sumper 4, A. Berchtold 4, V. Berchtold 4, E. Berchtold 4, Trampusch 4, Juvan 4, Kapp 4 (75. Homer 0); Žvabek: 100 gled.; sodnik: Kollmann (dober); strelci: Juvan (35./11 -m.), A. Berchtold (49.), Kapp (55) Tinje - Dobrla vas 3:0 (1:0) V 1. polčasu sta si bili ekipi enakovredni, le z razliko, da je domačinom uspel srečen gol. Po odmoru in predvsem po izključitvi Dooligerja pa so domačini jasno prevzeli pobudo. DOBRLA VAS: Pečnik 3, Pernek 3, Jorg 2, Kampi 2, Nachbar 2. Roger 3, Math 2 (35. Kulterer 3), Zunder 3, Opietnik 3, Ch. Lesjak 3, Dollinger 2; Tinje: 250 gled.; sodnik: Klavora (povprečen); rdeči karton: Dollinger (50.) Šport NOGOMET Bilčovščani v nedeljo k Marjanu Veliku v Pokrče V 1. razredu je na sporedu večno mladi derbi med Selani in Šmihelom. Podliaa vzhod: Pokrče - Bilčovs (v nedeljo ob 14.30) - Bilčovščani so na tekmi proti Blatogradu črpali mnogo samozavesti, saj so pokazali, da je njih igra zopet navdušljiva, zlasti v ofenzivi. In to predvsem pri izvajanju standarnih situacij, kot na primer pri kotih ali prostih strelih. Proti Blatogradu so namreč vsi štirje zadetki izvirali iz standardnih situacij. Cilj Bilčovščanov proti Po-krčam pa je točka. Trener Strugger: „Gotovo bo zanimiva tekma, kajti pri obeh ekipah je bilo na zadnji tekmi videti napredek." Trenerju Pokrčanov Marjanu Veliku so vsi igralci na voljo, Struggerju pa bosta manjkala poškodovana Guantschnig in Schriefl. Maraton v Celovcu Peter Štern se celovškega maratona, ki je štel za avstrijsko in koroško prvenstvo, ni udeležil (težave v gležnju), kljub temu se je klub VST Velikovec odlično odrezal. V zaporedju vseh koroških ekip so namreč zabeležili 1. mesto ter dosegli nadvse presenetljiv uspeh. V zaporedju vseh avstrijskih ekip pa so se uvrstili na 9. mesto. Tekmovali so Os-wald VVrienz iz Žitare vasi, Peter Stuck iz Dobrle vasi in Michael Mistelbauer iz Št. Primoža. Najboljši čas je zabeležil Oswald VVrienz (2:39.29/ osebni rekord) ter zasedel 43. mesto. Peter Stuck je bil za tri minute počasnejši (2:42.30), Michael Mistelbauer pa skoraj za deset minut (2:49.07). 1. razred D: Sele - Šmihel (v nedeljo ob 14. uri) - Prvi derbi so Šmihelčani dobili kar s 4:0, za ta visoki poraz pa se želijo Selani sedaj na domačem igrišču maščevati. Šmihel je sicer favorit, toda tudi pod pritiskom, kajti ponoven poraz bi pomenil konec sanj o naslovu prvaka. Obe ekipi bosta nastopili v najmočnejši postavi. Železna Kapla - Vovbre (v soboto ob 14.30) - Baloh zaradi rdečega kartona ne sme igrati, drugače pa so trenerju Bošnjaku na voljo vsi igralci. Kapelčani upajo, da bo legionar Kržan, ki je bil ob začetku sezone najboljši v ekipi, končno zopet zadel. Z njim se stopnjuje celotna ekipa. Nepotreben poraz SAK II Čeprav je bil SAK II v jasni terenski premoči ter zadel 3-krat prečko oz. vratnico in zapravili celo 11-metrovko, je vsak izgovor za poraz poceni. Igralci SAK so namreč goste podcenjevali, kar se je maščevalo. V prihodnjem krogu gostujejo pri WAC II (v soboto ob 14.30). Trener Kreutz: „Popra-viti moramo poraz!" SAK II - Trg/Feldk. 0:3 (0:0) SAK II: Oraže 2, R. Oraže 3 (70. Waldhauser 0), Blajs 2, Hajnžič 3, Marko Nachbar 3, Sienč-nik 2, VVieser 2 (46. Messner 3), Mirko Nachbar 2, Woschitz 3, Mandl 2 (60. Kesselbacher 2), Možina 2; Grabštanj: 50 gled.; sodnik: Hribernig (dober); 2. razred A 1. Pliberkll 15 11 1 3 45:24 34 2. Austria II 14 10 1 3 48:19 31 3. SAKU 15 7 3 5 36:29 24 4. Trg/Feldk. II 14 4 3 7 25:36 15 5. VVACII 14 3 2 9 19:44 11 6. VSVII 14 1 4 9 18:39 7 ODBOJKA Dobljani na pravi poti Dobljani so konec preteklega tedna slavili izredno pomembno zmago na tujem, saj so v zelo napeti in borbeni tekmi premagali SVS Sokol s 3:1. Čeprav si je legionar Visnapou v drugem nizu poškodoval gleženj ter bil zaradi tega nekoliko omejen pri igranju, je ekipa trenerja Ivartni-ka po 2 urah in 40 minutah slavila presenetljivo zmago. Jasno, da so igralci po tekmi kar nekaj kozarcev popili na račun svohega odličnega nastopa, saj so si s tem zagotovili 4. mesto in dobro izhodišče za playoff. Že včeraj so Dobljani na tujem nastopili proti vodečemu na tabeli Donaukraftu, v soboto pa se bodo pomerili s predzadnjim na tabeli - SVS Roder. Dobljani tudi tega nasprotnika ne bodo podcenjevali, kajti spodrsljaj je prepovedan. SVS Sokol - Dob 1:3 (-11, 11,-13, -12) ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA 1. Donaukraft 10 10 0 30:2 20 2. Salzburg 10 9 1 29:5 18 3. Enns 10 7 3 21:11 14 4. Dob 10 7 3 22:14 14 5. Hypo 10 4 6 17:19 8 6. SVS Sokol 10 3 7 13:22 6 7.Innsbruck 10 3 7 11:22 6 8. SVS Roder 9 1 8 3:24 2 9. Gleisdorf 9 0 9 2:27 0 PODLIGA VZHOD 1. Vetrinj 14 10 3 1 32:9 33 2. Št. Andraž 13 10 2 1 23:7 32 3. Liebenfels 14 7 2 5 19:15 23 4. ASK 14 6 2 6 30:25 20 5. DSG Borovlje 14 5 5 4 19:18 20 6. Metlova 14 6 2 6 13:18 20 7. Bilčovs 13 5 4 4 22:20 19 8. Mostič 13 4 5 4 20:24 17 9. Pokrče 14 5 1 8 15:18 16 10. VVelzenegg 14 4 4 6 12:16 16 11. Blatograd 14 3 5 6 13:21 14 12. Podkrnos 13 4 1 8 13:20 13 13. Klopinj 14 3 3 8 15:29 12 14. ATUS Borovlje 14 2 5 7 16:22 11 Prihodnji krog (9./10. november); ATUS Borovlje - Mostič, Blatograd - Welzenegg, Vetrinj - Klopinj, Št. Andraž -DSG Borovlje, Pokrče - Bilčovs, Metlova - Liebenfels, ASK - Podkrnos. 1. 1. Ruda RAZRED D 13 8 5 0 25:9 29 2. Št. Pavel 13 8 3 2 23:10 27 3. Železna Kapla 13 7 3 3 26:15 24 4. Frantschach 14 6 5 3 19:7 23 5. Šmihel 14 6 4 4 24:21 22 6. Labot 14 5 3 6 26:24 18 7. Grebinj 14 5 3 6 22:21 18 8. Eitvveg 13 4 6 3 19:23 18 9. Sele 14 4 3 7 18:29 15 10. Vovbre 14 4 3 7 14:28 15 11. St. Stefan 14 3 5 6 17:17 14 12. Maria Rojach 13 3 4 6 21:30 13 13. Žitaravas 13 3 3 7 13:20 12 14. Št. Lenart 14 2 4 8 14:27 10 Prihodnji krog (9710. november): Eitvveg - Ruda, Frani- schach - Št. Lenart, Maria Rojach - Št. Pavel, Sele - Šmi- hel, Železna Kapla - Vovbre, Labot - St. Stefan/L., Zitara vas ■ Grebinj. 2. 1. Globasnica RAZRED F 14 13 1 0 68:12 40 2. Reichenfeis 13 10 0 3 31:17 30 3. Žvabek 14 9 1 4 29:18 28 4. Galicija 13 7 2 4 24:22 23 5. Št. Peter 14 6 4 4 27:25 22 6. Dobrla vas 14 5 4 5 12:16 19 7. Rikarja vas 14 4 6 4 21:19 18 8. Važenberk 14 5 3 6 17:25 18 9. Tinje 14 5 3 6 16:31 18 10. Djekše 13 4 3 6 17:23 15 11. Sinča vas 13 4 2 7 21:21 14 12. Preitenegg 14 4 1 9 7:21 13 13. Grabštanj 14 1 4 9 21:38 7 14. Mauterndorf 14 0 4 10 12:35 4 Naraščaj Center Pliberk SAK v vseh starostnih skupinah na 1. mestu SAK (center Pliberk) je letošnjo sezono zaključil v vseh starostnih kategorijah na 1. mestu. To je izreden uspeh in potrjuje delo centra, ki ga vodi Silvo Kumer. Uspešne ekipe vodijo trenerji Poldej Sadjak (U 8), Bernard Olip (U 10), Slobodan Djurič (U 12), Silvo Kumer (U 14) in Miri-slav Micovič (U 16). Ekipe iz centra se sedaj že pripravljajo na sezono v dvorani. SAK U16 - Št. Peter 2:3 (Borovnik 2); Mostič U 12 - SAK 0:2 (Olip, Riedl); SAK U 10 - Št. Peter 7:0 (Aleksič 5, Dobrovnik, Dlopst); Tekme prihodnjega kroga: sobota, 9. 11.: turnir U 8 v dvorani v Spittalu (16). Center Celovec V jakostni skupini je SAK U 12 II premagal jesenskega prvaka Vetrinj s 3:1. Trener Janko VVoschitz je bil tokrat še posebej ponosen na svoje igralce, ki so nasprotnika nadvse nadigrali ter s tem pokazali, da bi prav gotovo tudi oni lahko bili čisto na vrhu lestvice, če ne bi nepotrebno oddali točko proti Austrii. Vetrinj U12 - SAK I11:3 (Oraže 2, Egartner). Center Št. Primož Ekipa trenerja Pavla Stekla je v zadnjem krogu premagala prvaka skupine. Sinča vas U10 - SAK 10:3 (VVicher, P. Star-muž, Ch. Klosch). 13 Šport So to zadnji požirek za SAK? 1/ soboto se bo na klavzuri v Tinjah odločala usoda prvega moštva in celotnega kluba. „Velika škoda bi bila, če bi delo v preteklosti bilo zaman" SAK vabi odbornike na klavzuro v Tinje (v soboto) s posebno vsebino: „SAK v ekstistenčni krizi. Kako naprej?" Položaj SAK je dejansko resen. Skromno število navijačev (povprečno Približno 300 na domačem igrišču v lej sezoni), izostanki sponzorjev (predvsem glavnega sponzorja Posojilnice), premalo VIP-članov, slabi nastopi prve ekipe, neenotnost in užaljenost nekaterih odbornikov, nezadovoljstvo pri igralcih, itd. Nakopičilo se ie mnogo težav, katerih večina korenin sega še nazaj v čas II. zvezne lige. Problematičen je predvsem denarni položaj, ki se je v letošnji sezoni izredno poslabšal, tako da se je klub globoko zadolžil. Kako najti pot iz te »eksistenčne krize", bo bistvena vsebina klavzure kluba, ki bo v soboto v Tinjah. Vodstvo bo vsekakor moralo najti pot iz krize, kajti to je dolžno veliki družini SAK, predvsem pa zaslužnim pionirjem kluba, ki so se v bistveno slabšem ozračju in pod velikim pritiskom teden za tednom nadvse uspešno borili za SAK in s tem za našo narodno skupnost. Pollanz: „Upoštevania vredna je le zmaga. V soboto čaka ekipo trenerja Pollanza še dopolnilna tekma proti ekipi iz St. Floriana, ki je v celi sezoni zadela komaj 4-krat. Trener Pollanz: „Za nas je ta tekma ključnega pomena, kajti z zmago si lahko ustvarimo položaj, ki bi nam vigredi zopet odprl vse možnosti v boju proti izpadu." Vprašljiv pa je nastop ključnih igralcev Urnika (poškodovan) in Pleschgatterniga (bil je bolan). Pliberk - St. Florian (v sobtito ob 14. uri) Kaj pravijo o eksistenčni krizi pri SAK bivši odgovorni in pionirji kluba? Janko VVoschitz (igralec SAK prve ure, sedaj trener U 12 I): f Prave eksistenčne krize ne vidim, ker ima SAK velik kapital in to je HttHB mladina. Kljub temu se klub ne bi smel zapeljati tako globoko „v močvirje", kajti denarne zadeve moraš rešiti pred sezono - in ne jV* obljubljati, česar ne moreš izpolniti. Premisliti bo treba, ali so vsi od-alBEkJ govorni, tako odborniki kakor trenerji prve ekipe, na pravem mestu. Joško VVrolich (soustanovitelj SAK): Primer dunajskega Rapi-da je jasno pokazal, da je športni uspeh nogometnega kluba odvisen v veliki meri od trenerja. Njegov delež bi ocenil s 83,5%. Ker trenutno tudi perspektivnih igralcev iz lastnega naraščaja ni, se bojim, da bo SAK v naslednjih letih igral le nepomembno vlogo v koroški ligi. Albin VValdhauser (dolgoletni sekcijski vodja SAK): Da je SAK v eksistenčni krizi, skoraj ne morem verjeti. Če je dejansko tako resno, bi bila najlažja rešitev, da se klub „zapre“. Ta rešitev pa bi bila hkrati tudi najslabša, ker s tem nikomur ne bi bilo poma-gano. Sedaj najti pravo pot iz krize pa bo gotovo zelo težko. Na hitro sam ne bi vedel učinkovitega recepta. Lojze Jagodič (trener SAK od 84 do 90): Kar zadeva dolgove, jih mora sedanji odbor pokriti. Kako se dolga na hitro znebiti, pa sam tudi ne vem. Mogoče tako, kakor celovška Austria pred leti. Vsekakor menim, da naj sedanje vodstvo čimprej ..ozdravi" klub in ga potem preda drugemu. Ta pa naj začne znova, z lastnimi domačimi igralci, kakor je to bilo pred 10 leti, ko je bil SAK še velika družina. Blaž Kordesch (dolgoletni sekcijski vodja SAK): Položaj je dejansko zaskrbljiv. Odbor mora sedaj najti pot iz eksistenčne krize, kajti drugače bi bilo vso naše delo v preteklosti zaman. Tisti, ki so povzročili trenutni položaj kluba, naj gledajo, da čimprej zopet ozdravijo klub, nato pa ga predajo drugim. Dostikrat sem svaril, kajti ne gre, da pri SAK nekdo zasluži 20.000,- mesečno. Albert Smrečnik (pionir SAK, dolgoletni mladinski vodja): Da je SAK zašel v takšen položaj, se mi zdi zelo žalostno. SAK ni eden od številnih klubov, ampak je poseben klub, ki ima veliko tradicijo. Velika škoda bi bila, če bi vse naše prizadevanje in delo v preteklosti bilo zaman. Sedaj mora SAK športno tiše stopati, zato pa naj bo zopet v ospredje narodnopolitična zavest v klubu. Slab nastop ekipe SAK, še slabši pa navijačev SAK je odlično pričel ter imel že v 3. minuti stoodstotno priložnost, toda Lip-pusch jo je klavrno zapravil. Čim dlje pa je trajala tekma, tem slabša je postajala igra ekipe trenerja Fere, predvsem po odmoru. V tem delu igre si SAK ni znal priigrati niti ene resne priložnosti ter se je predstavil kakor čreda brez pastirja. Tokratni nastop ekipe je bil nedvomno izredno slab. Se slabše pa so se predstavili nekateri navijači na tribuni, ki so psovaji lastne igralce (predvsem legionarja Škerjanca), kakor jih normalno psujejo le ,vekstremni“ navijači nasprotnih ekip. Škoda, očitno le nismo zrelejši in pametnejši od drugih navijačev... SAK-Gratkorn 0:2 (0:0) SAK: Preschern 4, Hrstič 2, A. Sadjak 2, Kriwitz 2, Šmid 2, S. Sadjak 3, M. Sadjak 2 (80. M. Nachbar 0), VVuntschek 2 (82. Hober 0), Škerjanec 2, Lip-pusch 2 (84. Petschenig 0), Grujič 3; Celovški stadion: 250 gled.; sodnik: Hammer (povprečen); strelca: Miiller (76.), Gruntner (79.) Po napakah vratarja prejeli Pliberčani zadetke Pliberčani so se proti jesenskemu prvaku odlično predstavili, žal pa zaradi napak vratarja Matsch-ka že v 1. polčasu prejeli dva zadetka, kajti čeprav brez vsake priložnosti so gostje povedli z 2:0. Po odmoru podobna slika tekme, le z razliko, da so imeli Pliberčani še več priložnosti, a so jih zapravili (Miklau, Lisič). S tretjim golom (75./11-metrovka) gostov pa je bila tekma predčasno odločena. Pliberk-Wels 0:3 (0:2) PLIBERK: Matschek 1 (46. Kolenik 3), Pollanz 4, Skorianz 3 (46. Lisič 4), Habernig 3, Škof 3, Poste! n ig 4, Besič 4, Holler 3, Slamanig 4, D. Wries-snig 3 (72. F. VVriessnig 0), Miklau 3; Pliberk: 500 gled.; sodnik: Hechtl (dober); strelci: Sokoli (29.), Pajazetovič (45.), Paseka (75711-m.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. REGIONALNA LIGA 1. Wels 13 9 3 1 28:9 30 2. WAC 13 9 1 3 36:11 28 3. Leibnitz 13 8 3 2 21:12 27 4. Voisteberg 12 7 2 3 21:9 23 5. Gratkorn 12 6 3 3 14:15 21 6. SAK 13 6 2 5 15:16 20 7. Austria 13 4 4 5 15:15 16 8. VSV 12 4 3 5 13:19 15 9. Esternberg 13 4 2 7 17:20 14 10. Pollau 13 2 5 6 17:22 11 11. St. Florian 12 2 5 5 4:12 11 12. Rohrbach/B. 12 2 4 6 11:20 10 13. Trg/Feldk. 13 1 5 7 9:23 8 14. Pliberk 12 1 4 7 8:26 7 ■ Rezultati 13. kroga: SAK - Gratkorn 0:2 (0:0), Pliberk - Wels 0:3 (0:2), Rohrbach - WAC 1:2 (0:1), Trg/Feldk. - Leibnitz 1:2 (0:1), Pollau - VSV 0:2 (0:0), St. Florian - Austria 0:1 (0:1), Voitsberg - Esternberg 0:0. ■ Prvenstvo se nadaljuje 30. marca 1997. Dopolnilne tekme: (sobota): Pliberk - St. Florian (14), Gratkorn - VSV (14), Rohrbach - Voitsberg (14). Imel je slab dan - vratar Hannes Matschek. T A T E D E N V R A D I U PETEK, 8. novembra 18.10-19.00 Kulturna obzorja SOBOTA, 9. nov. 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDELJA, 10. nov. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (J. Andolšek) 18.00-18.30 6x6 Domače uspešnice. PONED., 11. nov. 18.10-19.00 Kratki stik: Posprava po jesenskem delu prvenstva. TOREK, 12. novembra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 13. novembra 18.10-19.00 Domača glasbena mavrica. Večerna: 21.04-22.00 ČETRTEK, 14. nov. 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. ©akt, NEDELJA, 11. novembra '96, 13.30 PONEDELJEK, 11. novembra 1996 ORF 2, ob 1.55_____________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • Marko Bavdaž, mladi astrofizik iz Grebinja, odkriva vesolje • „KUMST“ v Žitari vasi: nov kulturni most med narodoma • Srečanje ob zborovanju odbora „Bildungswerka“: Ko se spojita domači besedi. . . • Društvo gorskih kmetov doline Bele: Strokovno striženje ovac in predelava volne zagotavljata uspeh • Zablaško močvirje - biser naravne dediščine, vreden ogleda RADIO/TV, PRIREDITVE Petek, 8. november ŠT. JANŽ „Dialog odra življenja" (Petko Vojvič-Purčar) Igra: Magda Kropiunig Cas: ob 19.30 Kraj: k&k center Prireditelj: k&k in SPZ Sobota, 9. november OBIRSKO „Martinovanje“ s kulturnim programom Nastopajo: ..Kvartet bratov Smrtnik", ..Kvintet Smrtnik" in ,,Trio Korenika" Kraj: v gostilni Kovač Čas: ob 20. uri Za ples igra ansambel „Rosa“ Prireditelja: EL Železna Kapla in SJK DOBRLA VAS ..Martinovanje" Kraj: v gostilni Roscher (_Sablatnighof) Cas: ob 20.30 Prireditelj: Nogometni klub EAC Igra: ansambel Sunlight ŠT. JANŽ „Leitfaden fur den Um-gang mit VVeinen" Predavatelj: Helmut Sussitz Kraj: k&k center Čas: ob 19.30 Prireditelj: SPD Št. Janž ŽVABEK ..Dasiba, dobro jutro, guten Morgen Afrika!" Medkulturni projekt za otroke (dia, plesi, pesmi, brkljanje) Sodelujejo: Katoliška otroška mladina, Ljudska šola Žvabek, Katholische Jung-schar Kraj: ljudska šola Žvabek Čas: od 15. do 18. ure Prireditelj: KPD „Drava" VOGRČE 2. Martinovanje Pečena gos, vino iz soda Kraj: Pri Florijanu Čas: ob 19.30 Prireditelj: KKD Vogrče Igrajo: Podjunski muzikantje Nedelja, 10. november KOTMARA VAS Kraj: v kapeli Doma v Tinjah Prijatelji in znanci dr. Trstenjaka prisrčno vabljeni! Prireditelj: Katoliški dom prosvete v Tinjah Ponedeljek, 11. nov. TINJE Karel Mauser - „Spomin naj živi!" od 15.30 do 16.30 ure: Branje iz njegovih del: ga. Majdi Bluml „Ljudje pod bičem" in „Kaplan Klemen" ob 19. uri: Dve kratki predavanji: ..Biografsko in družbeno ozadje Mauserjevega romana" Kaplan Klemen -prof. Franc Pibernik, Kranj Predstavitev pesniške zbirke „Zemlja sen in večnost" - prof. dr. Hela Glušič, Ljubljana Prireditelja: Katoliški dom prosvete v Tinjah in Mohorjeva založba ŽVABEK Martinovanje Čas: ob 17. uri srečanje v šoli, ob 17.30 sprevod s svetilkami, ob 18. uri sv. maša Kraj: ljudska šola v Žvabeku Prireditelj: KPD Drava Sreda, 13. november CELOVEC Igrica: „Kužek laja mijav mijav" (Franček Rudolf) Kraj: Modestov dom v Celovcu, Dr.-Joško-Tischler-Park 1 Čas: ob 19. uri Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD „Dobrač“ z Brnce Petek, 15. november DUNAJ Novo s področja Alpe-Jadran v okviru Tedna knjige 1996 Branje „0 posebnostih lepe dežele" - Stane Stanič, ljubljana „Slowenien“ Cas: ob 16. uri Kraj: Slavnostna dvorana dunajskega rotovža (Fest-saal des VViener Rathauses) Prireditelja: Mohorjeva založba in Avstr, inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju, izpostava Ljubljana Premiera igre: „Lažnivka“ (Jean-Jaques Bricaire, Mau-rice Lasaygues, prevod: Aleš Berger) Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD ..Gorjanci" iz Kotmare vasi Kraj: v farni dvorani Čas: ob 14.30 TINJE Spominska svečanost in sv. maša za akademika dr. Antona Trstenjaka Življenje in delo Antona Trstenjaka - govori: dr. Jože Ramovš Izbor iz njegovih besedil bereta: g. Janko Merkač in ga. Majdi Bluml Čas: ob 16.30 BOROVLJE Literarni večer z domačimi avtorji Čas: ob 19. uri Kraj: v društveni sobi pri Bundru (Poštna ulica 5 v Borovljah) Iz svojih del bodo brali: Jožica Druml, Herman Germ, Mili Hrobath, Anita Hudi, Gustav Januš, Zalka Kelih, Sonja VVakounig Večer bodo glasbeno popestrili učenci Glasbene šole na Koroškem - oddelek Borovlje Prireditelja: SPD Borovlje in Društvo slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji Sobota, 16. november ŠMIHEL Martinovanje s skupino „Hatsko kolo" (tamburaška folklorna skupina gradiščanskih Hrvatov) Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Prireditelji: KKZ, KPD Šmihel, EL-Bistrica, MePZ Goro-tan Nedelja 17. november VELIKOVEC Osrednji koncert SPZ „Glej vrh Obirja" Ob spominu na Valentina Polanška in Radovana Gobca Sodelujoči: Vokalni kvartet Smrtnikovih bratov, Obirski ženski oktet, MoPZ Valentin Polanšek, Ansambel Drava, Mlada Podjuna, MePZ Danica Kraj: Neue Burg v Velikovcu Čas: ob 14.30 Prireditelj: SPZ Torek, 19. november CELOVEC Predstavitev skupne zgodovine Mohorjevih družb iz Gorice, Celja in Celovca Kraj: Tischlerjeva dvorana v Slomškovem domu, 10,-Oktober-Str. 25 Čas: ob 10.30 Prireditelj: Mohorjeva, Celovec Četrtek, 21. november CELOVEC Podelitev Einspielerjeve nagrade Čas: ob 19. uri Kraj: Tischlerjeva dvorana, Slomškov dom v Celovcu (10,-Oktober-Str. 25/I) Nagrado bo prejel krški škof dr. Egon Kapellari za vztrajno prizadevanje za dobro sožitje obeh narodnostnih skupin na Koroškem z doslednim uveljavljanjem sklepov Koroške škofijske sinode in z odločnim zavzemanjem za upoštevanje slovenskih vernikov in njihovega jezika znotraj katoliške Cerkve. Pozdrav: Nanti Olip, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nagovor: dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze Glasbeni spored: Mešani pevski zbor Jakob Petelin-Gallus" iz Celovca, vodi prof. Jože Ropitz Petek, 22. november ŠT. JAKOB V ROŽU Dan odprtih vrat Kraj: v Gospodinjski šoli v Št. Petru pri Št. Jakobu Čas: Vodstvo po šolskih prostorih in prigrizek ob 8.30, 9.30 in 10.30 Prireditelj: Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester ŽVABEK Dvojezični Koroški večer Sodelujejo: Gemischter Chof Griffen, Mlada Podjuna, ŽPZ KUD Stane Sever iz Slovenije, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, Oktet Suha Povezava: mag. Hans Mos-ser in mag. Jokej Logar Kraj: gostilna Hafner Čas: ob 19.30 Prireditelj: KPD Drava Sobota, 23. november DOBRLA VAS Slavnostna prireditev ob 90-letnici SPD Srce in 20- letnici zbora Kraj: v Kulturnem domu v Dobrli vasi Čas: ob 19. uri Prireditelj: SPD Srce RAZNO DUNAJ Sobota. 9. november 1996 Jesenski izlet Kahlenbergerdorf (cerkev) Čas: ob 13.45 KOTMARA VAS Plesni tečaj - standardni plesi - 10 do 12 večerov Plesni učitelj: Gregor Krištof Začetek po dogovoru (najkasneje do 5. dec. 1996) Stroške na osebo: 700,-Prireditelj: SPD ..Gorjanci" BILČOVS Petek. 15. 11.96. ob 20.30 JAZZ Glasbeniki! - A band from home To je skupina, ki je sestavljena z domačimi muziki, ki pa so vsekakor doma na mednarodnih odrih. VVolfgang Puschnig -sax, Ali Gagi - vocal, Uli Sche-rer - piano, Karl Sayer -bass, Emil Krištof-drums Sobota. 16. 11.96. ob 19.30 ARHITEKTURA Nobeden ne ustvarja samo zase Dl Hartvvig VVetschko Nedelja. 17.11.96. ob 11.00 LITERATURA Literarni zajtrk Jani Osvvald Vse prireditve v kulturnem lokalu Knaberle-Seher Prireditelj: SPD Bilka in Posojilnica-Bank Bllčovs Od četrtka. 7. do nedelje. 10. novembra 1996 ..Martinovanje" (s prednaročilom) . Kraj: v gostilni Miklavž v I Bilčovsu n PRIREDITEV/ŠPORT RAZSTAVE BEGUNJE Otvoritev razstave slik in skulptur Darje Lobnikar Lovak Kraj: galerija Avsenik v Begunjah Čas: v petek, 8. novembra 1996, ob 18. uri Ob otvoritvi bo krajši kulturni program LJUBLJANA / ŠENTVID Razstava „rokopisi Valentin Oman" Kraj: Zavod sv. Stanislava Štula 23 Ljubljana-Šentvid Razstava bo na ogled do 14. 11.96 Vabita: Slovenski dom in Kregarjeva galerija v Zavodu sv. Stanislava ŠT. JANŽ Razstava „Ko je cvetel lan“ Kraj: v k&k centru Razstava traja do 8. decembra 1996 Razstava slik Klavdija Palčiča Kraj: v k&k centru Razstava bo odprta do 17. nov. 1996 Odprtje razstave „Grafike“ - Drago Druškovič Cas: petek, 22. 11.96, ob 19. uri, ob 20. uri Koncert „Trio Fiagranti" Kraj: v k&k centru Prireditelja: k&k center in SPZ ROŽEK Razstava Marija Kumpulainen-Sokka - grafika, Gottfried Loiskandl - plastika, Zorka Loiskandl-VVeiss - slikarstvo Kraj: galerija Šikoronja, Rožek Razstava je odprta do srede od nedelje, od 15.00 do 18.00 ure do 17. novembra 1996 Približevanja 8. nov. 1996, ob 18. uri libuče Razstava Prehodi/Ubergange Razstavljata Rudi Benetik in Bogdan Borčič Kraj: galerija Falke Razstava bo odprta do 24.11.1996 od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po telefonskem dogovoru ifatur , 1 IDt unttmoItunrntn 1 John otti-baip ntjjjs trio Storžič V domu sindikatov v celovcu predprodaja/vorverkauf s 100,- vcčernu nroduiu/ubcndkusse s 120,-________ ŽITARA VAS Slavnostno odprtje kulturnega doma v Žitari vasi v soboto, 9. novembra in nedeljo, 10. novembra 1996 Sobota: 14.00 Slavnostna otvoritev doma in ogled hiše 18.00 odprtje razstave slik žitrajskega umetnika Franza Šema Nedelja: 10.30 Dopoldan za mladino 14.00 Dan odprtih vrat 20.00 Kabareti „Volldampf“ s Christianom Holbling Prireditelj: KUMST v Žitari vasi Naprošeni ste, da parkirate avtomobile na parkirišču pri cerkvi, ker v vasi ni dovoljeno parkiranje. SRD „Dobrač“ na Brnci vabi na premiero BURKAŠKI MISTERIJ MISTERO BUFFO (Dario Fo) komedijski laični pasijon v dveh delih v petek, 15. novembra 1996, ob 19.30 uri, v kulturnem domu na Brnci Ponovitev: 16. novembra 1996, ob 19.30 v kulturnem domu na Brnci poslovenitev, likovna zamisel in režija: Sergej Verč, izvirna glasba: Hanzi Kežar, jezikovno vodstvo: Minu Kjuder, zastor je poslikal: Kristijan Sadnikar IGRAJO: Zofija Debevec, Lojzi Gallob, Regina VVutti, Marijan Gallob, Kristina Toth, Boris Gallob, Štefan Hudi, Repi Miki, Terezija Gallob Za maturantke/te SG letnik 1976 (8.A razred) Vsi prisrčno vabljeni na srečanje ob 20-letnici mature v soboto, 23. 11.1996, ob 19. uri Pri Joklnu v Celovcu Prosim tudi za medsebojno obveščanje. MICKA HOBEL Politično upravna akademija Enotna lista vabita na strokovno šolanje Medijsko delo za volilni boj Kdaj: petek, 29. 11. do nedelje, 1.12.1996 Kje: Dom v Tinjah Referent: Bernhard Moritz, medijski in politični svetovalec, Telfs-Tirolska Geslo seminarja: Samo če bom znal/a svoje politične ideje vsebini ustrezno in v skladu z lastno osebnostjo prezentirati, bo tudi uspešen/a. Informacije in prijave: Politično upravna akademija (PUAK) 10,-Oktober-Str. 25/III 9020 Celovec telefon: 0463/54 0 79-22 (Milka Hudobnik) faks: 0463/54 0 79-30 ©©Bfl W TOKMAKi v petek, 8. nov., od 14. do 19. ure Marmoriranje svilenih rut Voditeljica: Erika Malle od petka, 8. novembra, od 18. ure do ned., 10. nov., do 13. ure Razvijanje ženskosti - Seminar za mlajše žene Predavateljica: Alenka Rebula-Tuta v petek, 8. novembra, ob 19.30 Puberteta kot šansa za srečno življenje Predavateljica: mag. Melitta Haber od sobote, 9. nov., od 9. ure do nedelje, 10. nov. do 16. ure Seminar: Samozavestno nastopiti Voditeljica: Rosalie Sto mig v soboto, 9. novembra, ob 19. uri Odprtje razstave Albina Schoberja v torek, 12. novembra, ob 19.30 Forum za zdravstvena vprašanja: Zdrav duh v zdravem telesu Predavatelj: dr. Ivan Ramšak v sredo, 13. nov., od 18. do 21. ure, v četrtek, 14. nov., od 9. do 21. ure in v sob., 16. nov., od 9. do 17. ure Slikanje akvarelov za začetnike in napredujoče Voditelj: Gerhart VVeihs v četrtek, 14. nov., ob 19.30 Uvajanje v astronomijo Predavatelj: mag. Klaus Pusch-mann v petek, 15. nov., ob 19. uri Odprtje razstave: Kočevska -izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev od petka, 15. nov., od 18. ure do nedelje, 17. nov., do 13. ure Moliti z dušo in telesom Voditelja: Elisabeth Koder in Paul Hintner v soboto, 16. nov., od 14. do 20. ure Bibliodrama Voditelja: prof. dr. Gerhard Ham-merschmied in prof. mag. Hermann VVinkler v soboto, 16. nov., od 9. do 17. ure Dan duhovne obnove za zdravnike in medicinske sestre Voditelj: mag. Marjan Schuster bložei rent er PLIBERK tel. 0 42 35/21 94 predvsem zanimiv za zimske športnike! VeCi^a izOira, ugodna cena! ZVEZA BAN K, reg. z. z o. j. —J Bank und Revisionsverband, Celovec, Paulitschgasse 5-7 Razpisujemo delovni mesti REVIZORJA (zaključena zadružna revizijska izobrazba) REVIZORSKEGA PRIPRAVNIKA (zaključena srednješolska izobrazba, pripravljenost za 3-letno strokovno izobraževanje) Potrebno je znanje obeh deželnih jezikov. Pismeno prošnjo z življenjepisom pošljite vodji revizijskega oddelka, Francu Krištofu, do 20. novembra 1996 IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stra6e 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,- SIT. Računalnik za šolo Na ljudski šoli v Sele-Kotu se 13 šolarjev in njihov ravnatelj Heribert Kulmesch veselijo posebnega darila. Posojilnica - Bank Borovlje je šoli kupila računalnik, na katerem bodo odslej šolarji delali s svojim ravnateljem. Na dnevu varčevanja je šoli računalnik predal direktor banke Franc Kelih. Šolarji v Sele-Kotu se veselijo računalnika Posojilnice - Bank. FRLOŽEV LUKA Zdaj pa tistim bruseljskim birokratom zares vse huje nori po glavah in iz njih. Namislili so si Herodeževo nagrado za kmetovalce, ki pobijejo čoleje, no bikce ali teličke, komaj da pridejo na svet. Kako blazna družba pa smo že, da se dajemo nagrajevati za uničevanje, podiranje, ne pa, za ustvarjanje, postavljanje! Če bo nekega groznega dne zaradi te človekove umske podivjanosti in ošabnosti izbruhnila lakota, ta na žalost gotovo ne bo prizadela tistih, ki bojo vse to zakrivili. Morda jih je pa usekala goveja blaznost, ki so jo leta skušali utajiti in utihati? Lorenz Kraut v Velikovcu Do Miklavževega je v Velikovcu v kavarni „Platzl“ odprta razstava dela Lorenza Krauta, ljudskošolskega ravnatelja v pokoju. Odprtje je bilo v petek, 25. oktobra. Na verni-saži je umetnika predstavil velikovški podžupan dr. Peter Aist-leitner, glasbeno pa je večer olepšala skupina „VOX“. Na razstavi sta bila med drugim tudi glo-baški župan Albert Sadjak in njegov namestnik Bernard Sadovnik. Dr. Inzko pri ljudskih šolarjih v Celovcu Dr. Inzko se je zelo dobro počutil med šolarji, ki so z velikim zanimanjem poslušali, kako je bilo v šoli v prejšnjih časih. Pred državnim praznikom 26. oktobra je šolarjem Mohorjeve ljudske šole pripovedoval dv. sv. dr. Valentin Inzko o pogojih in razmerah, pod katerimi je on obiskoval šolo. V zelo živahni in zanimivi razpravi so otroci spraševali in se pogovarjali z dr. Inzko m in so tako doživeli, kako je lahko pouk zgodovine zelo zanimiv. 3. razred šole pa je pripravil tudi razstavo o šoli, kakršno so doživeli njihovi starši. V kavarni „P/atzl“ razstavlja svoje risbe in akvarele Lorenz Kraut. Avtogramska ura s Petrom VVrolichom Ob svetovnem dnevu varčevanja je pretekli četrtek, 31. oktobra, celovška Zveza-Bank presenetila obiskovalce banke z našim najuspešnejšim športnikom in olimpijskim tekmovalcem, kolesarjem Petrom „Pacom“ VVrolichom. Taje obiskovalcem delil podpisane slike ter jim bil na voljo za vsa vprašanja. Tako je moral kar pogostokrat pripovedovati o svojem nastopu na olimpijskih igrah v Atlanti ter o najnovejši novici, da je zopet podpisal za Team Austria 2000. Še posebej priljubljeni so bili VVrolichovi avtogrami pri šolarjih, ki so ta dan nesli prihranke na banko.