♦ FISKALNA POLITIKA PONOVNO NA RAZPOTJU Velimir Bole ♦ ZNAKOV VSAJ PREHODNEGA IZBOLJŠANJA JE VSE VEČ Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % 0 DD CD CD ŠT. 418 OKTOBER 2009 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 418 Ljubljana, oktober 2009 UREDNIŠKI ODBOR: Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, EIPF, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2009 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o. KAZALO FISKALNA POLITIKA PONOVNO NA RAZPOTJU Velimir Bole 6 ZNAKOV VSAJ PREHODNEGA IZBOLJŠANJA JE VSE VEČ 20 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Začetek opaznega trendnega pospeševanja trošenja? 23 2. Malone izravnana blagovna menjava v septembru 24 3. Zaupanje se počasi vrača 26 4. Nekoliko višja industrijska produkcija 27 5. Večina neindustrijskih dejavnosti se še naprej krči 28 6. Na trgu dela spet močno poslabšanje 29 7. Ustvarjanje prikrite brezposelnosti 30 8. Cene pričenjajo (vztrajneje) naraščati 32 9. Dinamika plač in stroškov dela se opazno umirja (glede na evro območje) 33 10. Domači davki na blago in storitve se krepijo 35 11. »Polžja« rast denarnih agregatov se nadaljuje 36 12. Izravnan tekoči račun in odpravljanje posledic nebrzdanega zadolževanja 36 STATISTIČNA PRILOGA 38 5 FISKALNA POLITIKA PONOVNO NA RAZPOTJU Velimir Bole Po vstopu v evro območje so nosilcem ekonomske politike ostali na razpolago le ukrepi fiskalne politike, z njimi morajo skrbeti tako za stabilen kot učinkovit razvoj gospodarstva. Napake in stranske škode potez fiskalne politike imajo v evro območju večje posledice, saj jih denarna politika ne more nevtralizirati, še zlasti če gre za majhno gospodarstvo. Denarna politika se namreč ravna po gospodarskih dosežkih celotnega denarnega območja, asimetrija v šokih in ustreznih reakcijskih funkcijah med celotnim denarnim območjem in slovenskim gospodarstvom pa ni majhna. Narodnogospodarski stroški odstopanj od dolgoročne fiskalne vzdržnosti so po vstopu v evro območje zato bistveno večji. Zaradi tega bi bilo ob vstopu potrebno institucionalno povečati obvladljivost (fleksibilnost) javnofinančne blagajne, kakor tudi institucionalno omogočiti vnaprejšnje nevtraliziranje nihanj v javnofinančni vzdržnosti, ki bi bila posledica časovne nedoslednosti politikov (njihove nagnjenosti k primanjkljaju)1. 6 Visoka konjunktura po vstopu v evro območje je razvodenela usmeritev fiskalne politike k dolgoročni vzdržnosti, zato ne le da ni prišlo do potrebne institucionalne okrepitve fiskalne vzdržnosti temveč se je ta celo poslabšala2. Velike fiskalne operacije (kapitalski vložki, primanjkljaji v tekočem trošenju) in potencialno ogromno povečanje javnega dolga po izbruhu sedanje krize bodo imeli zelo velike dolgoročne posledice na fiskalno vzdržnost. Zato je potrebno fiskalno politiko dodatno usposobiti, saj sedanja specifikacija fiskalne politike ne bi bila kos tem posledicam. Fiskalna politika v Sloveniji je tako v zadnjih treh letih že drugič na velikem razpotju. Fiskalni dolgi rok. Obsežna empirična evidenca o dosedanjih krizah v tujini kaže, da se v povprečju v krizi izgubi 7.5% bruto domačega produkta in da recesija traja 1.6-1.8 let. Vendar finančne krize trajajo precej dlje, produkt pa pade bistveno več. Povečanje nezaposlenosti in padanje cen nepremičnin praviloma traja več kot pet let po izbruhu finančne krize. Poleg tega so bile doslej posledice finančnih kriz, ki so zajele več držav istočasno, težje.3 1 Glej Bole(2006a), kjer je predlagana Vreča prilagodljivih izdatkov za povečanje obvladljivosti javnofinačne blgajane in Fiskalni svet kot »varuh« fiskalne stabilnosti. 2 To ne preseneča, zakaj naj bi bili politiki v Sloveniji izjema in ne bili nagnjeni h primanjkljaju. Glej tudi Wyplosz(2005). 3 Glej, naprimer, Cerra in Saxena(2007) in Reinhart in Rogoff(2009). Ključno sporočilo minulih kriz za vodenje ekonomske politike v sedanji finančni krizi je dolgoročna narava posledic proti-krizne fiskalne politike. Obsežne dokapitalizacije in drugi finančni vložki v saniranje finančnega (bančnega) sistema ter veliki tekoči fiskalni deficiti zaradi delovanj avtomatičnih stabilizatorjev in intervencij keynesijanskega tipa namreč v krizah skokovito povečajo javni dolg, ki dolgoročno povečuje fiskalno represijo. Zaradi servisiranja povečanega javnega dolga se namreč morajo dolgoročno povečati saldi primarne bilance, povečati se morajo torej davki in (ali) skrčiti ostale oblike trošenja države. Horizont, ki se upošteva pri oblikovanju proti-kriznih fiskalnih ukrepov, mora biti zelo dolg! To velja toliko bolj za majhna in odprta gospodarstva v skupnem denarnem območju, torej za gospodarstva, v katerih imajo nosilci ekonomske politike zanemarljiv vpliv na denarno politiko. V takšnih državah namreč nosilcem ekonomske politike ostanejo na razpolago le ukrepi fiskalne politike4, njenih kratkoročnih napak ali stranskih posledic pa denarna politika ne more nevtralizirati. Denarna politika se namreč ravna po gospodarskih dosežkih celotnega denarnega območja, asimetrija v šokih in ustreznih reakcijskih funkcijah med celotnim denarnim območjem in konkretnim majhnim gospodarstvom pa je lahko velika, kot je to primer Slovenije.5 7 Dolgoročne fiskalne težave države so lahko toliko bolj trdovratne, kolikor počasnejše je okrevanje, še zlasti, če kriza dolgoročno premakne trajektorijo gospodarske rasti relativno glede na pred-krizno trajektorijo. Prav takšen premik (»Hamiltonov« učinek) je pogost v finančnih krizah6. Zaradi takšnega premika v trajektoriji rasti so fiskalne težave še dodatno večje v državah s pokojninskim sistemom, ki nima (sistemske) kapice za delež pokojnin v BDP, kar je pav tako značilno za Slovenijo. Trajna izguba v produktu, zaradi premika trajektorije gospodarske rasti, se zato neposredno prenaša tudi na možen obseg transfeijev (ne glede na sistem siceršnjega pokojninskega varstva). Velikost fiskalnih posledic najnovejše krize V načelu lahko torej pričakujemo, da bodo tudi kratkoročni(!) fiskalni ukrepi, ki so implementirani v akutni fazi sedanje krize, imeli zelo dolgoročne učinke na gospodarske dosežke. Ti bodo izvirali tako iz velikega povečanja ponudbe na trgih kapitala državnega dolga, ki jih bo povzročilo obsežno krizno interveniranje, kakor tudi iz večje fiskalne represije (višjih davkov in iztiskanja gospodarstva iz kreditnega trga) in restrukturiranja trošenja države v korist prejemnikov z nominalno fiksiranimi pravicami, ki jih bo povzročil dolgoročni premik trajektorije BDP navzdol, torej dolgoročno relativno nižji domači produkt. 4 Pa še pri tem instrumentariju je fiskalna politika v evro območju omejena v manevriranju. 5 Glej, naprimer, Bole(2006a). 6 Glej, naprimer, Cerra in Saxena(2007) in Hamilton(1989). Slika 1. »Hamiltonov« učinek krize na trajektorijo rasti 70-, 50- 40- 00 02 04 06 10 12 14 16 18 20 22 24 Vir: Cerra in Saxena(2007) 8 V ilustracijo verjetnih težav na trgu kapitala državnega dolga velja omeniti, da evidenca o finančnih gospodarskih krizah v svetu po II svetovni vojni kaže, da je v treh letih po izbruhu finančne krize javni dolg praviloma porasel za preko 80% in to neodvisno od razvitosti konkretnih držav7. Glede na takšne izkušnje se lahko v daljšem obdobju po tej krizi pričakuje ogromno povečanje ponudbe državnega dolga. Že samo za skupino najbolj razvitih držav G20 se ocenjuje, da bodo fiskalne posledice finančne krize na dolg dosegle vrh v letu 2014, ko naj bi bil dolg skupine gospodarsko najmočnejših držav G20 za preko 24 odstotnih točk BDP (približno 40%) večji kot pred krizo, v letu 2007.8 To pomeni, da bodo samo države G20 vsako leto potrebovale 5% svetovnega produkta (slabo četrtino svetovnega varčevanja) za financiranje fiskalnih deficitov, ki jih bo povzročila sedanja kriza. Pogoji za zadolževanje manjših držav, še zlasti z nižjim investicijskim ratingom, se bodo torej zelo zaostrili, še zlasti, ker bo tudi povečanje njihovega javnega dolga veliko. Kriza bo seveda tudi v Sloveniji močno povečala javni dolg in dolgoročno poslabšala javnofinančno stanje. Proti-krizno delovanje fiskalne politike (zaradi avtomatičnih stabilizatorjev, neposrednega fiskalnega podpiranja gospodarstva in kapitalskih vložkov) bo samo do konca 2010 povečalo javni dolg za približno 50%. Javni dolg, ki je konec 2008 znašal 22.5% BDP, se bo namreč v obdobju 2009-2010 povečal zaradi kumulativnega deficita javnofinančnega sektorja za okoli 10.5%BDP9, zaradi kapitalskih vložkov v finančne posrednike za okoli 1%BDP (vložek v SID in predvidena proračunska rezerva za 7 V finančnih krizah realni padec davčnega donosa zlahka kumulativno preseže 10%, kot ilustrirajo posledice bančnih kriz v treh Nordijskih državah (Norveški, Švedski in Finski) na prehodu v devedeseta leta. Glej Reinhart in Rogoff(2008). 8 V 2007 je bil dolg v G20 62.4%BDP v 2014 pa naj bi bil, po ocenah IMF, 86.5%BDP. Glej Horton in drugi (2009). 9 Povprečje ocen Londonskega Consensus-a za javnofinačni deficit v Sloveniji za 2009 je, naprimer, -5.5%BDP za 2010 pa 5%BDP. dokapitalizacijo bank) in zaradi možne vnovčitve jamstev iz krizne podjetniške sheme za okoli 0.3% BDP (pri verjetnosti vnovčitve 0.1). V ilustracijo velikosti dolgoročnih fiskalnih posledic kriznega interveniranja dodajmo, da bi samo za nevtraliziranje porasta dolga Slovenije, ki ga bo povzročilo krizno poslabšanje fiskalnega stanja v 2009-2010, primarna bilanca javnofinančnega sektorja morala več kot 11 let dosegati letni presežek 1% BDP. To bo, v primerjavi s predhodnim obdobjem, izjemno veliko breme za javnofinančni sektor, če upoštevamo, da primarna bilanca niti v povprečju izjemno konjunkturnih let 2006-2007 ni dosegla presežka v obsegu 1% BDP. Pešanje fiskalnega stanja pred krizo. Na dolgoročne fiskalne posledice krize bodo vplivali tako zatečeno fiskalno stanje pred izbruhom krize, globina in trajanje krize ter narava implementacije proti-krizne fiskalne politike. Fiskalno stanje ob izbruhu krize je bilo v Sloveniji slabo; relativno majhen javni dolg je bila sicer pomembna vendar edina dobra stran fiskalnega stanja v 2008/q2. Opazno poslabševanje tekočih fiskalnih dosežkov v obdobju pred krizo je bilo prikrito zaradi visoke gospodarske rasti, natančneje, zaradi delovanja avtomatičnih stabilizatorjev10. Hitra rast je povzročila, na strani izdatkov, zmanjševanje transferjev, na strani prihodkov pa večanje davčnega donosa, še zlasti davkov na dohodek gospodinjstev in podjetij (glej tabeli 1 in 2). Edina komponenta pri izdatkih, ki je (izdatno) strukturno zmanjševala trošenje države po vstopu v EU, so bile plače, ki so se že sicer zmanjševale (kot delež BDP) vse od poletja 2003.11 9 Slika 2. Javnofinančna primarna bilanca 10 V obdodbju 2006/I-2008/II je gospodarstvo naraščalo zelo hitro, medletne stopnje rasti so bile večje od 5% kar v desetih zaporednih četrtletjih, s povprečno vrednostjo 6.2%. Glej SURS. 11 Ko je sprejet model indeksiranja plač v javnem sektorju, ki je enakovredno upošteval tečaj, inflacijo v Sloveniji in inflacijo v evro območju. Glej Bole in Mramor(2005). Ciklično večji prihodki in manjši izdatki so razvodeneli usmeritev fiskalne politike, saj je z znižanjem davčne obremenitve (ukinila je davek na plačilno listo in zmanjšala efektivno davčno stopnjo dohodnine) ter zaustavljanjem parametrične pokojninske reforme v času največje konjunkture ne le dodatno stimulirala gospodarstvo temveč tudi poslabšala strukturno fiskalno stanje. Saj zmanjšanje davčne obremenitve12 in povečanje trošenja za Slika 3. Kumulativne razlike (med Slovenijo in evro območjem) v BDP in primarnem deficitu 10 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Kumulativno povečanje (glede na vrednosti v 2004) razlik med Slovenijo in evro območjem; diference v stopnjah rasti so prikazane na levi osi, razlike v primarnem deficitu v odstotkih BDP pa na desni osi. pokojnine ni spremljalo nobeno dodatno strukturno krčenje izdatkov, ki bi bilo potrebno vsaj za vzdrževanje nespremenjenega strukturnega fiskalnega stanja, kaj šele za dodatno krčenje strukturnega trošenja, ki ga je zahteval vstop v denarno območje evra, ko je celotno breme makroekonomskega uravnavanja prešlo na fiskalno politiko13. Zaradi hitre rasti davčnega donosa ostalih davčnih oblik (ki jo je poganjala visoka rast gospodarske aktivnosti), (cikličnega) zaostajanja transferjev in (strukturnega) plač se je tekoči javnofinančni primarni saldo navkljub krčenju davčnih virov izboljšal, vendar je bilo izboljšanje premajhno za izboljšanje relativno slabega fiskalnega stanja glede na evro območje (kot kaže slika 2) celo pri hipotetično enaki gospodarski rasti, kaj šele pri dejansko bistveno hitrejši gospodarski rasti . 12 Za približno 1.8%BDP, glej Bole in Volčjak(2006) 13 Opozorila o zaporedju ekonomskopolitičnih potez za varno krčenje davkov in o potrebnih korekcijah fiskalne politike po vstopu v evro območje glej v Bole(2006a) in Bole(2006). Kako velika je bila oportunitetna izguba fiskalnega zdravja (izostanek relativnega izboljšanja fiskalnega stanja) je ilustrirano na sliki 3. Prikazane so kumulativne razlike med Slovenijo in evro območjem glede na izhodiščno leto 2004. Razlike so prikazane za rast BDP in javnofinančni primarni deficit v %.14 Na dlani je, da se je, navkljub hitrejši gospodarski rasti (v povprečju za preko dve odstotni točki letno) in predvsem opaznem pospeševanju rasti glede na evro območje (kumulativno za 4 odstotne točke), relativni javnofinančni primarni rezultat Slovenije do konca 2008 kumulativno celo poslabšal. Tabela 1. Javnofinančni izdatki 2004 2005 2006 2007 2008 Plačilo tujih obresti 0.48 0.41 0.29 0.27 0.32 Plačilo domačih obresti 0.94 0.88 0.92 0.77 0.58 Plače 9.07 8.78 8.62 8.01 818 Subvencije 1.20 1.33 1.30 1.23 1.28 Transferji posameznikom 16.24 1613 15.71 14.78 1514 Investicije 2.33 2.28 2.91 3.28 3.38 Izdatki za blago in storitve 3.12 3.02 319 312 3.22 11 Vir: Bilten, Mnistrstvo za Finance, lastni izračuni Opomba: V odstotkih BDP Tabela 2. Javnofinančni prihodki 2004 2005 2006 2007 2008 Davek na dohodke 7.8 7.8 8.8 8.5 9.3 Davek na plačilno listo 1.8 1.8 1.5 1.2 0.7 Posredni davki 13.2 13.6 131 131 12.9 Prispevki 13.9 13.9 13.6 13.3 13.7 EU prihodki 0.7 11 11 1.0 1.0 Kapitalski prihodki 0.3 0.4 0.5 0.4 0.3 Nedavčni prihodki 2.5 2.2 2.0 21 2.3 Vir: Bilten, Mnistrstvo za Finance, lastni izračuni Opomba: V odstotkih BDP Verodostojnost politike vzdržnega fiskalnega stanja je bila na koncu razdobja hitre rasti še dodatno spodkopana, saj je v 2008 prišlo, s sprejetjem novega zakona o plačah v javnem 14 V letu 2004, zadnjem pred vstopom Slovenije v EU, je bila gospodarska rast tako v Sloveniji kot v evro območju enaka mediani v obdobju 1996-2008 in praktično enaka tudi povprečku tega obdobja; v Sloveniji je bil povpreček enak letu 2004, namreč 4.3, v evro območju pa je bil povpreček 2.1, leto 2004 pa 2.2. sektorju, tudi do izničenja edinega (čeprav opazno velikega!) strukturnega izboljšanja v trošenju države (za 1% BDP) , do katerega je prišlo po vstopu v EU. Poslabšanje ilustrira slika 4, kjer je prikazano povečanje tekočih transferjev posameznikom in plač. Tako transferji kot plače so desezonirani in prikazani na enoto (četrtine) povprečnega BDP v 2008, kar omogoča bolj nazorno oceno velikosti trendnih letnih vrednosti.15 12 Izjemno hitra gospodarska rast v obdobju 2005 -2008 je bila torej fiskalno izgubljena. Še več! Izostanek relativnega izboljšanja(!) fiskalnega stanja glede na evro območje, pri sicer velikem pospeševanju(!) gospodarske rasti glede na evro območje in povečanje plač države (sprememba plačne zakonodaje) ob zatonu gospodarske rasti, nesporno dokumentirata, da so tudi v Sloveniji nosilci fiskalne politike (praviloma) nedosledni v času in pristranski k primanjkljaju (tako kot v tujini)16. Neodzivnost fiskalnega stanja na pospeševanje gospodarske rasti, ki jo kaže slika 3, torej dokumentira neverodostojnost zavez politike k vzdržnemu fiskalnemu stanju. Slika 4. Transferji posameznikom in plače javnofinančnega sektorja 2008:1 2008:2 2008:3 2008:4 2009:1 2009:2 Vir: Bilten, Ministrstvo za Finance, lastni izračuni Opomba: V odstotkih BDP 2008: desezonirane vrednosti Za izogibanje velikim narodnogospodarskim škodam v prihodnosti je zato nujno verodostojnost zavez k vzdržni fiskalni politiki institucionalizirati z (od vlade) neodvisnim nadzornikom fiskalnega stanja! Prav v obdobju fiskalne normalizacije, torej v času 15 Za znatno izboljšanje fiskalnega stanja (primarnega salda) v času »debelih krav » ne skrbijo le gospodarstva z »ozko« državo, temveč tudi gospodarstva s socialno »debelo« državo, kot naprimer Finska (s trošenjem države preko 49%BDP), ki je še v 2008 imela višek v primarnem saldu 4.5%BDP (Slovenija ga je imela -1.8%BDP). Glej Eurostat. Kako velika je zaradi tega bila, po izbruhu krize, razlika med Slovenijo in Finsko v manevrskem prostoru fiskalne politike (pri sicer približno enakem padcu gospodarske aktivnosti), je na dlani. 16 Glej Wyplosz(2005). nevtraliziranja posledic sedanjega velikega kriznega j avnofinančnega deficita na rast j avnega dolga bo, na primer, verodostojnost zavez k dolgoročno vzdržnemu javnofinančnemu stanju ključna. Kako namreč »zaupati« ekonomski politiki, da bo v »težkih« časih okrevanja dolgoročno krčila trošenje države, če tega ni bila sposobna izpeljati (navkljub deklaracijam) niti v izjemno »dobrih« časih?17 Poslabšanje javnofinančnega stanja v času izbruha krize. Ob obratu gospodarske aktivnosti (po 2008/II) so bili učinki avtomatičnih stabilizatorjev na osnovne fiskalne dosežke države seveda ravno nasprotni kot v času konjunkture. Tudi obseg učinkov je bil ustrezno velik. Dinamika obrata javnofinančnega stanja ob izbruhu krize je prikazana na sliki 5. Prikazane so spremembe javnofinančnih prihodkov in izdatkov. Prikazane so desezonirane vrednosti na enoto (četrtine) povprečnega BDP v 2008, ponovno zato, da nazorneje kažejo trendne letne spremembe. 13 Slika 5. Javnofinančno stanje ob izbruhu krize 45-, 43_ 42_ 4140-39_ 37 Vir: Bilten, Ministrstvo za Finance; lastni izračuni Opomba: V odstotkih BDP 2008; desezonirane vrednosti Na dlani je, da so se javnofinančni prihodki trendno ustavili že v tretjem četrtletju in da so izdatki nadaljevali z nespremenjeno dinamiko naraščanja do konca leta. Glavni generatorji nadaljnje rasti so bili avtomatični stabilizatorji (tekoči transfeiji posameznikom). Vendar je bilo naraščanje izdatkov opazno večje od proti-cikličnega delovanja avtomatičnih stabilizatorjev zaradi velikega povečanja plač v javnem sektorju. Že samo do konca 2008 so 17 Velja dodati, da verjetno ni bil dosežen niti cilj ukinitve davka na plačilno listo in krčenja dohodnine (namreč povečanje konkurenčnosti), saj so se zaradi velike konjunkture in manjših davkov v 2008 stroški dela v Sloveniji diferencialno povečali (glede na EU) za približno 1.8% BDP, torej približno toliko, kot se je zmanjšala davčna obremenitev (glej redni del septembrskih Gospodarskih Gibanj). namreč plače države porasle za 1% BDP na letni ravni (glej sliko 4). Po prvem četrtletju so od skupnega trendnega povečanja (po 2008q1) javnofinančnih izdatkov za 4.5% (v enotah BDP 2008), transferji posameznikom in plače skupaj prinesli 3.8 odstotne točke! Že v zadnjem četrtletju 2008 je bil deficit javnofinančnega sektorja (desezoniran in preračunan na letno raven) -4%BDP, V prvem polletju 2009 je porasel na 5%-6%BDP izključno zaradi velike spremembe dinamike avtomatičnih stabilizatorjev (stagnacije individualnih transferjev in močnega padca davkov) ter porasta plač javnega sektorja (glej sliki 4 in 5). Do visokega deficita javnofinančnega sektorja v prvem polletju 2009 je zaradi močnega padca javnofinančnih prihodkov očitno prišlo navkljub nominalnemu(!) zmanjševanju trošenja države (glej sliko 5). Z dodatnimi fiskalnimi vzpodbudami v 2009 se je dejanski javnofinančni saldo do konca drugega četrtletja 2009 le malo spremenil, čeprav so bile sprejeti ukrepi fiskalno manj ugodni od možnih. Subvencije za skrajšani delovni čas in subvencioniranje začasne nezaposlenosti na dinamiko poslabšanja fiskalnega stanja do sredine leta sploh še niso vidno vplivale, kot kaže slika 6, kjer so prikazane državne subvencije ostalim sektorjem (razen prebivalstvu). Slika 6. Subvencije ob izbruhu krize Vir: Bilten, Mnistrstvo za Finance, lastni izračuni Opomba: V odstotkih BDP 2008. desezonirane vrednosti Slika 7. Povečanje nezaposlenosti 2008Q3 2008Q4 2009Q1 2009Q2 2009Q3 15 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: ILO definicija nezaposlenosti; spremembe glede na 2008/8. Če sodimo po poslabšanju brezposelnosti do konca tretjega četrtletja letošnjega leta, je lajšanje likvidnostnega pritiska na brezposelnost s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa in začasne nezaposlenosti pripomogle k relativno (glede na evro območje) majhnemu poslabšanju brezposelnosti v Sloveniji. Glej sliko 7, kjer je prikazano povečanje brezposelnosti ob izbruhu krize glede na avgust 2008, ko je bila brezposelnost v Sloveniji najnižja. Odlaganje plačevanje socialnih prispevkov bi bilo bolj učinkovit način amortiziranja kratkoročnih učinkov (predvsem nelikvidnosti) krize na nezaposlenost18, saj je moralni hazard uporabnikov za zlorabljanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in\ ali subvencioniranja začasne nezaposlenosti večji (subvencije so namreč brezplačne!). Subvencijska pomoč je poleg tega slabše ciljana, saj stimulira k sodelovanju (zaradi brezplačnih subvencij!) tudi tista podjetja, ki jim državna pomoč malo pomeni, zaradi česar je potencial razpoložljive pomoči za podjetja (ki pomoč resnično potrebujejo) manjši. Seveda pa je za fiskalno politiko najpomembnejši argument proti brezplačnemu subvencioniranju (in v korist odlaganja davkov), neprimerno slabši učinek subvencij na vzdržnost dolgoročnega fiskalnega stanja (na verodostojnost zaveze politike vzdržnemu fiskalnemu stanju). Medtem ko so avtomatični stabilizatorji takoj in močno poslabšali javnofinančno stanje, pa do tretjega četrtletja 2009 dejansko realizirano poslabšanje javnofinančnega stanja, ki izvira 18 Glej, naprimer, Dreze(1993) ali Bole(2008) in Bole(2009) iz diskrecijskih kriznih posegov ekonomske politike, očitno še ni bilo veliko19. Seveda pa je potencialno možno poslabšanje fiskalnega stanja zaradi proti-kriznih ukrepov neprimerno večje, še zlasti, če bi prišlo do večje vnovčitve jamstev, ki so sestavni del proti-kriznih ukrepov za odpravljanje kreditnega zastoja, ali pa, splošneje, v primeru večjega poslabšanja solventnosti bank, če bi se okrevanje realnega gospodarstva zelo zavleklo. 16 Medtem ko je za nosilce politike nadaljevanje šibkega eksternega povpraševanja in zato izostanek okrevanja eksogeno, pa lahko ekonomska politika z neustrezno implementacijo vzpodbud z jamstvi neposredno poslabša fiskalno stanje. Nevarna so še zlasti jamstva bankam za kreditiranje podjetij, kjer bi zaradi neustrezne implementacije, še zlasti če bi nosilci ekonomske politike želeli na silo povečati obseg kreditov, lahko prišlo do večjega obsega vnočitev jamstev. Ad hoc (brez dražbe) zniževanje oportunitetne cene (deleža tveganja, ki ga nosi banka), ali preveliko povečevanje ponujene kvote jamstev bi namreč vzpodbudilo banke k vnovčitvi jamstev (in realizaciji kapitalskih dobičkov) pri kreditih z dovolj velikimi slabitvami20. Ponudba jamstev pri sedanji dinamiki gospodarske aktivnosti ne sme opazno preseči 50 milijonov mesečno (kar omogoča rast kreditov podjetij do 1% mesečno). V nasprotnem primeru bi se znižala oportunitetna »cena« in omogočilo prikrito dokapitaliziranje bank (v korist drugih lastnikov in na račun države) in, kar je dolgoročno ključno, hitro in opazno poslabšala fiskalno stanje21. Tudi timing omenjenega nasilnega pospeševanja finančnega napajanja gospodarstva bi bil napačen. Takšna kreditna pospešitev je bila potrebna na prehodu v 2009 (ko ukrep sploh še ni bil sprejet) in bo potrebna ob ponovnem zagonu gospodarske aktivnosti pri okrevanja. Takrat bo namreč potrebno večino financiranja obnoviti po toku verige dodane vrednosti navzdol. Potrebno bo torej precej bolj obsežno financiranje proizvodnje podjetij (pri danem obsegu prodaj) kot pred krizo22. Vendar za sedaj zanesljivih znakov za začetek okrevanja še ni! Ob takšnih in podobnih tveganih potezah fiskalne politike je potrebno opozoriti, da je za vzdržno fiskalno politiko bistveno bolj pomembno izogibanje tveganjem kot iskanje maksimalnih rešitev pri tveganih predpostavkah!23 19 Tudi v drugih državah se diskrecijski izdatki za nevtraliziranej krize počasi povečujejo. Močno kasni predvsem realizacija kapitalskih intervencij države, saj v razvitih državah do julija 2009 ni dosegla niti 50%; v skupini držav G20 je že realizirano 41% najavljenih kapitalskih injekcij, pri odkupu slabih terjatev in posojanju države pa je realizirano samo 18.9% predvidenih intervencij. Glej Horton in drugi(2009). 20 Že konec 2008 so mejne terjatve z bonitetno klasifikacijo C imele približno 43% pokritje s slabitvami. V sredi 2009 je ustrezna vrednost zagotovo že precej višja. Glej Poročilo o finančni stabilnosti, Banka Slovenije. Dodati je tudi potrebno (glej Bole(2009a), da je tekoča rast kreditov v Sloveniji opazno višja kot v evro območju 21 Glej Bole(2009a). 22 Glej Bole(2009a). 23 Glej Henriksson(2007). Usmeritve za vzdržno fiskalno politiko. Na kratek rok, torej v tekočem ali naslednjem letu, mora fiskalna politika ciljati normalizacijo finančnega napajanja gospodarstva in krizne posledice na nezaposlenost. Dokler dinamika okrevanja ne bo dovolj trdna, je potrebno javnofinančne spremembe, ki jih povzročajo avtomatični stabilizatorji financirati, strukturno pa prilagajati preostale postavke državne blagajne. Na pripadajoči del javnofinančnih izdatkov je tudi smiselno uporabiti nominalno pravilo. Avtomatični stabilizatorji (tako na strani trošenja kot prihodkov) namreč ne delujejo, v kolikor se ne financirajo24. Strukturno prilagajanje avtomatičnih stabilizatorjev (tako med prihodki kot izdatki države) je zato v času akutne faze krize potrebno in smiselno le v kritičnih primerih, ko je financiranje države v tujini, zaradi kreditnega zastoja na trgu državnega dolga, nemogoče. 17 Spreminjanje davčnega sistema na kratek rok ni smiselno, še zlasti ne, dokler ne bodo implementirane institucionalne osnove, ki bodo omogočile bolj učinkovito upravljanje z javnofinančno blagajno. Fiskalne poteze, ki so sledile krčenju davka na plačilno listo in zniževanju efektivne obdavčitve z dohodnino, dokumentirajo, da je potrebno zaradi nagnjenosti politikov (tudi slovenskih) k primanjkljaju, najprej(!) ustrezno zmanjšati strukturno trošenje in šele nato zmanjšati davčno obremenitev25. Za bolj učinkovito obvladovanje trošenja države je potreben prehod na programsko specificiran proračun, ki bi, med drugim, omogočil implementacijo vreče prilagodljivih izdatkov, torej znatno večji manevrski prostor ministra za finance pri (kratkoročnem) uravnavanju trošenja države26. Implementacija programsko specificiranega proračuna pa ne bi omogočila le bolj obvladljivega obsega temveč tudi (vsaj v načelu) bolj učinkovit strukturni obseg trošenja države27. Potrebno je sistemsko nevtralizirati nagnjenost nosilcev fiskalne politike k primanjkljaju, torej njihovo časovno nedoslednost pri upravljanju javnofinančne blagajne. To je potrebno tako zaradi učinkovitega odpravljanja dolgoročnih fiskalnih posledic sedanje krize, kot tudi, splošneje, vodenja dosledno anticiklične fiskalne politike, ki je po vstopu v evro nujna, če se želimo izogniti ponovitvam tako velikega (»boom-bust«) nihaja, kot ga je gospodarstvo doživelo od začetka 2007 do konca 2008. 28 Vprašanje je, seveda, kako nevtralizirati nagnjenost nosilcev fiskalne politike k primanjkljaju in torej povečati verodostojnost zavez fiskalne politike. Smiselna institucionalna ukrepa sta postavitev (od vlade) povsem (torej tudi finančno) neodvisnega fiskalnega sveta in sprejetje 24 Glej, naprimer, Corden(2009). 25 Glej komentar priprav za krčenje davka na plačilno listo v Bole(2006). 26 Glej Bole(2006a) 27 »K ciljem usmerjen proračun«, ki je v implementaciji, obsega koncept programsko specificiranega proračuna 28 Glej Bole(2008) in Bole(2006a). 18 zaveze o trajektoriji izboljševanja javnofinančnega stanja v ključnih časovnih presekih, vse do obrata v dinamiki javnega dolga. Določiti je torej potrebno, na primer, ciljan strukturni deficit ob koncu mandata vlade, ciljano dolžino obdobja do obrata v rasti javnega dolga, ipd.29. Fiskalni svet je formalno sicer ustanovljen, vendar je brez ključnih značilnosti za učinkovito nevtraliziranje časovne nedoslednosti politikov, kar bi moral biti osnovni namen ustanovitve takšne institucije (način izbora članov in mandata, (ne)odvisnost od vlade in, predvsem, proceduralne posledice njegovih sklepov). Fiskalni svet namreč ne sme biti strokovni in še manj še en (»folklorni«) svetovalni organ ministrstva za finance ali vlade. Zaporedje ključnih korakov fiskalne politike mora biti naslednje: a) na prvem koraku (v akutni fazi krize) uperiti ukrepanje v ključne ovire normalizacije finančnega napajanja gospodarstva in v ščitenje zaposlenosti; b) na drugem koraku (do začetka okrevanja) vzpostaviti institucionalni mehanizem vzdrževanja fiskalne verodostojnosti in določiti trajektorijo vzpostavljanja dolgoročno vzdržnega fiskalnega stanja; c) na tretjem koraku (do normalizacije rasti) pa mora fiskalna politika z institucionalnimi spremembami usposobiti upravljanje z javnofinančno blagajno za implementacijo vračanja fiskalnega stanja (javnega dolga) po napovedani trajektoriji k dolgoročno vzdržnemu fiskalnemu stanju. 29 Glej , naprimer, Švedsko po fiskalni krizi na začetku devedesetih let (Henriksson(2007)). Zaveza vlade (v proračunskem memorandumu) o deficitu ob koncu mandata je poteza takšne narave. Omenjena literatura Bole, V., 2006, „Lahkotnost razprav o krčenju trošenja države", Gospodarska Gibanja, 377, 6-19. Bole, V., 2006a, "Fiskalna politika po vključitvi v evro območje - novi cilji in fiskalna vzdržnost", Bančni vestnik, 55, 91-98. Bole, V., 2008, "Čas je za celovito anticiklično fiskalno politiko", Gospodarska Gibanja, 408, 6-15. Bole,V., 2009, "Kje dopolniti ekonomsko politiko za težje čase", Gospodarska Gibanja, 411, 6-13. Bole, V., 2009a, "Odpravljanje kreditnega krča - kako naprej?", Gospodarska Gibanja, 416, 6-18. 19 Bole, V. and D. Mramor (2005), "Soft Landing in the ERMII; Lessons from Slovenia", published in (ed. J. Prašnikar)."Competitiveness, Social Responsibility and Economic Growth", Nova Science Publishers, Inc, 45-63. Bole,V. In R. Volčjak, 2006, „Predlogi sprememb davčnega sistema: kratka ocena možnh posledic", Gospodarska Gibanja, 384, 31-48. Cerra, V. and S.C. Saxena, 2007, "Growth dynamics: the myth of economic recovery", BIS, WP226. Corden, W.M., 2009, "The theory of the fiscal stimulus: How will a debt-financed stimulus affect the future?", Policy insight, 34, CEPR, 1-6. Dreze, H., 1993, "Can Varying Social Insurance Contributions Improve Labour Market Efficiency?", in (ed. A. Atkinson) Alternatives to capitalism, the economics of partnership, St. Martin's Press in association with the International Economic Association. Hamilton, J.D., 1989, "A new approach to the economic analysis of nonstationary times series and the business cycle", Econometrica, 57, 357-384. Henriksson, J., 2007, "Ten lessons about budget consolidation", Bruegel Essay and Lecture Series. Horton, M., M. Kumar and P. Mauro, 2009, "The state ofpublic finances: A cross country fiscal monitor", IMF staff position note. Reinhart, C.M. andK.S. Rogoff, 2008, "Banking Crisis: An equal opportunity menace", NBER, WP14587. Reinhart, C.M. and K.S. Rogoff, 2009, "The aftermath offinancial crisis", NBER, WP14656. Spilimbergo A., S. Symansky and M. Schindler, 2009, "Fiscal multipliers", IMF staffposition note, IMF. Wyplosz,C., 2005, "Fiscal policy: Institutions versus rules", National Institute Economic Review, 191, 70-84. ZNAKOV VSAJ PREHODNEGA IZBOLJŠANJA JE VSE VEČ 20 Zmanjšanje domačega trošenja v avgustu je bilo manjše od običajnega sezonskega padca; z impulznim trendom ugotovljeno krčenje je bilo najmanjše po lanskem septembru. Pričakovano skupno povpraševanje v predelovalnih dejavnostih je oktobra celo doseglo dolgoletno povprečje in opazno presega pričakovanja v EU. Zaostajanje izvoza za primerljivim lanskim je bilo septembra manjše kot v prejšnjih mesecih, saldo blagovne menjave je bil malone izravnan. Zmanjšanje primanjkljaja je pričakovan rezultat nekoliko nesimetričnega krčenja trgovinske menjave; uvoz se je zmanjšal bolj kot izvoz. Trgovinska menjava Slovenije se je skrčila bolj kot v povprečju EU; razmerje med krčenjem menjave in krčenjem produkta paje bilo manjše. Zaupanje se počasi vrača; v predelovalnih dejavnostih se je oktobra okrepilo, v storitvenih dejavnostih je ostalo nespremenjeno, v trgovini pa je oslabelo. Gospodarska klima v EU ostaja nespremenjena. Industrijska produkcija se je septembra malenkostno povečala. Večina neindustrijskih dejavnosti se še naprej krči; kriza v gradbeništvu se še poglablja; število turističnih prenočitev se tudi po končani poletni sezoni zmanjšuje, posledice krize na avtomobilskem trgu nekoliko popuščajo. Na trgu dela se je stanje močno poslabšalo. Število iskalcev dela se približuje 100.000, vendar so v zadnjih mesecih nekoliko boljše tudi zaposlitvene možnosti. V septembru je bilo v EU27 že 22,1 milijona brezposelnih, od tega 15,3 milijona na območju evra. Povečevanje brezposelnosti se bo nadaljevalo tudi, ko bo gospodarska aktivnost začela naraščati; v krizi dosežena brezposelnost bo dolgotrajna in malone neodpravljiva. Med krizo so mnoge države EU s svojimi posegi velik del potencialne odkrite brezposelnosti spreminjale v prikrito. Cene pričenjajo (vztrajneje) naraščati; oktobra so se povečale za 0.1% in so na ravni, ki so jo dosegle oktobra lani. Tokrat se je bolj podražilo blago, storitve so se pocenile. Cene industrijskih proizvajalcev so se septembra povečale v vseh namenskih skupinah, medletne spremembe in impulzni trendi ostajajo raznoliki. Oktobra so začele hitreje rasti cene surovin; v začetku novembra so bile kovine v evrih za četrtino dražje kot pred letom; dražja je bila tudi nafta in hrana. Dinamika plač in stroškov dela se umirja (glede na evro območje). Bruto in neto plače so se avgusta zmanjšale, velik del tega gre pripisati krčenju opravljeni ur dela. Stroški dela, ki so v 2008 močno porasli in izničili pozitivne učinke ukinitve davka na plačilno listo, so se umirili, prehitevanje stroškov dela v drugih gospodarstvih EU je izginilo. Izjema je država, kjer je zakon o plačah drastično povečal dinamiko stroškov dela. Javnofinančni prihodki so se oktobra močno povečali, krepijo se predvsem prihodki iz domačih davkov na blago in storitve. Tudi neposredni davki in ostali prihodki so oktobra porasli; glavnino je prispevala dohodnina, ostalo višji socialni prispevki; izdatnost davka na dohodek podjetij ostaja precej nižja. »Polžja« rast denarnih agregatov se nadaljuje; krediti podjetjem so se zmanjšali, krediti prebivalstvu povečali. Povečali so se tudi depoziti, podjetij bolj kot prebivalstva. Neto finančna pozicija je ostala praktično nespremenjena V evro območju so se septembra krediti privatnemu sektorju povečali relativno še manj kot v Sloveniji, opazno se je skrčil širši denar in ročnost depozitov. Interventne obrestne mere ECB ostajajo nespremenjene, obrestne mere na denarnih trgih in obrestne mere dolgoročnih državnih papirjev stagnirajo, tudi detajlistične obrestne mere, razen na depozite prebivalstva, se niso spremenile. Tekoči račun je malone izravnan. K temu je največ prispevl majhen primanjkljaj v blagovni menjavi. Finančni račun odraža odpravljanje posledic nebrzdanega zadolževanja in špekuliranja v razdobju 2005-2008. 21 SIGNS OF CONTEMPORARY IMPROVEMENTS ON THE RISE The drop of domestic demand in August was less than normal seasonal cut back; the rate of decrease was the lowest since September 2008. Expected total demand in manufacturing in October reached previous long term average; expectations exceeded the expectations in EU. The lagging of exports behind the exports in 2008 was lower than in previous months, trade balance was close to equilibrium. The decrease of the trade balance is an expected outcome of slightly asymmetrical reduction offoreign trade; imports decreased more than exports. Foreign trade in Slovenia contracted more than EU average; the ratio between reduction of trade and reduction of GDP was however lower than average. The confidence is slowly coming back; in October, the confidence strengthened in manufacturing, stagnated in services, and weakened in retail trade. Business climate in EU has remained unaltered. Industrial production increased slightly in September while activity in most non-industrial sectors decreased. The crisis is deepening in construction, the number of tourists continued to decrease also in the non-seasonal period; the consequences of the crisis in the car market were milder than before. The situation on the labor market is rapidly worsening, the number of job seekers approaches 100.000, though job opportunities have been improving. The number of unemployed people in EU27 reached 22.1 million, in the euro area 15.3 millions. The created unemployment will extend long beyond the period of recovery in production, the unemployment rate reached in the crisis will preserve; government interventions in the labor market in many EU countries changed potential open unemployment into hidden unemployment 22 Prices began to grow steadily; in October, they increased by 0.1 percent which reestablished their level a year ago. Prices of goods increased, prices of services lowered. Industrial producers prices in September increased in all three groups; yearly changes and impulse trends varied. World raw material prices in the beginning of November were higher than a year ago; prices of metals for a quarter; higher were also oil andfood prices. The dynamics of wages and labor costs is calming down (compared to euro area). Gross and net wages decreased in September partly due to the drop in number of working hours. Labor costs which increased enormously and which nullified the effects of the abolition ofpayroll taxes on competitiveness, have calmed; the overtaking of labor costs in other EU countries has disappeared. Government is an exemption; the wage reform enacted in 2008 has increased wage dynamics drastically. Public revenues rose substantially in October, particularly due to domestic taxes on goods and services. Direct taxes and other revenues increased, as well. the major contribution coming from personal income tax and social contributions. The revenues of profit tax remained low. Extremely slow growth of monetary aggregates continues; credits to business sector dropped slightly while credits to households increased slightly; netfinancial position did not alter. Credits to the non-financial private sector in EU lagged behind even more; broad money shrank. ECB interest rate remains unaltered, interest rates on the money market and on long term government bonds stagnate, so do the interest rates for credits and deposits.. Current account is nearly balanced with the trade account contributing most. Financial account exhibits struggle with the consequences of unrestrained debts incurrences and speculations in 2005-2008 period. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Začetek opaznega trendnega pospeševanja trošenja? Podatki o skupnem domačem trošenju omogočajo oceno za avgust, ko se je domače trošenje zmanjšalo za 6.8%. Zmanjšanje pa ni doseglo sezonskega padca, ki je običajen za avgust, saj se je bolj dolgoročna dinamika okrepila, rast impulznega trenda je tako dosegla najmanj enkrat višjo, čeprav še vedno negativno, vrednost (-1.7% na letni ravni), kot v katerem koli mesecu po lanskem septembru. Trendna pospešitev domačega končnega trošenja potrjuje tudi omenjena višja dinamika domačih davkov na blago in storitve po drugem četrtletju. Avgusta se je popravila bolj dolgoročna dinamika pri vseh treh komponentah domačega trošenja. Bolj dolgoročna dinamika trošenja prebivalstva je bila ponovno (tako kot julija) opazno pozitivna, vendar se je še povečala. Trošenje prebivalstva je bilo, namreč, za skoraj 6% višje kot pred letom dni (v juliju le za 1.2%). 23 Investicije so se avgusta sicer trendno še naprej opazno zmanjševale, vendar je bilo to zmanjševanje najnižje po lanskem oktobru. Velja dodati, da se je v tretjem četrtletju prvikrat po letu dni povečalo tudi število tržnih transakcij s stanovanji. Tekoče trošenje države za blago in storitve se je avgusta povečalo za 2.5%, bolj dolgoročna dinamika pa je bila višja od 10% (pozitivna je že tretji mesec). Izvozno povpraševanje je avgusta močno padlo; padec je bil večji od sezonskega, saj se je bolj dolgoročna trendna dinamika iz julijskega povečevanja ponovno spremenila v (počasno) padanje. Septembrski sunek v izvozno povpraševanje je bil prav tako močnejši od sezone, vendar tokrat navzgor. Tako da se je trenda dinamika izvoza opazno povečala. V zadnjih treh mesecih (julij-september) se je trendna dinamika izvoza zelo izboljšala, trendno zmanjševanje po letnih stopnjah preko 25% pred julijem, se je v tretjem četrtletju spremenilo v trendno naraščanje po stopnji okoli 14% na letni ravni. Pričakovano skupno povpraševanje v predelovalnih dejavnostih je oktobra praktično že doseglo dolgoletno povprečje, saj je delež anketiranih podjetij, ki pričakujejo rast v naslednjih treh mesecih doseglo 62% vseh anketiranih; še naprej opazno presega tudi pričakovanja v EU. Izvozna pričakovanja so se tudi povečala, vendar so še naprej šibkejša od skupnega in od dolgoletnega povprečja, saj le približno 50% anketiranih pričakuje povečanje v naslednjih treh mesecih, podobno kot v EU. Pričakovana prodaja v trgovini na drobno se prav tako povečuje (bolj kot v EU), vendar še ni dosegla dolgoletnega povprečja (le okoli polovice anketiranih pričakuje povečanje prodaje v naslednjih treh mesecih). 2. Malone izravnana blagovna menjava v septembru Septembra se kažejo pozitivni premiki v blagovni menjavi s tujino. Zaostajanje izvoza za primerljivim lanskim je bilo septembra manjše kot pred tem, saldo blagovne menjave pa je skoraj izravnan. Medtem ko je bil devetmesečni blagovni primanjkljaj lani 2345 milijonov €, je letos le 553 milijonov €, torej niti četrtino lanskega. Letošnja prilagoditev v smeri zmanjšanja trgovinskega primanjkljaja je resnično velika, a je predvsem rezultat krize -nekoliko nesimetričnega zmanjšanja trgovinske menjave. Trgovinska menjava (desezonirani podatki) 24 Skupni slovenski izvoz je bil septembra 1490 milijonov € (20.3% manj kot septembra 2008), uvoz 1502 milijonov € (29.0% manj kot septembra lani), kar pomeni primanjkljaj le 12 milijonov € oziroma kar 99.2% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z EU je bil izvoz 1060 milijonov € (padec za 15.4% glede na september 2008), uvoz 1195 milijonov € (28.4% manj), kar da primanjkljaj 135 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil septembra izvoz 430 milijonov € (30.3% manj kot enak mesec lani), uvoz 307 milijonov € (31.2% manj), kar pomeni presežek 123 milijonov € in 116.2% pokritje uvoza z izvozom. V prvih treh četrtletjih 2009 je bil skupni izvoz 11883 milijonov € (22.3% manj kot v enakem obdobju lani), uvoz 12436 milijonov € (29.5% manj), kar da primanjkljaj 552 milijonov € oziroma 95.6% pokritje izvoza z uvozom. V menjavi z EU je bil izvoz v devetih mesecih 8319 milijonov € (21.6% manj kot v enakem obdobju lani), uvoz 9699 milijonov € (29.8% manj), kar pomeni primanjkljaj 1380 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz v tem obdobju 3564 milijonov € (23.9% manj kot v devetih mesecih 2008), uvoz 2737 milijonov € (28.5% manj), kar da presežek 827 milijonov €. Veliko krčenje svetovne trgovinske menjave je pričakovana posledica finančne krize ter temelji razlog za krčenje bruto domačega produkta. Tako se je trgovinska menjava EU od drugega kvartala lani do drugega kvartala letos skrčila za 16.1 odstotkov (izvoz za 16.8 in uvoz za 15.4 odstotke), kar je 3.3 krat več od krčenja BDP v enakem razdobju; upadel je za 4.9 odstotka. Ustrezne številke v EU15 so 16.05, 17.7, 14.4 in 4.8 odstotkov. V vsej EU, posebno pa še v razvitem delu je bilo krčenje izvoza močnejše od krčenja uvoza. Izvoz se je najbolj, kar za 30.2 odstotka zmanjšal na Finskem, najmanj, le za 2.4 odstotka pa na Irskem. Izvoz se je bolj kot uvoz skrčil še v Nemčiji (za 18.1 proti 11.0 odstotkom), Franciji, Italiji, Avstriji in na Nizozemskem. V ostalih članicah EU je bilo krčenje uvoza močnejše od krčenja izvoza. Uvoz se je najbolj skrčil v Latviji (za 38.9 odstotkov), Litvi (za 37.1 odstotka) in Estoniji (za 31.2 odstotka). Slovenija sodi med dežele, v katerih se je trgovinska menjava skrčila za 22.2 odstotkov, to je bolj kot v povprečju EU, izvoz za 20.5 odstotka, uvoz pa za 23.9 odstotka. Razmerje med krčenjem menjave in krčenjem produkta je bilo manjše kot v povprečju EU; velik del krčenja BDP gre torej pripisati krčenju domačega povpraševanja - velikemu padcu investicij. 25 Krčenje trgovinske menjave v razdobju 2009/N-2008/N izvoz uvoz menjava BDP izvoz/ BDP uvoz/ BDP izvoz/ uvoz EU27 -16.80 -15.40 -1610 -4.90 3.43 314 1.09 EU15 -17.70 -14.40 -16.05 -4.80 3.69 3.00 1.23 Belgija -18.70 -1710 -17.90 -3.70 5.05 4.62 1.09 Češka -16.60 -1700 -16.80 -5.50 3.02 3.09 0.98 Danska -13.50 -16.30 -14.90 -7.00 1.93 2.33 0.83 Nemčija -18.60 -11.00 -14.80 -5.90 315 1.86 1.69 Estonija -11.30 -31.20 -21.25 -15.80 0.72 1.97 0.36 Irska -2.40 -6.90 -4.65 -7.30 0.33 0.95 0.35 Grčija -10.90 -21.80 -16.35 -0.30 36.33 72.67 0.50 Španija -15.70 -22.30 -19.00 -4.20 3.74 5.31 0.70 Francija -12.90 -10.70 -11.80 -2.80 4.61 3.82 1.21 Italija -23.90 -1810 -21.00 -6.00 3.98 3.02 1.32 Ciper -12.10 -17.30 -14.70 -0.70 17.29 24.71 0.70 Latvija -18.60 -38.90 -28.75 -17.40 1.07 2.24 0.48 Litva -23.40 -3710 -30.25 -2110 111 1.76 0.63 Madžarska -1410 -22.40 -18.25 -730 1.93 3.07 0.63 Malta -810 -18.60 -13.35 -3.00 2.70 6.20 0.44 Nizozemska -12.20 -11.90 -12.05 -5.20 2.35 2.29 1.03 Avstrija -17.20 -12.40 -14.80 -4.50 3.82 2.76 1.39 Poljska -13.40 -19.20 -16.30 110 -1218 -17.45 0.70 Portugalska -1710 -16.40 -16.75 -3.70 4.62 4.43 1.04 Romunija -11.70 -2750 -19.60 -8.30 1.41 3.31 0.43 Slovenija -20.50 -23.90 -22.20 -9.00 2.28 2.66 0.86 Slovaška -18.90 -20.20 -19.55 -5.40 3.50 3.74 0.94 Finska -30.20 -2760 -28.90 -8.90 3.39 310 1.09 Švedska -15.20 -18.50 -16.85 -610 2.49 3.03 0.82 Vel. Britanija -13.00 -1510 -14.05 -6.50 2.00 2.32 0.86 3. Zaupanje se počasi vrača 26 Gospodarska kriza se nadaljuje. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je kazalnik »gospodarska klima« v oktobru 2009 glede na mesec prej znižal za dve odstotni točki, od oktobra lani je nižji za 13 odstotnih točk, hkrati pa je njegova vrednost za 23 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v oktobru je bila za dve odstotni točki višja kot mesec prej, glede na oktober lani je bila za 3 odstotne točke, glede na dolgoletno povprečje pa 16 odstotnih točk nižja. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma neugodna, saj so se glede na pretekli mesec najbolj znižali kazalniki: pričakovana proizvodnja, pričakovan izvoz in pričakovano skupno povpraševanje. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je bila v oktobru 2009 le 72,4-odstotna, kar je sicer za 2,3 odstotne točke več kot v juliju 2009, a tudi za 10,1 odstotne točke manj kot oktobra lani in za 8,8 odstotne točke pod dolgoletnim povprečjem. Kazalniki konkurenčnega položaja so se v oktobru v primerjavi z julijem 2009 izboljšali, saj sta se tako kazalnik »konkurenčni položaj na trgih držav članic EU«, kakor tudi kazalnik »konkurenčni položaj na trgih zunaj EU« zvišala vsak za 6 odstotnih točk, medtem ko se je kazalnik »konkurenčni položaj na domačem trgu« zvišal za 5 odstotnih točk. Prav tako se je v oktobru obseg novih naročil v primerjavi z julijem 2009 zvišal in sicer za 25 odstotnih točk. Kot glavni omejitveni dejavnik v proizvodnji je bilo v oktobru najpogosteje navedeno nezadostno domače povpraševanje, nezadostno tuje povpraševanje, negotove gospodarske razmere, neporavnane obveznosti iz poslovanja ter težave pri pridobivanju kreditov. Naročila v predelovalni dejavnosti Po septembrskem vračanju optimizma zaupanje v storitvenih dejavnostih ostaja na isti ravni, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v oktobru 2009 enaka kot pretekli mesec, hkrati pa je za 34 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja; v primerjavi z oktobrom lani pa je bila njegova vrednost nižja za 27 odstotnih točk. Na isti ravni ostaja tudi zaupanje v gradbeništvu, saj je vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v oktobru enaka septembrski, v primerjavi z lanskim oktobrom pa je bila nižja za 50 odstotnih točk, hkrati pa je bila za 53 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma ugodna. Glavna omejitvena dejavnika v gradbeništvu v oktobru sta bila nezadostno povpraševaje, s čimer se je spopadalo 52% gradbenih podjetij, in velika konkurenca v panogi, kar je kot omejitev navedlo prav tako 52% podjetij. Ankete SURS-a kažejo, da se je vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v oktobru 2009 glede na pretekli mesec znižala za 1 odstotno točko, glede na oktober lani pa je bil kazalnik nižji za 34 odstotnih točk. V oktobru je bil delež podjetij, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 39%. Kar 47% podjetij je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi, za 38% podjetij v trgovini na drobno pa so omejitev pomenili visoki stroški dela. 27 Gospodarska klima se je v celotni EU27 zanemarljivo popravila oziroma ustalila na nizki ravni. Po podatkih Eurostata so se v oktobru 2009 naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec prej zvišala za 1,7 odstotne točke, glede na oktober lani pa so nižja za slabih 18 odstotnih točk. Glede na september so se v oktobru za 4,6 odstotne točke znižala naročila v gradbeništvu, medtem ko so se pričakovanja v trgovini na drobno izboljšala za 2,6 odstotne točke, hkrati pa so tudi dobrih 9 točk višja kot oktobra lani. Splošni poslovni optimizem se je v oktobru 2009 v celotni sedemindvajseterici nekoliko dvignil in sicer za slabo odstotno točko, v primerjavi z lanskim oktobrom pa je bil višji za dobre 3 odstotne točke. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Nekoliko višja industrijska produkcija Industrijska produkcija se je malenkostno povečala. Po podatkih SURS-a je bila v septembru za slab odstotek višja kot mesec prej, hkrati pa za 16% manjša kot v septembru lani. Produkcija v prvih devetih mesecih letošnjega leta je bila skoraj za dobrih 20% nižja kot v enakem obdobju lanskega leta. Impulzni trend kaže, da se je v septembru industrijska produkcija prvič po skoraj enem letu zviševala in sicer po stopnji 2,5% letno. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile za 0,3% manjše kot v mesecu prej, v primerjavi z lanskim septembrom pa za slabe 4% manjše. Dejavnost rudarstva se je v septembru zvišala za slaba 2% glede na avgust, v primerjavi s septembrom 2008 pa se je povečala za 2,7%. V prvih devetih mesecih je bila dejavnost rudarstva za dobrih 5% nižja kot v enakem obdobju lanskega leta. 28 Krizne razmere so tudi v predelovalnih dejavnostih nekoliko popustile, saj se je njihova aktivnost v septembru glede na mesec poprej zvišala za 1,2%, glede na september 2008 pa so se predelovalne dejavnosti skrčile za šestino. Prav tako se je dejavnost v predelovalni industriji zmanjšala prvih devetih mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani in sicer za dobrih 21%. Podroben pogled glede na mesec poprej pokaže v septembru na porast v večini sektorjev predelovalne industrije, pri tem največji porast beležijo v sektorjih proizvodnja oblačil, motornih vozil, prikolic in polprikolic in proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, kjer se je proizvodnja povečala za več kot polovico, produkcija pa je bila v septembru nižja v le v sektorju proizvodnja pijač. V septembru se je aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo kot edina izmed industrijskih panog glede na predhodni mesec zmanjšala za slabih 5%, glede na lanski september pa je bila produkcija tega sektorja manjša za osmino. Produkcija v septembru v primerjavi s predhodnim mesecem je bila slab odstotek višja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo, za skoraj pol odstotka višja v proizvodnji proizvodov za investicije in za 2 odstotka višja v proizvodnji proizvodov za široko porabo. V septembru se je glede na avgust industrijska produkcija v EU27 povečala za 0,2%, na območju evra pa za 0,3%. Glede na september lani pa se je industrijska produkcija v EU27 zmanjšala za 12,1%, na območju evra pa za 12,9%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v septembru glede na mesec poprej padla v enajstih, zrasla pa v sedmih državah in sicer največ na Irskem (11,2%), v Nemčiji (3,0%) in na Švedskem (1,6%). Največji upad industrijske produkcije so v septembru zabeležili v Italiji (-5,3%) in na Portugalskem (-3,3). 5. Večina neindustrijskih dejavnosti se še naprej krči Kriza v gradbeništvu se še poglablja. Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih septembra, za več kot 10% nižja od vrednosti gradbenih del v avgustu. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letošnjem septembru v primerjavi s septembrom lani zmanjšala za več kot 32 % Število turističnih prenočitev se tudi po končani poletni sezoni manjša. Septembra jih je bilo za slabih 5% manj kot v enakem mesecu leta 2008, hkrati pa se je skupno število prenočitev v devetem mesecu zniževalo po mesečni stopnji -0,43% (impulzni trend). To je predvsem posledica upada tujega turističnega povpraševanja, saj je v septembru število turističnih prenočitev tujih gostov glede na september 2008 upadlo za slabih devet odstotkov.. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v septembru kaže krčenje po -0,02% mesečno. Le število prenočitev domačih gostov se je v septembru povečalo in sicer za dobra dva odstotka glede na enak mesec v lanskem letu. Podatki o SURS-a o transportu za avgust kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za dobrih 12%, v zračnem prevozu pa za dobrih 6% manj potnikov kot v avgustu lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za pet odstotkov, v zračnem prevozu pa za 5,5 odstotkov manjše. V cestnem mestnem prevozu je bilo avgusta prepeljanih za dobro četrtino manj potnikov kot v istem mesecu 2008. Čez cestne mejne prehode na meji s Hrvaško je avgusta letos prispelo v državo za šestino manj potnikov kot avgusta lani. Potniški promet na letališčih se je v letošnjem avgustu glede na avgust lani zmanjšal za dobre 4%. V pomorskem prevozu je bilo v avgustu prepeljanega za dobro petino več blaga, opravljenih tonskih kilometrov pa je bilo manjše za slabih 12% kot avgusta lani. Posledice krize na avtomobilskem trgu nekoliko popuščajo, saj je bilo v avgustu glede na enak mesec lani v register vpisanih le za dobro sedmino manj prvič registriranih cestnih motornih vozil, med njimi za slabih 9% manj osebnih avtomobilov. 29 6. Na trgu dela spet močno poslabšanje Na trgu dela se je stanje ponovno močno poslabšalo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v avgustu zmanjšalo na 941566 oziroma za 2519 oseb glede na mesec prej, glede na lanski avgust pa se je število povečalo za 0,1%. V avgustu je bilo v Sloveniji 853460 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na julij se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 2168 oseb ali 0,3%, glede na avgust lanskega leta pa se je to število zmanjšalo za 2,8%. Med zaposlenimi osebami jih je bilo v avgustu še vedno dobrih 91% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od avgusta lani zmanjšalo za 3,1%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na avgust 2008 zmanjšalo za 3,1%. Med samozaposlenimi pa je bilo 57% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v avgustu povečalo za 258, od avgusta lani pa kar za 7,2%. Število kmetov je v avgustu glede na julij ostalo nespremenjeno, glede na avgust lanskega leta pa se je zmanjšalo za 3,6%. Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji v oktobru registriranih 94591 brezposelnih, kar je za 6225 oziroma 7,0% več kot v septembru ter za 51,1% več kot oktobra lani. V oktobru se je na novo prijavilo največ brezposelnih oseb letos, saj se je znatno povečalo prijavljanje mladih po zaključku šolanja, poleg tega pa so na rast brezposelnosti vplivali tudi stečaji nekaterih večjih podjetij. Tako je bilo oktobra 15055 novo prijavljenih brezposelnih oseb, kar je 60,4% več kot septembra in 42,3% več kot oktobra lani. V primerjavi s septembrom se je prijavilo kar trikrat več iskalcev prve zaposlitve in kar štirikrat več brezposelnih zaradi stečajev, medtem ko se je brezposelnih po izteku zaposlitve za določen čas prijavilo za 3,3% manj, trajno presežnih delavcev pa za 7,6% manj. Iskalci dela 30 96,000 92,000. 88,000. -V 84,000. 80,000. 76,000. 72,000. 68,000. 64,000. 60,000. 56,000. 05:01 05:07 06:01 06:07 07:01 07:07 08:01 08:07 09:01 V letošnjem letu se je pritok novih brezposelnih oseb močno narasel, vendar so v zadnjih mesecih nekoliko boljše tudi zaposlitvene možnosti. Tako se je od 67865 brezposelnih, ki so se v letošnjih prvih desetih mesecih odjavili iz evidence ZRSZ, zaposlilo oziroma samozaposlilo 39840 brezposelnih oseb, kar je za 10,4% več kot v enakem lanskem obdobju. Po podatkih Eurostata je bila septembra stopnja anketne brezposelnosti na območju evra (EA16) 9,7%, kar je za 0,1 odstotne točke več kot mesec poprej ter 2 odstotni točki več kot v septembru 2008. V celotni evropski sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v septembru letos 9,2% in se je glede na enak mesec lani povečala za 2,1 odstotne točke. V septembru je bilo v EU27 22,1 milijona brezposelnih, od tega 15,3 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v septembru 2009 najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili na Nizozemskem (3,6%) in v Avstriji (4,8%), najvišjo pa v Latviji (19,7%) in Španiji (19,3%). Stopnja brezposelnosti se še naprej povečuje tudi v ZDA, kjer je v septembru 2009 znašala 9,8%, kar je za 0,1 odstotne točke več kot mesec poprej. 7. Ustvarjanje prikrite brezposelnosti Povečevanje brezposelnosti je nedvomno najhujša posledica finančne krize; nadaljevalo pa se bo tudi, ko bo gospodarska aktivnost začela naraščati. V krizi dosežena brezposelnost bo dolgotrajna in malone neodpravljiva, posebno še, ker se reševanje iz krize povsod usmerja v povečevanje produktivnosti in konkurenčnosti, kar ne ustvarja možnosti za večje zaposlovanje. Zaradi socialnih in političnih problemov, ki jih prinaša povečana brezposelnost, so mnoge države EU spreminjale mehanizem zaposlovanja; velik del potencialne odkrite brezposelnosti so s posredovanji na trgu dela spreminjale v prikrito. Med drugim kvartalom 2009 in drugim kvartalom 2008 se je tako elastičnost zaposlovanja (odstotna sprememba zaposlenosti pri enoodstotni spremembi gospodarske aktivnosti BDP) znižala na 0.50; krčenje zaposlenosti je bilo torej v povprečju pol manjše od krčenja BDP. Mehanizem zaposlovanja in brezposelnost sprememba zaposlenosti (2) sprememba BDP (3) brezposelnost II/2008 (4) brezposelnost II/2009 (5) 6=(5)/(4) EU27 -1.9 -4.9 6.8 8.8 1.29 EU15 -1.8 -4.8 6.9 9 1.30 Belgija -0.7 -3.7 6.7 7.7 115 Bolgarija -1.8 -4.9 5.9 6.3 1.07 Češka -1.4 -5.5 4.3 6.3 1.47 Danska -2.6 -7 31 5.9 1.90 Nemčija -0.1 -5.9 7.3 7.6 1.04 Estonija -10.2 -15.8 41 13.3 3.24 Irska -8.3 -73 5.3 121 2.28 Grčija -1.0 -0.3 7.5 9.2 1.23 Španija -71 -4.2 10.5 17.9 1.70 Francija -1.2 -2.8 7.7 9.4 1.22 Italija -0.9 -6 6.8 7.4 1.09 Ciper -0.5 -0.7 3.5 5.2 1.49 Latvija -131 -17.4 6.2 16.4 2.65 Litva -6.7 -211 4.8 13.8 2.88 Luksemburg 1.3 -5.3 4.8 6.3 1.31 Madžarska -4.5 -7.3 7.7 9.7 1.26 Malta -0.8 -3 5.9 71 1.20 Nizozemska -0.8 -5.2 2.8 3.2 114 Avstrija -11 -4.5 3.5 4.8 1.37 Poljska -0.7 11 7.3 8 110 Portugalska -2.7 -3.7 76 9.2 1.21 Romunija -1.2 -8.3 5.7 6.4 112 Slovenija -1.6 -9 4.4 5.8 1.32 Slovaška -1.3 -5.4 9.8 10.9 111 Finska -3.0 -8.9 6.2 8.2 1.32 Švedska -2.2 -61 6 81 1.35 Vel. Britanija -2.0 -6.5 5.3 7.7 1.45 31 32 Razlike med članicami EU so velike, saj so nekatere poskušale oziroma mogle učinke krčenje aktivnosti na zaposlenost in s tem na odkrito brezposelnost ublažiti precej bolj, druge pa tega niso mogle ali poskušale. V prvem primeru je bila elastičnost zaposlovanja pod evropskim povprečjem, torej manjša kot 0.50, v drugem pa nadpovprečna. oziroma višja od 0.50. V prvo skupino držav je mogoče uvrstiti Nemčijo, Italijo, Litvo, Nizozemsko, Luksemburg, Romunijo in Slovenijo; v drugo skupino sodijo predvsem Estonija, Irska, Španija. Za prvo skupino nasploh je značilno vsaj ohranjanje ostankov »socialno tržnega gospodarstva«, za drugo skupino pa pripadnost »čistemu tržnemu gospodarstvu«. Politika posegov v mehanizem zaposlovanja se odraža tudi v povečanih stopnjah brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti se je v Estoniji povečala s 4.1 na 13.3 odstotke, na Irskem s 5.3 na 12.1 odstotek, v Španiji z 10.5 na 17.9 odstotka. V Nemčiji se je povečala le s 7.3 na 7.6 odstotka, na Nizozemskem s 2.8 na 3.2 odstotka, v Sloveniji s 4.4 na 5.8 odstotka. CENE IN PLAČE 8. Cene pričenjajo (vztrajneje) naraščati Oktobra so se cene povečale za 0.1%, vendar so zaradi padanja v začetnem delu leta ostale na isti ravni, ki so jo dosegale oktobra lani. Tokrat so opazno bolj porasle cene blaga, zelo močno predvsem cene obleke in obutve (zaradi sezonske zamenjave kolekcij v trgovinah) - porasle so za 7.8%. Od storitev so se močneje podražile komunikacije, izobraževanje ter zdravje. K skupnemu povečanju cen so daleč največ prispevali proizvodi iz skupine obleke in obutve (0.6 točke). Tudi pri pocenitvah so bili sezonski učinki močni. Najbolj so se pocenile počitnice v paketu, te so potisnile cene v skupini rekreacije in kulture za 2.9% navzdol. Močneje so se pocenili tudi produkti iz skupine prevoza (tako goriva, kot avtomobili in motorna kolesa) in hrane ter brezalkoholnih pijač. Skupni indeks cen so najbolj znižale cenejše počitnice v paketu (za 0.3 točke), goriva (za 0.2 točke) in hrana (za 0.1 točke) Harmoniziran (v EU primerljiv) indeks cen se je oktobra prav tako povečal za 0.1; v evro območju se je povečal še za malo več (0.2%). Bolj dolgoročna (medletna) dinamika je bila v Sloveniji že pozitivna, v evro območju pa še vedno negativna. Cene industrijskih proizvajalcev so se septembra (zadnji mesec za kateri so dostopni podatki) povečale, tako proizvodov za domači trg (0.3%), kot za tuji trg (0.4%). Bolj dolgoročna (medletna) dinamika skupnih proizvajalčevih cen je bila septembra še negativna, tako pri skupni proizvodnji kot pri proizvodnji za domači trg. Tudi rast impulznega trenda je bila še rahlo negativna. Pri proizvodih za vse trge so se septembra povečale proizvajalčeve cene v vseh treh skupinah (pri investicijski opremi, repromaterialu in življenjskih potrebščinah), medtem ko so pri proizvodih za domači trg cene investicijske opreme spet padale. Bolj dolgoročna dinamika je negativna pri cenah investicijske opreme, medtem ko je pri repromaterialih in življenjskih potrebščinah dinamika na prehodu v naraščanje, tako pri proizvodih za domači trg kot za skupni trg. Septembra se je namreč pri proizvodih življenjskih potrebščin in repromateriala rast impulznega trenda spremenila v pozitivno (na okoli 1.2% na letni ravni), vendar so bile ustrezne cene še vedno nižje kot pred letom dni. Cene surovin so se pričele oktobra opazneje povečevati. Tako je samo v mesecu dni evrski indeks surovin porasel za 6.4% in je bil po daljšem času ponovno višji kot pred letom dni (za 2.7%). Najbolj so oktobra porasle cene nafte, evrski indeks kar za 10.3% (v dolarjih za 11.8% za sodček West Texas). Ostale surovine so rasle enakomerno, nekaj hitreje le neprehrambene kmetijske surovine in surovine hrane. V letu dni se je najbolj podražilo zlato , v dolarjih za 39.2 (na začetku novembra je bila unča zlata 1060 $). Pri medletnem povečanju ostalih surovin pa so bila v ospredju letna povečanja pri kovinah. Saj so bile kovine najbolj občutljive na obračanje aktivnosti sredi letošnjega leta. Surovine kovin so tako bile na začetku novembra (v evrih) za približno 24% višje kot pred letom dni, nafta za 8.9% in surovine hrane za 6.6%. 33 9. Dinamika plač in stroškov dela se opazno umirja (glede na evro območje) Bruto in neto plače so se avgusta zmanjšale, tudi bolj dolgoročna dinamika se je opazno umirila, saj je medletna rast padla na okoli 1% (povprečne plače so torej le še za odstotek višje kot pred letom dni), rast impulznega trenda pa je postala celo negativna. Podatki o plačah za uro dela ne kažejo tako močnega zmanjšanja, torej je umirjanje plač v večji meri posledic krčenja sklada ur dela. Tudi najnovejši podatki o povprečnih plačah za september kažejo, da je bila poletna umiritev plač verjetno delno posledica krčenja sklada ur dela, saj so se septembra povprečne plače povečale za 1.3%, medletne pa za 2.4%. Takšen nihaj v plačah (med avgustom in septembrom) je sicer sezonski , tudi padec plač za plačano uro (padle so z 8.62 evra na 8.34 evra) je takšne narave (zato je tudi letna stopnja rasti ostala nespremenjena). Vir:Eurostat Pripomba: Medletne stopnje rasti Med sektorji gospodarstva so septembra po rasti močno izstopale plače v prometu (povečale so se za 6.4%, v povprečju gospodarstva za 1.3%), medtem ko je bila bolj dolgoročna (medletna) rast najvišja v sektorjih oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter v prometu. V obeh sektorjih so v letu dni povprečne plače porasle za preko 4%. Stroški dela v Sloveniji so v 2008 močno porasli in daleč prehiteli stroške dela v evro območju in Nemčiji, torej v gospodarstvu, ki diktira realni tečaj evra. Tako so stroški dela (kot smo omenili že v prejšnjih številkah GG) popolnoma izničili učinke ukinitve davka na plačilno listo na povečanje izvozne konkurenčnosti. V letošnjih treh četrtletjih se je relativna dinamika stroškov dela opazno umirila. Zaradi pospeševanja stroškov dela v Nemčiji in evro območju je namreč prehitevanje stroškov dela slovenskega gospodarstva letos izginilo. Izjema je država, kjer je zakon o plačah, ki je sprejet v 2008, drastično povečal dinamiko stroškov dela glede na razvita gospodarstva v evro območju (glej sliko). V drugem četrtletju je bila na primer medletna dinamika stroškov dela države v Slovenji kar za 10 odstotnih točk višja od dinamike stroškov dela države v Nemčiji. Stroški dela v državi 16_ 141210- 6- 4- 2- 35 07:1 07:2 07:3 07:4 8:4 09:1 09:2 Vir:Eurostat Pripomba: Medletne stopnje rasti FINANČNA GIBANJA 10. Domači davki na blago in storitve se krepijo Celotni j avnofinančni prihodki so se oktobra močno (za preko 15%) povečali. Že v predhodni številki GG smo omenili, da je verjetno prišlo do premika v timingu vplačil pri davku na dodano vrednost (iz septembra v oktober), zaradi česar je bila izdatnost davka na dodano vrednost septembra merjena po denarnem toku opazno nižja, to je verjetno tudi razlog za visoko stopnjo rasti javnofinančnih prihodkov med septembrom in oktobrom. Verjetno pa so se javnofinančni prihodki oktobra tudi trendno povečali, saj je bila rast impulznega trenda ponovno (tako kot septembra) zelo močna (preko 12% na letni ravni) . Neposredni davki in ostali prihodki so oktobra porasli za 4.5% (za 33 milijonov evrov). Dolgoročnejša rast (impulznega trenda) je zelo močno poskočila. Glavnino povečanja je prispevala dohodnina, saj je v oktobru porasla za skoraj 20 milijonov. Ostalo so prinesli predvsem za 10 milijonov višji socialni prispevki. Izdatnost davka na dohodek podjetij še naprej ostaja bistveno nižja (za okoli 40%) kot pred letom dni. Domači davki na blago in storitve so, kot rečeno, oktobra močno porasli predvsem zaradi premika v timingu vplačil davka na dodano vrednost iz septembra na oktober. Navkljub temu so bili domači davki na blago in storitve v tretjem četrtletju le še 0.4% pod ravnijo pred letom dni. Domače trošenje se torej krepi. Davek na dodano vrednost po obračunu (ki kaže dinamiko domačega trošenja) je bil v tretjem četrtletju letos celo prvikrat višji kot pred krizo, če pa se (zaradi omenjenega premika v timingu vplačil) primerja razdobje julij-oktober v 2009 in 2008, je bil v letošnjem letu ustrezen donos davka na dodano vrednost po obračunu le še za 2.5% manjši kot v lanskem razdobju (v prvem četrtletju je bil ustrezni zaostanek 18.5%, v drugem pa 7.1%!). Trošarine so oktobra močno porasle (za skoraj 30 milijonov) in so bile kar za 27% višje kot pred letom dni (seveda pri bistveno višjih davčnih stopnjah), kar je prav tako znatno več kot v tretjem četrtletju. 36 11. »Polžja« rast denarnih agregatov se nadaljuje Skupni krediti so se septembra malo povečali (za 0.2% ). Pri tem so se krediti podjetjem zmanjšali in so bili le še za 2.8% nad ravnijo v lanskem septembru. Krediti prebivalstvu so se povečali (za 1.1%). Celoten obseg depozitov se je septembra povečal za 0,2%, vendar je bila struktura dinamike depozitov ravno obratna kot pri kreditih; depoziti prebivalstva so se zmanjšali, podjetij povečali. Neto finančna pozicija je ostala praktično nespremenjena (krediti so se povečali za 59 milijonov, depoziti pa za 42 milijonov). Likvidnostno stisko gospodarstva dobro ilustrira dejstvo, da je stanje depozitov podjetij (pri bistveno manjši obtočni hitrosti denarja) septembra bilo že za skoraj 4% nižje kot pred letom dni. Likvidnostna kriza oziroma počasna rast denarja lahko resno ogrozi okrevanje gospodarstva. V evro območju so se septembra krediti privatnemu sektorju povečali relativno še manj kot v Sloveniji, le za 0.05% (5.8 milijarde), tako da so bili za 0.3% nižji kot pred letom dni. Istočasno se je opazno skrčil širši denar (depoziti), saj je padel za 0.4% (34 milijard). Še naprej se zmanjšuje ročnost depozitov, tako je bilo v evro območju septembra stanje vezanih depozitov z ročnostjo do 2 let za skoraj 18% nižje kot pred letom dni. Interventne obrestne mere ECB ostajajo še nadalje nespremenjene. Tudi obrestne mere na denarnih trgih in obrestne mere dolgoročnih državnih papirjev stagnirajo (oktobra je bil tri mesečni euribor 0.43%, ustrezna obrestna razlika desetletnega AAA državnega papirja pa 3.18 točke). V Sloveniji se septembra detajlistične obrestne mere praktično niso spremenile. Za približno 0.2 točke so se zmanjšale le obrestne mere na depozite prebivalstva. 12. Izravnan tekoči račun in odpravljanje posledic nebrzdanega zadolževanja Septembrski presežek na tekočem računu v višini 78 milijonov evrov je majhen primanjkljaj do avgusta spremenil v majhen presežek po prvih treh kvartalih; lanskoletni primanjkljaj po devetih mesecih je presegel milijardo in pol evrov. K presežku je tako septembra kot tudi v prvih treh kvartalih največ prispevala sprememba v blagovni menjavi; namesto lanskoletnega septembrskega primanjkljaja na računu blaga v višini 190 milijard smo letos septembra imeli presežek 21 milijonov, primanjkljaj po devetih lanskih mesecih v višini 1.9 milijard evrov se je letos skrčil na samo 266 milijonov evrov. Gospodarska kriza je oklestila tudi tradicionalni presežek na računu storitev; septembra letos je znašal 133 milijonov evrov, septembra lani pa 196 milijonov evrov; v devetih mesecih letos 996 milijonov evrov, v enakem razdobju lani pa 1295 milijonov evrov. Podobno je krčenje na računu dohodkov, letošnji septembrski neto odliv je bil 54, lanski 130 milijonov evrov; letošnji devetmesečni 514, lanski pa 803 milijone evrov. Primanjkljaj na računu transferov se je v primerjavi z enakimi razdobji lani nekoliko povečal, v septembru s 14 na 22 milijonov evrov, v devetih mesecih s 138 na 157 milijonov evrov. 37 Plačilna bilanca januar - september september 2008 2009 2008 2009 Tekoči račun -1.553,1 59,0 -138,2 78,4 Blago -1.907,5 -266,4 -189,9 21,5 Storitve 1.2951 9961 1961 133,7 Dohodki -802,9 -513,9 -130,2 -54,4 Tekoči transferi -137,7 -156,8 -14,2 -22,4 Kapitalski in finančni račun 1.807,3 -176,0 33,7 46,8 Kapitalski račun -131 311 -0,9 0,7 Finančni račun 1.820,4 -2071 34,6 461 Neposredne naložbe 100,3 -524,7 -48,3 -92,0 Naložbe v vrednostne papirje -681,9 4.347,7 237,9 1.679,0 Finančni derivativi 39,9 6,2 1,8 9,6 Ostale naložbe 2.362,3 -4183,4 -127,0 -1.5621 Mednarodne denarne rezerve -0,2 1471 -29,9 11,7 Neto napake in izpustitve -254,3 117,0 104,5 -125,2 Finančni račun odraža odpravljanje posledic nebrzdanega zadolževanja za »varčevanje« oziroma naložbe v vrednostne papirji v razdobju 2005-2008. Neto obveznosti v septembru so se sicer povečale, v devetih mesecih pa so se zmanjšale za dobrih dvesto milijonov evrov. Neposredne naložbe Slovenije v tujino so presegle tuje pri nas, v septembru za 92, v devetih mesecih za 525 milijonov evrov. Povsem se je spremenil računa naložb v vrednostne papirje; priliv kapitala prek tega računa je v septembru znašal kar 1679, v devetih mesecih pa 4348 milijonov evrov. Za odplačila dolgov (zmanjšanje obveznosti) je septembra šlo 1562 milijonov evrov; v devetih mesecih pa so se obveznosti prek računa ostalih naložb zmanjšale za 4183 milijonov evrov. Domače končno trošenje za blago in tržne storitve Prebivalstvo Investicije v osn. sredstva Širša država Skupno Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 9009 19966 9.5 0.69 5318 6.3 0.33 1749 8.3 -0.19 19398 8.5 0.51 9003 13358 8.9 0.68 5954 19.0 0.98 1883 8.1 0.45 91196 9.7 0.74 9004 14196 6.3 0.56 6783 13.9 1.11 1793 -4.8 0.19 99774 74 0.68 9005 14967 5.4 0.41 7910 6.3 0.60 1910 6.5 0.57 94088 5.8 0.48 9006 15955 6.6 0.45 7959 10.4 1.37 9073 8.5 0.50 95988 79 0.74 9007 17905 78 0.73 9631 91.0 0.99 9919 6.7 1.16 99048 11.8 0.87 9008 19943 8.8 0.00 10405 9.78 0.87 9596 14.18 1.35 39174 9.50 0.87 9008/4 1663 13.18 1.49 889 90.91 1.86 185 19.16 -9.37 9736 15.98 1.17 5 1719 19.05 1.30 936 11.39 1.99 199 17.66 9.31 9847 19.90 1.34 6 1688 10.85 0.99 915 10.19 -0.98 905 99.76 9.06 9809 11.83 0.14 II 5063 19.01 9740 13.88 589 99.11 8399 13.98 7 1690 8.01 0.34 993 9.90 -0.18 904 19.86 1.77 9816 9.18 0.35 8 1483 4.19 -0.80 863 4.90 -0.11 186 1.94 -0.10 9531 3.97 -0.43 9 1710 9.76 0.79 1004 13.51 -0.94 196 19.50 9.09 9911 11.64 0.59 III 4883 7.41 9790 9.07 586 13.15 8959 8.36 10 1719 9.43 -0.08 968 5.64 -0.59 908 10.75 0.44 9888 4.05 -0.13 11 1581 5.89 -0.31 787 -9.81 -3.31 941 13.89 1.00 9609 3.79 -1.09 19 1614 4.99 -1.18 669 -9.96 -6.95 378 17.59 3.80 9661 1.84 -9.38 IV 4907 4.09 9494 -1.89 897 14.71 8158 3.91 9009/1 1399 15.03 -0.14 547 -95.95 -5.30 179 11.98 -3.89 9118 0.74 -9.03 9 1386 -8.41 -0.19 659 -91.54 -3.86 180 6.66 -0.49 9994 -11.77 -1.36 3 1698 -1.96 -0.65 741 -15.85 -3.95 197 -1.47 0.10 9565 -6.38 -1.38 I 4413 0.59 1946 -90.60 549 4.93 6908 -6.90 4 1603 -3.58 -0.46 636 -98.45 -3.50 913 15.35 -0.43 9459 -10.38 -1.33 5 1610 -5.97 -1.05 671 -98.99 -3.56 903 1.77 -0.98 9484 -19.76 -1.75 6 1665 -1.37 0.14 680 -95.79 -3.73 903 -0.90 0.39 9549 -9.97 -1.09 II 4878 -3.65 1987 -9748 619 5.10 7484 -10.89 7 1710 1.93 0.95 648 -99.76 -3.97 908 1.78 0.58 9566 -8.89 -0.99 8 1571 5.91 0.58 607 -99.60 -1.98 913 14.47 0.94 9391 -5.57 -0.14 Izvoz Izvoz Slovenije* Izvoz Slovenije izven EU97** Izvoz EU97** Izvozne cene Slovenija* * Izvozne cene EU97** Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medlet stopnja indeks medletna stopnja indeks medleta stopnja 9009 10943 5.9 0.76 3439.4 13.9 891899 0.8 109.9 -0.7 100.3 -1.1 9003 11985 3.1 0.34 3590.5 4.4 869936 -9.5 101.9 -0.3 96.4 -3.9 9004 19783 13.3 1.45 4976.0 19.1 959995 9.6 109.0 0.1 96.9 -0.9 9005 14914 11.9 0.83 4997.4 15.9 1053198 10.5 104.5 9.4 99.6 3.5 9006 16760 179 1.35 5848.1 18.7 1159833 10.1 106.4 1.8 103.4 3.8 9007 19387 15.7 0.85 6740.1 15.3 1937951 6.7 105.7 9.1 104.9 1.5 9008 19794 1.74 -0.68 7407 9.90 1308960 5.4 109.3 3.4 108.0 9.9 2008/11 5949 6.57 1958 14.43 337045 9.1 108.8 9.61 107.0 1.65 7 1776 4.47 0.40 716 19.84 191965 19.9 111.1 4.71 108.8 9.84 8 1391 -8.90 -0.71 559 9.96 99999 -1.7 110.8 4.14 108.4 3.14 9 1864 11.48 0.53 710 18.61 114841 11.7 109.6 9.91 109.4 4.09 III 4961 3.19 1978 14.19 336035 75 110.5 3.99 108.9 3.35 10 1808 0.11 -0.31 683 7.63 119973 9.8 109.1 9.63 108.9 3.69 11 1498 -13.99 -3.93 565 -7.50 100917 -10.7 110.8 5.99 109.5 3.79 12 1189 -14.58 -5.01 505 -5.43 99934 0.1 110.4 4.35 108.5 9.84 IV 4495 -8.97 1753 -1.48 318794 -9.7 110.1 4.06 109.0 3.49 9009/1 1190 -96.99 -5.66 368 -91.90 75468 -95.1 108.0 0.19 106.8 0.19 2 1985 -93.56 -3.95 459 -94.49 85505 -91.6 109.9 9.93 108.4 1.03 3 1394 -18.79 -4.66 590 -90.99 93386 -19.0 107.9 0.37 107.5 0.56 I 3869 -93.09 1340 -99.00 954359 -19.5 108.6 0.93 107.6 0.59 4 1999 -99.44 -9.66 499 -98.67 88090 -94.0 106.7 -1.75 106.3 0.09 5 1390 -91.56 -9.64 469 -93.64 84919 -90.7 108.6 -0.91 106.6 0.00 6 1405 -18.70 -0.39 484 -95.87 99895 -18.6 108.7 0.37 106.7 -1.48 II 4017 -93.37 1445 -96.18 965835 -91.1 108.0 -0.77 106.5 -0.47 7 1388 -91.87 0.59 594 -96.88 101009 -17.9 106.4 -4.93 107.4 -1.99 8 1055 -90.14 -0.39 431 -91.98 79990 -90.1 106.3 -4.06 107.0 -1.99 9 1490 -90.07 3.11 III 3939 -90.73 *podatki SURS. ** podatki Eurostat ♦ CO CD Uvoz Uvoz Slovenije* Uvoz Slovenije izven EU97** Uvoz EU97** Uvozne cene Slovenija* * Uvozne cene EU97** Leto mil.C letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja 9009 11548 1.9 0.40 9601.9 1.0 936979 -4.3 97.0 -5.0 96.1 -3.4 9003 19938 6.0 0.51 9874.5 10.5 935946 -0.9 94.8 -9.3 91.6 -4.7 9004 14143 15.6 1.60 9569.6 - 10.9 1097536 9.9 97.5 9.9 93.8 9.5 9005 15489 9.5 1.09 3368.1 31.4 1179850 14.8 1079 9.9 109.3 9.0 9006 18313 18.3 1.99 4978.7 97.0 1351896 14.6 115.7 8.0 111.0 8.5 9007 91936 16.0 0.87 6050.0 41.4 1499911 5.9 190.9 3.9 111.7 0.6 9008 99648 6.65 -0.05 7940.0 19.7 1550976 8.19 198.0 6.8 191.8 8.7 9008/11 5963 19.09 1868 19.98 391990 19.74 196.1 5.97 191.0 9.57 7 9047 13.09 0.99 687 41.04 144106 17.96 130.3 760 198.5 13.19 8 1638 4.87 -0.08 549 19.03 196474 7.61 130.5 9.66 1976 13.59 9 9086 9.69 -0.16 639 8.35 138951 15.71 131.8 759 196.9 11.41 III 5771 9.40 1861 91.97 408830 13.60 130.9 8.97 197.7 19.68 10 9104 4.68 -0.90 684 17.80 136851 4.90 134.8 10.95 193.6 8.61 11 1714 -11.33 -5.17 577 7.51 194167 -3.97 133.1 9.64 191.4 4.66 19 1517 -11.08 -5.66 516 6.43 110990 -5.68 196.0 3.36 115.9 -1.45 IV 5335 -5.56 1778 10.91 371938 -1.66 131.3 7.98 190.1 3.89 9009/1 1955 -30.89 -6.65 459 -99.15 103797 -90.94 119.8 -9.60 108.7 -7.79 9 1336 -97.71 -5.80 469 -14.86 96584 -91.04 119.4 -9.85 110.9 -6.61 3 1489 -99.95 -6.19 599 -13.36 103003 -1746 193.4 -1.59 110.1 -756 I 4080 -96.87 1449 -16.78 303314 -19.83 190.9 -9.39 109.7 -730 4 1359 -39.90 -4.1 480 -18.16 96737 -96.09 118.5 -4.74 108.8 -780 5 1349 -33.19 -4.95 499 -30.08 99411 -97.79 116.9 -799 109.9 -9.15 6 1376 -99.89 -3.14 417 -37.55 97458 -96.88 190.9 -5.95 110.5 -11.53 II 4070 -31.75 1397 -99.00 986605 -96.87 118.5 -5.98 109.5 -9.53 7 1495 -30.37 -0.56 434 -36.81 100499 -30.31 1170 -10.91 110.6 -13.93 8 1919 -95.57 0.99 396 -96.91 91496 -9771 116.1 -11.03 9 1509 -98.01 9.03 III 4146 -98.15 A pod at ki SURS. ** podatki Eurostat Naročila, pričakovanja in poslovni optimizem v EU Poslovna klima Naročila, predelovalna Naročila, gradbeništvo Trgovina na drobno Poslovni optimizem EU 13 dejavnost EU97 EU97 pričakovanja EU97 EU97 Leto ocena medletna ocena medletna indeks medletna ocena medletna EU 97 Slovenija stanja sprememba stanja sprememba naročil sprememba stanja sprememba 9009 -0.61 -0.34 -95.48 -6.99 -99.71 -7.09 -0.45 -3.81 -10.4 -3.7 9003 -0.51 0.1 -96.41 -0.93 -93.08 -0.37 3.98 3.73 -10.9 -4.5 9004 0.95 0.76 -15.48 6.89 -18.85 4.93 5.36 0.96 -4 9 9005 -0.06 -0.31 -18.34 -9.86 -13.7 5.15 9.44 -9.99 -7.9 -1 9006 1.05 1.11 -9.7 15.64 -6.64 7.06 19.01 9.57 1.6 9.8 9007 1.99 0.94 9.96 5.66 -8.07 -1.43 14.11 9.1 3.7 11.6 9008 -0.38 -1.67 -15.51 -18.47 -1794 -9.17 -3.58 -1769 -10.09 -4.98 9008/7 -0.9 -1.5 -11.4 -15.9 -91.8 -17.9 -8.7 -91.7 -8.9 -11.7 8 -0.3 -1.7 -13.7 -17.8 -94.3 -17.7 -11.5 -98.4 -9.8 -14.9 9 -0.8 -1.9 -91.6 -93.7 -99.7 -18.9 -6.8 -17.5 -19.7 -16.6 III -0.43 -1.7 -15.57 -18.9 -99.93 -18.17 -9 -99.53 -10.5 -14.9 10 -1.3 -9.9 -99.9 -99.0 -31.7 -93.5 -19.8 -96.4 -91.7 -99.0 11 -1.9 -9.9 -37.9 -38.6 -36.9 -98.1 -19.5 -33.4 -99.9 -99.5 19 -9.9 -3.8 -46.4 -46.3 -49.7 -99.7 -30.1 -37.5 -36.9 -35.1 IV -9.0 -9.9 -378 -38.0 -37.1 -97.0 -90.8 -39.4 -99.0 -98.8 9009/1 -9.8 -3.6 -51.5 -48.8 -43.4 -98.7 -30.6 -34.6 -34.8 -36.9 9 -3.3 -4.0 -58.8 -55.7 -47.6 -30.4 -94.7 -39.0 -35.7 -37.4 3 -3.4 -4.9 -60.8 -59.7 -45.5 -97.1 -91.4 -33.9 -36.5 -38.7 I -3.9 -3.9 -57.0 -54.7 -45.5 -98.7 -95.6 -35.8 -35.7 -37.5 4 -3.9 -3.6 -57.3 -51.1 -47.3 -98.0 -16.3 -91.9 -39.0 -31.0 5 -3.1 -3.7 -57.5 -51.8 -48.9 -31.9 -11.6 -19.0 -99.3 -97.9 B -9.9 -3.0 -57.9 -50.1 -45.1 -94.3 -13.1 -15.8 -98.9 -93.4 II -3.1 -3.4 -57.3 -51.0 -47.1 -97.8 -13.7 -18.9 -99.8 -979 7 -9.7 -9.5 -55.9 -43.8 -41.8 -90.0 -15.9 -6.5 -96.4 -175 8 -9.9 -1.9 -50.4 -36.7 -49.6 -18.3 -9.9 9.3 -90.6 -10.8 9 -9.1 -1.3 -49.4 -97.8 -49.4 -19.7 -6.3 0.5 -19 -6.3 III -9.3 -1.9 -51.7 -36.1 -49.3 -19.3 -10.9 -1.9 -99.0 -11.5 10 -1.8 -0.5 -47.7 -17.8 -47.0 -15.3 -3.7 9.1 -18.3 3.4 cn > čn Č5< z > "D 3D I— O cn > Gospodarska aktivnost in brezposelnost v EU Leto Industrijska produkcija EU97 Predelovalna dejavnost EU97 Gradbena aktivnost EU97 Trgovina na drobno EU97 Anketna stopnja brezposelnosti indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja EU 97 EU 15 Slovenija 9009 99.76 -0.5 99.54 -0.7 101.99 0.9 91.18 9.6 8.9 76 6.3 9003 100.4 0.6 100.09 0.6 109.15 0.9 93.69 9.8 9 8 6.7 9004 109.67 9.3 109.60 9.5 109.68 0.5 96.98 3.5 9.1 8.1 6.3 9005 103.86 1.9 104.00 1.4 103.04 0.4 100.00 3.1 8.7 7.9 6.5 9006 108.00 4.0 108.78 4.6 107.98 4.1 104.06 4.1 8.9 7.7 5.9 9007 111.61 3.3 113.04 3.9 111.97 3.7 10773 3.5 71 7.4 4.9 9008 109.13 -9.9 108.05 -4.4 103.33 -7.1 111.06 3.1 7.0 7.9 4.4 9008/4 113.99 3.9 111.95 4.3 101.35 -1.9 109.08 3.9 6.8 6.9 4.3 5 111.86 -0.1 109.55 -0.1 106.04 0.9 119.09 6.3 6.7 6.8 4.1 6 114.66 -0.3 114.07 -0.9 111.8 0.9 109.95 3.7 6.8 7.0 4.0 II 113.97 1.1 111.69 1.3 106.40 -0.03 110.37 4.6 6.8 6.9 4.1 7 110.09 -0.5 109.9 -0.5 104.99 -1.3 113.34 4.4 6.7 6.9 4.1 8 94.68 -0.7 91.19 -0.9 99.67 -0.4 108.41 3.6 6.8 7.0 4.1 9 113.36 -9.1 113.19 -9.9 106.5 -3.6 110.94 3.4 6.8 7.0 4.0 III 106.09 -1.1 104.53 -1.9 101.13 -1.9 110.66 3.8 6.8 7.0 4.1 10 114.1 -5.0 111.67 -5.0 107.76 -3.7 119.17 1.3 7.1 7.3 4.3 11 104.56 -19.1 105.09 -19.3 104.59 -11.9 111.77 -0.7 7.3 7.5 4.3 19 99.69 -16.3 90.93 -16.7 94.44 -14.5 136.46 -1.9 7.6 8.9 4.3 IV 103.76 -11.0 109.54 -19.4 109.96 -13.3 190.13 -0.5 7.3 77 4.3 9009/1 88.99 -18.9 86.19 -90.8 84.99 -19.5 100.97 -9.0 8.3 8.5 5.0 9 87.56 -90.9 86.01 -99.6 85.66 -17.6 94.67 -4.5 8.8 9.0 5.4 3 95.64 -90.4 95.19 -91.9 99.71 -15.4 103.99 -3.6 8.9 9.0 5.6 I 90.7 -90.1 89.08 -91.5 87.76 -15.9 99.69 -3.3 8.7 8.8 5.3 4 88.90 -99.1 88.84 -90.1 96.35 -4.9 106.37 -9.5 8.8 9.0 5.6 5 89.60 -19.9 90.69 -17.3 96.73 -8.8 106.93 -4.6 8.7 8.9 5.6 6 93.44 -18.5 94.94 -16.8 99.09 -11.4 106.38 -3.9 8.7 8.9 5.6 II 90.41 -90.9 91.47 -18.1 97.39 -8.5 106.56 -3.5 8.7 8.9 5.6 7 90.61 -17.6 91.91 -15.8 94.63 -9.9 109.45 -3.4 8.7 8.9 5.7 8 81.90 -13.5 77.94 -14.5 81.85 -11.7 104.94 -3.9 8.9 9.1 5.7 9 - - - - - - 106.30 -3.6 8.9 9.3 5.7 III - - - - - - 106.90 -3.4 8.8 9.1 5.7 Naročila, pričakovanja in poslovni optimizem v Sloveniji Gospodarska klima Naročila, predelovalna dejavnost Naročila, gradbeništvo Trgovina na drobno pričakovanja Poslovni optimizem Leto ocena medletna ocena medletna indeks medletna ocena medletna ocena medletna stanja sprememba stanja sprememba naročil sprememba stanja sprememba stanja sprememba 9009 0.3 6.4 -90.1 -0.3 -99.9 - 99.9 -1.4 -3.7 -0.7 9003 9.5 9.9 -94.1 -4.0 -19.0 10.9 97.6 -9.3 -4.5 -0.8 9004 5.8 3.3 -19.7 11.4 -3.0 9.0 30.9 9.6 9.0 6.5 9005 9.6 -3.9 -14.8 -9.1 -15.1 -19.1 35.0 4.8 -1.0 -3.0 9006 10.3 7.7 4.5 19.3 -6.4 8.7 36.1 1.1 9.8 10.8 9007 13.4 3.1 8.3 3.8 13.0 19.4 40.9 4.8 11.6 1.8 9008 9.9 -11.9 -19.3 -976 -6.5 -19.5 30.5 -10.4 -4.3 -15.9 9008/7 5 -10 -13 -93 11 -8 35.3 -9.7 -3.7 -13.0 8 7 -9 -16 -94 7 -16 976 -13.4 -0.7 -13.7 9 6 -7 -91 -98 3 -16 39.0 -91 -9.0 -15.0 III 6.0 -8.7 -16.7 -95.0 7 -13.3 34.0 -19.4 -9.1 -13.9 10 -3 -13 -31 -38 -9 -18 37.0 -7 -16.7 -94.4 11 -19 -96 -49 -57 -19 -39 13.1 -99.9 -33.0 -36.7 19 -96 -34 -63 -66 -36 -53 -4.4 -40.4 -38.7 -49.7 IV -16.0 -94.3 -47.7 -53.7 -19.0 -34.3 15.9 -95.8 -99.5 -34.6 9009/1 -99 -38 -68 -59 -48 -47 -39.0 -69.0 -36.7 -45.7 9 -98 -38 -73 -69 -69 -47 -14.3 -55.3 -31.7 -41.7 3 -31 -49 -75 -75 -69 -53 4.9 -37.1 -30.6 -40.3 I -99.3 -39.3 -79.0 -65.3 -59.7 -49.0 -16.1 -53.8 -33.0 -49.6 4 -31 -43 -74 -69 -67 -61 0.3 -33.6 -98.0 -38.7 5 -94 -33 -79 -68 -67 -63 -6.1 -44.8 -94.5 -30.8 6 -99 -97 -68 -59 -66 -66 -91.0 -53.8 -94.5 -99.9 II -95.7 -34.4 -71.3 -65.3 -66.7 -63.3 -8.9 -44.1 -95.7 -30.5 7 -99 -97 -63 -50 -54 -65 -6.5 -41.8 -96.5 -99.8 8 -18 -95 -58 -49 -63 -70 90.3 -73 -16.6 -15.9 9 -11 -17 -55 -34 -61 -64 13.5 -95.5 -8.5 -6.5 III -170 -93.0 -58.7 -49.0 -59.3 -66.3 9.1 -94.9 -17.9 -15.1 10 -16 -13 -41 -10 -60 -58 17.7 -19.3 -14.0 9.7 ■P* CJ Industrijska produkcija Skupno Rudarstvo Predelovalna industrija Oskrba (el„ plin, voda) Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast Indeks letni porast mesečna rast 9009 105.4 9.4 0.17 99.9 7.7 0.79 104.8 9 0.11 115.3 5.4 0.76 9003 106.9 1.4 0.07 104.9 5.8 0.49 106.5 1.6 0.07 111.3 -3.5 -0.38 9004 119.8 5.5 0.50 97.6 -7 -0.89 111.6 4.7 0.49 139.9 19.4 1.39 9005 116.5 3.3 0.94 104.9 6.7 0.86 115.6 3.7 0.94 130.9 -1.5 -0.09 9006 193.7 6.1 0.59 115.0 10.5 0.59 193.9 6.5 0.53 199.6 -0.9 0.06 9007 131.3 6.9 0.56 119.9 3.6 0.69 139.4 7.5 0.65 115.9 -11.1 -0.96 9008 199.1 -1.7 -0.06 117.3 -1.6 -0.39 130.9 -1.7 -0.03 116.9 0.9 0.00 9008/11 137 3.3 - 193.6 -5.9 139.1 3.6 110.7 6.3 7 139.6 -9.9 -0.71 105.0 13.5 -9.19 134.7 -9.5 -0.54 113.8 -1 0.95 8 108.9 -7.1 -1.19 89.6 -39.9 -6.15 110 -6.1 -1.91 103.9 -6.6 0.99 9 149.4 5.5 0.11 119.0 4.1 -3.1 145.4 6 0.07 110 0.9 0.43 III 198.0 -1.0 - 99.9 -6.9 130.1 -0.6 109.9 -9.9 10 143.7 -9.8 0.4 198.7 -3.1 -1.78 145.7 -9.9 0.43 116.4 0.0 -0.99 11 199.9 -13.9 -3.38 191.0 -16.9 -4.05 191.9 -14.8 -3.47 199.1 3.7 -1.95 19 100.1 -14.3 -4.93 119.8 15.3 3.10 973 -16.7 -4.6 199.4 6.6 -9.98 IV 199.0 -10.0 190.8 -3.6 191.6 -11.0 199.6 3.5 9009/1 99.5 -90.0 -5.18 109.9 -8.5 1.19 97.0 -91.9 -5.57 194.7 -5.7 -1.61 9 109.9 -91.3 -3.71 1175 -5.0 3.61 100.4 -93.9 -4.15 115.5 -9.0 -0.07 3 113.6 -15.4 -3.46 194.6 -10.4 1.33 113.0 -16.4 -3.80 119.6 -3.9 -0.78 I 105.1 -18.8 - 114.8 -8.0 - 103.5 -90.4 - 117.6 -3.7 - 4 99.9 -98.3 -3.37 109.0 -99.1 -1.04 98.8 -99.8 -3.71 109.9 -10.0 -0.66 5 104.8 -91.9 -9.90 109.7 -7.0 -9.96 104.5 -99.7 -3.09 98.8 -5.7 -0.59 B 109.6 -91.0 -1.19 108.9 -4.0 -0.69 110.4 -91.9 -1.95 99.8 -11.8 -0.50 II 104.8 -93.5 - 109.0 -11.8 - 104.6 -94.8 - 100.5 -9.9 - 7 106.0 -90.1 -0.68 106.3 1.9 3.01 106.6 -90.9 -0.40 97.8 -14.1 -9.10 8 90.5 -16.9 -0.06 93.4 13.1 -9.49 89.7 -18.5 0.05 95.6 -8.0 -1.47 9 119.5 -16.1 9.53 115.0 9.7 1.66 191.5 -16.4 3.99 96.3 -19.5 -1.56 III 105.3 -17.7 - 104.9 5.0 - 105.9 -18.6 - 96.6 -11.6 - Gradbeništvo in turizem Gradbeništvo Nočitve domačih c ostov Nočitve tujih gostov Skupaj nočitve Leto tisoč ur letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast 9009 30175 -4.5 0.06 3301 -0.5 -0.08 4091 5.5 0.53 7391 9.7 0.94 9003 99653 -9.1 0.06 3305 0.1 0.09 4177 3.9 0.96 7489 9.9 0.90 9004 30509 9.9 0.99 3997 -9.4 -0.99 4364 4.5 0.33 7590 1.4 0.06 9005 33143 8.6 0.99 3171 -1.7 -0.08 4400 0.8 0.07 7579 -0.9 0.00 9006 35599 7.9 0.79 3931 1.9 0.09 4486 9 0.94 7717 1.9 0.18 9007 39383 10.9 0.80 3394 4.9 0.46 4867 8.4 0.74 8961 6.9 0.69 9008 43591 10.7 0.86 3543 4.4 0.39 4809 -1.9 -0.08 8359 1.1 0.11 9008/11 11931 8.5 899 4.6 1195 -1.4 9017 1.0 7 4181 14.9 1.98 508 1.1 -1.08 769 5.3 0.96 1970 3.6 0.18 8 3868 6.9 -0.05 533 8.9 0.65 834 -0.9 -0.98 1367 3.9 0.11 9 4139 19.3 1.93 971 3.9 -1.38 480 -6.8 -1.83 751 -3.9 -1.65 lil 19181 13.4 1319 4.7 9076 0 3388 1.8 10 3853 10.4 1.54 949 6.1 0.81 319 -73 -9.55 561 -1.9 -1.17 11 3768 9.8 -0.91 911 3.9 -0.01 910 -11.8 -1.90 491 -4.5 -0.58 19 3487 13.5 0.77 948 11.9 9.79 944 6.6 1.44 499 8.8 9.19 IV 11108 8.6 701 7.9 773 -4.7 1474 0.6 9009/1 9658 9.9 -0.65 908 5.1 0.91 989 -9.1 -0.86 490 0.8 -0.19 9 9979 -0.5 -0.41 983 -9.1 -1.37 166 -14.0 -4.89 449 -6.8 -9.57 3 3648 5.0 -0.67 934 5.9 -9.14 999 -91.8 -3.19 456 -9.7 -9.50 I 9985 9.4 - 795 9.4 - 670 -19.4 - 1395 -5.3 - 4 3609 0.9 0.34 930 1.8 1.19 993 0.0 -9.60 593 0.8 -1.06 5 3573 -5.8 -9.16 937 -10.9 -1.53 350 -90.8 -1.09 587 -16.9 -1.49 B 3859 0.6 -1.75 333 0.3 -1.19 496 -7.4 -0.70 759 -4.9 -1.09 II 11041 -1.7 - 800 -9.7 - 1069 -10.5 - 1869 -73 - 7 3970 -5.0 -0.37 544 7.1 0.40 666 -19.6 0.91 1910 -4.7 0.50 8 3601 -6.9 -9.05 553 3.8 1.75 810 -9.9 9.69 1363 -0.3 9.00 9 - - - 977 9.9 -0.09 438 -8.8 -0.09 715 -4.8 -0.43 III - - - 1374 4.7 - 1914 -78 - 3988 -3.0 - Promet Letalski Cestni Pomorski Luški Leto PKM mio letni porast mesečna rast tkm letni porast mesečna rast tkm mio letni porast mesečna rast tisoč T letni porast mesečna rast 9009 794 0.5 0.04 6607 -6.1 -0.66 98580 -13.3 -1.37 10918 11.7 0.19 9003 836 5.3 0.43 7038 6.5 0.73 99010 0.4 -0.09 10483 17.4 1.16 9004 895 7 0.78 9007 979 9.13 36934 30.6 9.09 11993 19.8 1.13 9005 1018 13.8 0.89 11033 99.5 1.98 59514 41.7 3.56 19807 4.7 0.19 9006 1019 7.8 0.90 19097 9.6 0.60 49155 -6.4 -1.01 15463 99.5 1.84 9007 1185 13.7 0.88 13734 13.4 0.97 46587 -5.9 -0.31 15846 9.5 0.90 9008 1349 13.8 1.49 16969 18.4 1.50 54715 17.4 1.39 16554 4.5 0.45 9ÜÜ8/I 997 93.9 9.46 3939 96.7 6.05 14595 34.3 10.53 4948 -0.9 4.07 4 108 36.3 3.01 1411 93.5 0.09 4486 -8.1 9.80 1508 38.3 3.18 5 114 99.3 9.59 1393 93.5 -0.15 4516 13.8 9.47 1307 -5.5 -1.43 6 144 19 1.07 1419 93.5 -0.35 5043 15.3 0.99 1974 -14.7 -9.87 II 366 97.1 6.61 4999 93.5 1.99 14045 6.9 9.64 4089 3.1 1.00 7 179 11.4 -1.99 1385 77 0.07 4488 -9.1 -9.01 1186 6.6 -0.79 8 176 11.1 -1.45 1199 77 0.91 4356 18.5 -0.41 1470 96 6.94 9 149 1.6 -9.70 1388 77 0.45 4705 94.9 0.68 1990 14.5 -0.96 III 497 8.5 -1.41 3895 7.7 0.07 13549 19.4 -0.65 3946 15.8 1.96 10 110 3.9 -0.95 1495 17.9 1.5 4354 98.4 -0.99 1569 17.8 1.51 11 80 3.9 -0.56 1474 179 1.55 3598 36.9 0.98 1470 3.4 0.88 19 69 -4.9 -9.78 1944 179 1.51 4644 3.6 -0.64 1939 -14.3 -3.54 IV 959 1.9 -4.00 4913 179 - 19596 90.0 0.45 4971 1.9 9.96 9009/1 67 -6.9 -4.16 1061 -19.7 -3.44 4755 5.3 -0.70 1435 4.4 0.45 9 59 -19.9 -4.36 1136 -19.7 -3.53 4451 -4.3 -0.07 1641 4.5 9.19 3 68 -17.1 -3.94 1935 -19.7 -3.38 4148 -99.6 -9.49 1361 4.5 -4.16 I 194 -14.5 - 3439 -19.7 - 13354 -8.1 - 4437 4.4 - 4 86 -90.4 -1.71 1303 -7.7 -9.86 3386 -94.5 -7.89 1383 -8.3 1.77 5 98 -14.0 0.49 1986 -7.7 -9.06 4970 10.1 9.06 1137 -13.0 -5.07 6 198 -11.1 0.87 1310 -7.7 -1.09 4956 -1.7 -0.90 1107 -13.1 -6.76 II 319 -14.8 - 3899 -7.7 - 13319 -5.9 - 3697 -11.3 - 7 164 -8.4 0.55 - - - 4444 -1.0 -9.56 1031 -13.1 -3.98 8 166 -5.7 1.77 - - - 3840 -11.8 -1.43 1979 -13.0 9.64 Zaposlenost Zaposlene osebe Samozaposlene osebe Iskalci zaposlitve Skupaj Leto v podjetjih in organizacijah letni porast pri sam oz. osebah letni porast podjetniki in poklici letni porast število letni porast aktivno prebivalstvo letni porast 9009 631053 0.7 66797 -9.3 50413 -0.4 109635 0.8 886134 0.6 9003 639981 0.3 66164 -0.9 49739 -1.4 97674 -4.8 874991 -1.3 9004 638715 0.9 65649 -0.8 49589 -0.3 99896 -5 876909 0.9 9005 666130 4.3 65499 -0.3 50146 1.1 91889 -1 904989 3.9* 9006 675060 1.3 66597 1.7 51519 9.7 85836 -6.6 910675 0.6 9007 696116 3.1 69933 5.1 53303 3.5 71336 -16.9 995334 1.6 9008 717564 3.1 79300 3.4 55449 4.0 63916 -11.4 949473 1.9 2008/1 707773 3.7 70157 5.9 54369 3.7 69938 -13.4 936580 9 2 710506 3.6 70808 5.9 54583 3.9 66997 -13.8 937944 9 3 719987 3.5 71348 4.9 54840 4 64995 -13.4 938590 9 4 715774 3.4 71791 4.9 55009 4.1 69440 -14 939080 1.9 5 718901 3.3 79956 3.5 55093 3.8 61164 -13.5 940780 1.9 6 790167 3.3 79644 9.9 55151 3.8 60710 -19.4 949738 1.9 7 718454 3.9 79670 9.6 55949 3.7 61550 -19.9 941439 1.8 8 718991 3.9 79795 9.5 55365 3.6 60669 -11.5 940489 1.9 9 799608 3.9 73514 9.9 55690 3.7 59303 -11 944694 9 10 794566 9.7 73967 3 56393 4.4 69691 -9.9 950739 1.8 11 793446 9.9 73543 9.1 56730 4.6 63363 -7.3 950967 1.5 12 718060 1.7 79171 1.9 56836 4.9 66939 -3.9 946491 1.5 2009/1 719610 0.7 70394 0.3 57094 4.9 73911 6.7 946157 1.0 2 709743 -0.1 69739 -1.5 57039 4.5 77189 15.9 945914 0.8 3 707980 -0.8 69974 -9.9 57947 4.4 79689 93.9 945701 0.8 4 704955 -1.6 68999 -3.9 57679 4.9 89839 39.7 946050 0.7 5 701739 -9.3 68803 -4.8 57969 5.9 84519 38.9 945308 0.5 6 699890 -9.8 68689 -5.4 58307 5.7 86481 49.4 945589 0.3 7 696533 -3.1 68010 -6.4 58769 6.4 88457 43.7 944085 0.3 8 694639 -3.3 67479 -7.9 59040 6.6 88106 45.9 941566 0.1 9 - - - - - - 88366 49.0 - - 10 - - - - - - 94591 51.1 - - Cene na drobno Življenjske potrebščine Osnovna inflac ja Blago Storitve Goriva Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast indeks letni porast indeks letni porast 9009 90.14 75 0.57 89.09 7.7 0.59 90.97 6.3 85.41 10.9 80.89 4.7 9003 95.58 5.6 0.41 94.16 5.6 0.36 95.51 5.0 91.50 71 83.56 3.4 9004 98.85 3.6 0.99 9759 3.4 0.94 97.97 9.6 96.85 5.8 89.40 70 9005 100.00 9.5 0.90 100.00 1.3 0.07 100.00 9.1 100.00 3.3 100.00 11.9 9006 101.55 9.5 0.91 101.55 1.7 0.17 109.06 9.1 103.59 3.5 108.45 8.5 9007 106.39 3.6 0.43 105.07 3.5 0.37 105.99 3.9 108.45 4.8 119.10 3.4 9008 119.33 5.7 0.98 110.19 5.1 0.37 111.98 5.7 114.96 5.3 199.64 9.5 9008/11 113.03 6.6 - 110.31 5.8 - 119.79 6.9 113.54 5.5 197.91 11.7 7 114.13 6.9 0.35 110.90 5.1 0.94 113.19 7.7 116.13 5.5 135.81 17.5 8 113.34 6.0 0.17 110.59 4.8 0.91 111.53 6.4 116.91 5.3 199.79 14.9 9 113.34 5.5 -0.05 110.91 4.5 0.14 119.91 5.8 115.58 5.1 197.14 13.3 III 113.60 6.1 - 110.54 4.8 - 119.99 6.6 116.91 5.3 130.91 15.0 10 113.34 4.9 -0.01 111.39 4.1 0.17 119.47 4.7 115.05 5.0 193.95 9.8 11 119.55 3.1 -0.91 111.75 4.1 0.90 110.86 1.9 115.94 4.8 119.93 -3.5 19 111.87 9.1 -0.31 119.04 3.7 0.97 109.43 0.4 115.58 4.3 105.73 -9.6 IV 119.59 3.4 - 111.73 4.0 - 110.99 9.3 115.99 4.7 113.97 -1.1 9009/1 111.19 1.4 -0.93 110.99 3.9 0.19 108.69 -0.1 116.11 4.1 10793 -9.8 9 111.77 9.0 -0.03 111.97 9.7 0.19 109.46 1.0 116.59 4.1 111.98 -3.1 3 119.83 1.6 0.10 119.39 9.8 0.11 110.65 0.4 116.94 4.0 111.93 -6.9 I 111.93 1.7 - 111.55 9.9 - 109.60 0.4 116.55 4.1 110.61 -6.6 4 119.99 1.0 0.00 119.46 9.9 0.01 111.09 -0.1 116.89 3.4 113.49 -6.5 5 113.79 0.5 0.08 113.09 9.3 0.17 111.99 -1.0 11733 3.5 114.79 -9.4 B 114.30 0.1 0.05 113.46 9.4 0.09 119.19 -1.7 118.56 3.8 118.74 -11.9 II 113.67 0.6 - 119.98 9.3 - 111.73 -0.9 117.57 3.5 115.65 -9.0 7 113.99 -0.8 -0.07 119.31 1.8 0.03 110.07 -9.7 119.97 3.3 119.65 -11.9 8 113.97 -0.1 0.03 119.45 1.7 -0.19 109.91 -1.5 190.46 3.0 190.36 -7.3 9 113.07 -0.9 0.04 119.96 1.1 -0.06 110.70 -1.3 118.60 9.6 190.86 -4.9 III 113.19 -0.4 - 119.34 1.5 - 110.93 -1.8 119.68 3.0 190.99 -8.0 10 113.81 0.4 Industrijske cene Skupaj □prema Repromaterial Življenjske potrebščine Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast 9009 90.99 4.9 0.33 94.87 4.9 0.50 89.06 3.7 0.99 91.75 7.0 0.40 9003 93.94 9.5 0.18 94.39 -0.6 -0.90 91.14 9.3 0.19 95.36 3.9 0.93 9004 97.39 4.4 0.44 96.53 9.3 0.34 96.56 5.9 0.63 98.14 9.9 0.97 9005 100.00 9.8 0.10 100.00 3.6 0.11 100.00 3.6 0.13 100.00 1.9 0.14 9006 109.49 9.4 0.96 100.17 0.9 0.09 103.65 3.6 0.44 101.57 1.6 0.08 9007 108.00 5.5 0.53 101.09 0.9 0.01 111.55 7.6 0.65 104.78 3.9 0.39 9008 114.03 5.6 0.38 104.79 3.6 0.50 117.98 5.8 0.39 110.67 5.6 0.39 8 115.05 6.7 0.47 106.99 5.4 0.67 119.48 6.9 0.40 110.85 6.5 0.99 9 115.34 5.7 0.98 107.17 6.0 0.59 119.66 5.7 0.41 111.07 5.3 0.19 III 115.07 6.9 - 106.48 5.4 - 119.45 6.4 - 110.88 6.0 - 10 115.98 5.0 0.19 106.81 5.4 0.43 119.19 4.6 0.19 111.68 5.1 0.10 11 114.71 4.0 0.15 106.57 5.4 0.97 118.09 3.4 0.09 111.64 3.7 0.01 19 114.99 3.5 -0.90 105.38 4.9 -0.93 11791 9.6 -0.30 111.74 3.7 -0.08 IV 114.74 4.9 - 106.95 5.0 - 118.14 3.5 - 111.69 4.9 - 9009/1 113.80 9.3 -0.90 104.99 3.3 -0.34 117.06 1.9 -0.37 110.96 1.9 -0.39 9 114.01 1.9 -0.49 104.46 3.0 -0.56 117.39 0.6 -0.61 110.07 0.4 -0.43 3 114.04 0.8 -0.46 104.44 1.6 -0.63 11715 0.1 -0.54 110.99 0.1 -0.51 I 113.95 1.5 - 104.61 9.6 - 117.18 0.9 - 110.18 0.6 - 4 114.09 0.9 -0.37 109.84 -1.0 -0.76 11757 -0.3 -0.38 110.16 -0.9 -0.43 5 113.90 -0.7 -0.41 109.71 -0.9 -0.67 115.85 -9.0 -0.54 110.99 -0.3 -0.39 B 113.49 -0.7 -0.36 109.71 -9.9 -0.63 115.99 -9.0 -0.40 111.06 0.4 0.09 II 113.57 -0.4 - 109.75 -1.4 - 116.47 -1.4 - 110.50 0.0 - 7 113.98 -1.3 -0.98 109.63 -3.9 -0.49 116.19 -9.5 -0.39 110.16 -0.5 0.04 8 113.14 -1.7 -0.04 109.65 -3.4 -0.39 116.39 -9.6 -0.11 109.70 -1.0 0.18 9 113.44 -1.6 -0.03 109.34 -4.5 -0.47 116.78 -9.4 0.10 110.03 -0.9 0.17 III 113.99 -1.5 - 109.54 -3.7 - 116.43 -9.5 - 109.96 -0.8 - Cene v evro območju Skupni indeks Blago Storitve □snovna inflacija Energija Leto indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast 9009 93.9 9.3 94.5 1.9 99.9 9.7 94.7 1.9 84.4 -0.6 9003 95.8 9.1 96.9 1.6 95.3 9.0 96.6 1.5 86.9 3.0 9004 979 9.1 97.9 1.8 978 9.6 98.5 9.0 90.8 4.5 9005 100.0 9.9 100.0 9.1 100.0 9.3 100.0 1.5 100.0 10.1 9006 109.9 9.9 109.3 9.3 109.0 9.0 101.6 1.5 1078 7.8 9007 104.4 9.1 104.9 1.9 104.5 9.5 103.6 9.0 110.5 9.6 9008 107.8 3.4 108.9 4.0 107.9 9.5 106.1 9.5 199.9 11.6 9008/1 105.80 3.91 105.94 3.71 105.60 9.47 104.43 9.38 117.13 10.60 9 106.17 3.97 106.91 3.83 106.19 9.44 104.90 9.49 117.97 10.38 3 107.91 3.58 10768 4.13 106.55 9.81 105.78 9.73 119.98 11.95 4 107.55 3.96 108.37 3.96 106.39 9.97 105.99 9.45 191.19 10.84 5 108.93 3.67 109.99 4.51 106.89 9.47 106.95 9.53 195.51 13.74 6 108.64 3.96 109.70 4.96 107.19 9.53 106.37 9.59 198.83 16.14 7 108.47 4.05 108.76 5.09 108.07 9.57 106.03 9.56 130.53 17.13 8 108.39 3.84 108.98 4.69 108.38 9.71 106.38 9.67 196.61 14.69 9 108.59 3.64 109.19 4.37 107.67 9.59 106.66 9.57 196.16 13.51 10 108.55 3.16 109.13 3.54 10773 9.63 107.04 9.45 199.54 9.61 11 108.09 9.19 108.31 1.78 10769 9.69 107.08 9.99 116.48 0.73 19 10788 1.58 107.43 0.88 108.53 9.58 107.45 9.16 111.01 -3.67 9009/1 106.98 1.19 106.19 0.94 108.13 9.40 106.33 1.89 110.98 -5.95 9 10749 1.18 106.56 0.33 108.66 9.39 106.76 1.77 111.57 -4.86 3 107.89 0.57 107.98 -0.37 108.60 1.99 107.39 1.59 110.96 -8.10 4 108.91 0.61 107.66 -0.66 109.01 9.46 10781 1.79 110.53 -8.80 5 108.97 0.04 107.79 -1.37 109.06 9.10 10789 1.48 110.97 -11.58 6 108.48 -0.15 107.98 -1.57 109.91 1.95 10781 1.35 113.74 -11.71 7 10776 -0.65 106.15 -9.40 110.09 1.87 10739 1.99 111.74 -14.40 8 108.13 -0.18 106.61 -1.54 110.33 1.80 107.64 1.18 113.75 -10.16 9 108.16 -0.33 107.19 -1.77 109.56 1.76 107.81 1.08 119.33 -10.96 Povprečne plače Skupaj bruto Skupaj neto Število plačanih ur BTQ plača za plačano uro Leto € letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast število letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast 9009 970.94 9.8 0.77 609.59 9.7 0.78 173 0 0.01 5.69 10 0.76 9003 1044.11 75 0.51 655.38 7.5 0.51 179 -0.6 0.09 6.06 79 0.59 9004 1103.33 5.7 0.48 699.98 5.7 0.51 179 0 -0.03 6.41 5.7 0.5 9005 1156.88 4.9 0.38 735.63 6.9 0.44 170 -1.9 -0.19 6.89 6.4 0.51 9006 1919.41 4.8 0.38 773.19 5.1 0.44 170 0 -0.05 714 3.9 -0.16 9007 1984.90 5.9 0.53 834.17 7.9 0.64 170 0 -0.09 7.55 5.7 0.54 9008 1391.14 8.3 0.67 899.65 7.8 0.63 170 0.0 8.19 8.5 0.56 9008/5 1360.90 7.6 0.71 889.94 7.4 -0.68 171 -3.4 - 7.93 10.9 0.67 6 1364.53 8.8 0.75 883.58 8.1 0.80 166 -0.6 - 8.9 9.0 0.17 II 1359.79 8.6 - 881.90 8.1 - 169 - - 8.09 8.8 - 7 1379.46 8.7 0.89 890.94 8.9 1.00 177 9.9 - 7.77 5.6 0.44 8 1405.00 9.8 0.74 909.19 9.1 1.09 166 -6.9 - 8.48 17.9 0.31 9 1400.91 11.9 0.73 905.13 10.3 1.19 171 6.9 - 8.9 5.1 -0.03 III 1399.56 9.9 - 901.50 9.9 - 171 - - 8.15 9.3 - 10 1494.08 9.9 0.61 917.64 8.4 0.93 176 0.0 - 8.08 9.3 0.16 11 1550.99 3.9 -0.95 981.58 3.8 0.10 159 -7.0 - 9.73 11.5 1.85 19 145766 8.6 0.99 938.67 7.8 0.31 176 6.0 - 8.99 9.7 -1.66 IV 1477.34 7.9 - 945.96 6.7 - 170 - - 8.70 7.8 - 9009/1 1416.40 6.8 0.07 917.15 6.1 0.04 8.36 11.0 -0.18 9 1381.87 4.9 0.03 898.74 4.0 0.05 8.76 9.6 0.77 3 1495.05 5.3 0.1 991.69 4.9 0.1 8.44 3.7 0.01 I 1407.77 5.5 - 919.53 5.0 - 8.59 8.1 - 4 1493.19 5.1 0.49 990.67 4.7 0.4 8.43 6.3 -0.05 5 1415.38 4.1 -0.09 917.56 3.9 0.94 8.65 9.1 9.64 6 1499.19 4.7 0.35 994.64 4.6 0.34 8.45 3.0 -1.33 II 1499.56 4.6 - 990.96 4.4 - 8.51 6.1 - 7 1494.93 3.8 0.39 999.14 3.6 0.3 8.16 5.0 0.04 8 1415.08 0.7 -0.14 918.98 1.0 -0.09 8.69 1.7 9.79 Prihodki javnega sektorja Skupaj Neposredni davki in ostali prihodki □□V in trošarine Carine Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 9009 9179.63 11.8 0.86 6056.97 9.7 0.75 9966.67 15.6 1.03 130.95 5.9 1.39 9003 10089.55 9.9 0.74 677788 11.9 0.89 3167.07 6.8 0.78 144.60 10.4 0.94 9004 10780.90 6.8 0.55 7347.99 8.4 0.74 3365.61 6.3 0.53 80.70 -44.9 -90.57 9005 11498.58 6.7 0.69 776763 5.7 0.43 3691.98 9.7 1.08 39.67 -50.9 10.55 9006 19395.09 78 0.48 8461.10 8.9 0 45 3889.81 5.9 0.60 51.06 98.7 9.80 9007 13491.19 8.3 0.99 8999.07 6.3 0.88 4319.16 11.1 1.09 116.89 198.9 7.95 9008 14689.00 9.4 0.54 9958.59 10.7 0.73 4604.16 6.8 -1.39 190.09 9.77 9008/11 3899.71 16.7 - 9793.97 14.1 - 1135.03 94.4 - 33.70 19.7 - 7 1307.58 13.4 9.09 846.07 95.3 9.35 451.75 -3.9 1.69 9.76 -15.5 9.33 8 1119.16 -9.9 -1.70 788.41 3.8 -0.31 319.95 -16.8 -4.84 11.50 19.3 9.58 9 1914.19 99.8 9.11 801.38 10.5 0.06 403.11 60.4 7.37 9.70 -19.4 4.18 III 3640.93 11.1 - 9435.86 13.9 - 1174.11 13.5 - 30.96 -5.9 - 10 1300.18 3.9 0.61 814.03 9.5 0.18 475.93 -4.3 1.06 10.93 -1.9 4.97 11 1194.45 -9.9 -9.66 834.60 76 -0.78 350.15 -19.7 -6.99 9.69 6.4 -1.6 19 1348.01 4.6 -1.60 938.93 9.9 -1.87 399.85 9.6 -1.31 9.93 -18.6 -3.43 IV 3849.64 9.1 - 9586.86 6.7 - 1995.93 -4.8 - 99.85 -4.7 - 9009/1 1150.08 0.7 -9.17 768.43 7.1 -0.99 375.33 -10.3 -4.69 6.33 -0.3 -6.68 9 1096.37 -3.1 -1.64 748.91 3.6 -1.90 970.05 -17.6 -3.98 8.10 -13.0 -9.16 3 1078.08 -9.4 -1.54 745.08 -3.5 -1.97 394.99 0.6 -0.76 8.08 -18.5 -9.65 I 3954.53 -1.6 - 9961.79 9.4 - 970.30 -9.1 - 99.51 -10.6 - 4 1137.47 -90.9 -4.93 794.35 -99.9 -7.85 400.74 5.1 5.63 19.37 0.7 1.43 5 1067.77 -14.5 -3.46 755.95 -19.0 -3.56 303.63 -90.0 -3.70 8.19 -99.1 -7.99 B 1148.75 -5.6 9.15 739.79 -11.9 -0.93 407.49 8.8 6.91 8.60 -91.1 -9.93 II 3353.99 -13.5 - 9913.03 -17.9 - 1111.79 -9.0 - 99.17 -14.9 - 7 1968.80 -3.0 9.36 895.47 -9.4 3.49 435.90 -3.5 0.35 7.43 -93.8 -7.17 8 1157.91 3.4 0.98 765.99 -9.9 1.19 386.83 91.9 0.69 5.09 -55.7 -7.69 9 1069.39 -19.5 9.05 730.67 -8.8 1.18 396.99 -18.9 4.17 4.66 -51.9 -10.37 III 3488.39 -4.0 - 9391.49 -4.7 - 1149.71 -0.4 - 17.19 -43.8 - 10 1993.45 -5.9 1.19 763.77 -6.9 9.07 459.97 -5.0 -0.76 749 -975 -0.36 Prispevki za socialno varnost Skupno Zdravstveno zavarovanje Pokojninsko zavarovanje Zaposlovanje mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 9009 3509.84 10.4 0.75 1390.79 19 0.89 9101.89 9.3 0.71 1716 10.1 0.76 9003 3806.48 8.5 0.69 1513.39 8.8 0.68 9974.69 8.9 0.59 18.54 8.0 0.56 9004 4076.46 7.1 0.63 1690.14 7.1 0.61 9436.45 71 0.64 19.87 7.1 0.73 9005 4350.95 6.7 0.47 1743.90 7.6 0.49 9586.66 6.9 0.50 91.10 6.9 0.49 9006 4588.9 5.5 0.5 1899.79 4.6 0.56 9743.76 6.1 0.47 99.43 6.3 0.98 9007 4979.19 8.4 0.79 1968.69 8.0 0.76 9979.11 8.6 0.81 94.45 9.0 0.95 9008 5496.93 10.5 0.78 9169.86 10.9 0.89 3300.93 10.8 0.77 9711 10.9 1.18 9ÜÜ98II 1350.89 11.0 - 531.50 10.3 - 814.63 11.7 - 6.35 50.3 - 7 456.85 11.6 0.90 179.00 10.8 0.91 975.69 19.0 0.90 9.94 13.9 -0.98 8 447.59 9.5 0.67 176.55 9.9 0.76 968.75 9.7 0.56 9.91 10.8 -0.39 9 464.58 19.5 0.81 189.91 11.5 0.89 980.07 13.9 0.79 9.30 15.9 -0.35 III 1368.95 11.9 - 537.76 10.5 - 894.44 11.6 - 6.75 13.1 - 10 46794 19.3 0.89 183.40 11.7 0.79 981.41 19.7 0.73 9.49 174 -0.35 11 480.63 10.9 0.77 196.63 13.0 1.47 981.65 9.5 0.98 9.35 13.0 -0.99 19 598.09 5.7 -0.36 905.51 6.3 -0.07 390.00 5.3 -0.54 9.57 4.1 9.84 IV 1475.96 9.6 - 585.54 10.3 - 883.06 9.9 - 7.34 11.5 - 9009/1 468.03 9.9 0.97 185.13 9.8 0.13 980.55 9.9 0.44 9.35 4.5 -0.97 9 460.10 6.1 -0.06 183.17 6.9 -0.07 974.71 6.1 -0.01 9.99 0.7 -4.63 3 464.10 5.9 -0.19 183.94 5.7 -0.10 977.86 5.0 -0.15 9.30 4.3 -0.69 I 1399.99 7.1 - 559.94 7.9 - 833.11 7.0 - 6.87 3.9 - 4 469.73 4.9 -0.19 186.54 5.3 -0.06 980.99 3.3 -0.94 9.98 90.6 5.55 5 460.91 9.9 -0.39 183.09 3.6 -0.36 975.59 9.4 -0.99 9.30 1.9 -1.99 B 459.53 1.7 -0.56 189.41 9.6 -0.59 974.79 0.4 -0.63 9.33 5.7 -1.40 II 1390.18 9.9 - 551.97 3.9 - 831.30 9.1 - 6.91 9.4 - 7 461.19 0.9 -0.36 189.96 9.9 -0.96 975.94 0.1 -0.49 9.99 9.9 -1.39 8 454.31 1.5 -0.97 181.11 9.6 -0.17 970.96 0.8 -0.36 9.93 0.9 -1.93 9 455.99 -9.0 -0.49 180.97 -0.7 -0.97 971.81 -3.0 -0.41 9.51 9.1 8.98 III 1370.78 0.9 - 545.04 1.4 - 818.71 -0.7 - 7.03 4.1 - 10 464.70 -0.5 0.90 184.96 0.9 0.98 977.01 -1.6 0.07 9.73 13.0 9.05 CJl CO Krediti in depoziti Krediti podjetjem Krediti prebivalstvu Depoziti podjepodjetij Depoziti prebivalstva Leto mio. € letni porast mio. € letni porast mio. € letni porast mio. € letni porast 9000 3441 18.1 1779 14.6 2132 2.1 5933 13.4 2001 4497 16.6 2059 3.2 2308 8.3 7055 18.9 2002 5412 11.0 2317 3.7 2605 12.9 8528 20.9 2003 6371 10.3 2602 5.2 2707 3.9 9184 7.7 2004 7788 17.1 3111 14.5 2816 4.0 9605 4.6 2005 9599 22.5 3873 23.7 3085 9.6 10316 7.4 2006 11784 22.8 4871 25.8 3299 6.9 10940 6.0 2007 15292 29.8 6117 25.6 3647 10.5 12003 9.7 2008 19438 28.0 7443 22.4 3735 2.4 13237 10.3 2008/1 17897 35.45 6918 2745 3849 11.0 12668 9.87 2 18100 34.55 7009 2772 3678 7.9 12769 9.58 3 18316 33.10 7133 26.61 3669 1.9 12929 10.92 4 18718 31.86 7235 25.89 3667 4.9 13029 11.74 5 18990 29.12 7318 24.20 3635 2.0 13215 11.46 6 19444 28.84 7409 23.18 3747 4.6 13325 10.38 7 19782 26.79 7521 22.15 3810 2.6 13283 8.74 8 20006 24.59 7603 20.24 3668 -4.4 13393 9.44 9 20296 24.55 7705 19.12 3898 3.5 13541 10.13 10 20577 23.86 7857 18.94 3753 -2.2 13399 9.09 11 20541 20.14 7785 13.98 3658 -1.4 13556 13.05 12 20599 18.30 7827 14.80 3800 0.7 13737 9.18 2009/1 20801 16.23 7831 13.20 3687 -4.2 13867 9.46 2 20885 15.39 7852 12.03 3695 0.5 14044 9.99 3 20863 13.91 7868 10.30 3732 1.7 14046 8.64 4 20907 11.69 7910 9.33 3757 2.5 14016 7.58 5 20874 9.92 7946 8.58 3747 3.1 14178 7.29 6 20832 7.14 7951 732 3780 0.9 14256 6.99 7 20877 5.54 8055 7.10 3710 -2.62 14149 6.52 8 20893 4.43 8135 700 3723 1.50 14177 5.85 9 20856 2.76 8231 6.83 3770 -3.28 14172 4.66