PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UrodaMkl ta opravam prootorlt »MT Sootfc Uwndtl« Avo.
Offlw of Puhlication-1657 South Lawnda)e Avo. Tolephono, RodnraU 4S04
va
j-

Cona liota je »6 oo
IN* itnvr 1«. 10M. M HM	„
Uc AM «f 0«INH <rf MM* 8. Uti
CHICAGO, IUL, ČETRTEK, 9. MAJA (MAY 9), 1940
Subscriptlon »6.00 Teorij
fiTEV—NUMBER 92
Accepunoo for molling at apodal rato of po.Ufo provtdod for la >«ction 1101, Aot of Oot. t, 1917, aathortisd oa Jano 14, 1118.
arlament dal u»'/« bupnico cham- ■ " blainovi vladi
intnier priznal polom kampanje na Norveškem
VIHARNA DEBATA
parlamentu
LONDON, 8. maja.—Cham-—rlainova vlada je dobila zaup-m v parlamentu z malo večino p*, toda mnogi napovedujejo irfiniziranje kabineta. Za za. -ico je glasovalo 281 poalan-^^►roti pa 200 poslancev, 40 ativce? se je pridružilo ji, 134 poslancev, kl ao podpirali premier ja, pa ae ndrialo glasovanja. lxmdon, 8. maja. — Razkače-i opozicija v parlamentu je v eku vroče debate kričala, "da iorajo drugi ljudje priti na Udno krmilo," ko je premier Jamberlain priznal polom an-ležke vojaške kampanje v cen-ralni Norveški. Clement R. At-vodja laboritske opozicije, srdito udrihal po premier ju Članih njegovega kabineta in n očital nesposobnost. Chamberlain je priznal, da ao morale zavezniške čete um&k-iti it centralne Norveške, ker Nemci hitro jačili svojo obo-oieno silo. Bojna letala niso logla dobiti, oporišč, da bi se rila proti nemški letalski sili. Opozicija ae je sinoči združila od vodstvom admirala Johna B. cjreaa, konservativca in člana iriamenta, ki je v svojem go-
politično akcijo
Kritika Rooseveltove administracije
Chicago. — Unija American Communications Assn. je na svoji konvenciji z veliko večino sprejela resolucijo, da bo podpirala politični program Kongresa industrijskih organizacij, zaeno pa je odobrila stališče Johna L. Lewisa, predsednika dO, kl je obdolžil Rooseveltovo administracijo, da je zavrgla liberalna načela in se postavila na stran reakcije.
V drugi resoluciji je konvencija naglasila, da sta kongres in Rooseveltova administracija reducirala apropriacije za vzdrževanje socialnih ustanov in a tem onemogočila učinkovito izvajanje delavskih zakohov, ki bi morali ščititi interese velike večine ameriškega ljudstva.
James B. Carey, tajnik CIO in predsednik unije United Elec-trical, Radio & Machine Work-ers, je v svojem govoru povedal delegatom, "da narodni proračun, ki mora biti uravnovešen, je proračun ameriških delavskih družin. Naloga delavskih organizacij je zaščita, sreča in blagostanje vseh članov velike ameriške družine."
Konvencija je obsodila reakcionarne elemente, ki bi radi uničili VVagnerjev delavski zakon in zahtevala odstranitev Williama Leisersona, člana federalnega delavskega odbora. Pokrajinski uradniki delavskega odbora v New Yorku so bili ožigosani zaradi sodelovanja z voditelji Ameriške delavske federacije in delodajalci,, ki vodijo skupno
naprtil popolno odgovor- kampanjo proti unijam CIO. a flasko voJaHcč^mflitarf* * tfrtdnflri unije tctegiaflstuv
ov
lične kampanje ns Norveškem Itmberlainovi vladi. On je iz-avil, da ja mornarični minister
inston Churchill zavrnil nje-načrt pomorske ofenzive, tcre cilj je bil okupacija fnnidheima, važne norveške lu-Itvedba načrta bi prinesla ivetnikom zmago na suhem in ju. Zavezniške čete bi osta-t na Norveškem in zadale težak idarec nemški oboroženi sili. Keyeseva deklaracija je bila »išek v viharni debati, ki se je |HMa včeraj v parlamentu, in «n«jala je temelje Chemberlai-love vlade. Premier je pozneje (■eiiil, da je podelil Churchilli večjo oblast, da prepreči str-■oglavljenje svojega režima. Churchill bo odslej naprej oseb-■o vodil in nadziral vojne ope-i*ij<* na kopnem, morju in v Inku.
Premierjev govor je bil v prti vrati apel za narodno enot-« v o^igled nevarnosti, kate-* w ljudstvo in parlament še *J»v«data v polni meri. Cham-JJ™. Ki je bil neštetokrat W»njen, je jzjaviif <jft kampa-■j« na Norveškem še ni zaključi* "Pozabiti ne smemo, da so fronte, kjer lahko vsak » ^«tane požar," je rekel pre-"Zdaj ni čaa za prepire ?» n*mi. kajti strniti mora-"'<>)* «ile v naporih, ka-<•''J je poraz sovražnika."
ma-
imunska vlada Poostrila cenzuro
£orocevalci tujih »wtov posvarjeni
Niar*,. Rumunija, 8 M,nUter l,raPagande Ja opozo-
JJ**;»nike zunanjih ilatov na STa? cpnzure. Povedal jim f-^boda morali predložiti J Uročila cenzorju predno
c 0 "vojlm ,i•tOI,,•
ur«co je |K>zvai poročevalci^ kjer jih ja in-bodo morali pae-Et	ta vaa poro-
•Ml,	kr*ni	«>-
ku.,	aretacije
»»'"u h dežele. ' Tj*
so bili instruirani glede oklica splošne stavke, če se bodo delodajalci upirali obnovitvi pogodbe, katere veljavnost poteče v prihodnjem juliju.
Italijanski tisk smeši Chamberlaina
Angleški poslanik se vrnil v Rim
Rim, 8. maja. —' Italijanski fašisti se trudijo, da zakrijejo svoje namene s smešenjem angleškega premierja Chamberlaina, ki je včeraj v parlamentu zagovarjal umik britakih čet s centralne norveške fronte. Ali se Italija pripravlja na sunek proti Balkanu, je še vedno predmet ugibanja. a
Fašistični tisk v opisovanju viharne debate v angleškem parlamentu naglaša, da je bila U edina velika bitka, v kateri so se Angleži pokazali kot strokovnjaki. Tisk napoveduje, da bo Velika BriUnija poražena v Uj vojni ne glede na to, ali Chamberlain osUne na krmilu ali ne. Italija želi, da ostane še nadalje na krmilu, "ker bo to v prilog Nemčiji. To ni vojna starih ljudi z dežniki, Umveč vojna mladih in odločnih mož."
Kakšno sUlišče bo Italija zavzela v bodočnosti, bo morda pojasnil Mussolini v svojem govoru jutri, ko se bo vršila vojaška parada v Rimu. Zdaj še ni nobenega znamenja, da se bo IUlija zapletla v vojno na strani Nemčije. Angleški poslanik Percy l^oraine ae je včeraj vrnil v Rim iz Londona. Z njim je dospel tudi E. W. Playfair, ekonomski veščak. kl bo skušal obnoviti pogajanja glede sklenitve trgovinske pogodbe med Anglijo In Italijo. ___
Cez sto oeeb zgorelo v poiaru
Pasto, Colomblja, 8. maja. — Najmanj 198 osebe so zgorele v požaru, kl je izbruhnil v mestni hišl„v SendorH, kjer so se vršile patriotične proslave. Avtoritete pravijo, da ja 208 oeeb dobilo težke opekline. Med žrtvami je 82 otrok.
v berlinu napovedujejo raz-tegnitev vojne
Napetost v Nemčiji narašča
* ' A
NOVA PRESENECE-N JA SE OBETAJO
Berlin, 8. maja. — Napetost v Berlinu in po vsej Nemčiji je večja nago je bila na predvečer Hitlerjeve invazije Danske in Norveške. Iz doslej še nepojasnjenega .vzroka se širijo govorice, da je Evropa na pragu novih in senzacionalnih dogodkov. Govorice so povezane z angleškimi in francoskimi aktivnostmi v Sredozemlju in južno vzhodni Evropi. Dva fakta se očitujeU is vznemirljivih govoric in napovedi o raztegnitvi vojne.
Telefonska zveza med Nemčijo in Holandsko je bila pretrgana več ur. Iz tega mnogi sklepajo, da se nekaj pripravlja. Druga stvar, ki razburja prebivalce, je poročilo, da je Hitler pozval može v sUrosti 30 do 50 let k orožju v zadnjih 24 urah. V armado so bili poUgnjeni izurjeni delavci, čeprav jih Nemčija potrebuje v vojnih industrijah. Ljudstvo ve, da ima Nemčija že sedaj armado pet milijonov mož na frontah.
Vsi nacijski listi so objavili na prvih straneh vest o telefonskem razgovoru med francoskim premier jem Reynaudom in angleškim premierjem Chamber-lainom. Naciji trdijo, da je Chamberlain kritiziral v razgovoru Reynauda zaradi počasnih .gnjsšVIh priprav na Bližnjem vzhodu in gz opozoril, da mora biti Francija pripravljena na udarec proti Nemčiji do 20. maja.
1 Nemci, ki so čiUli to vest, naglaša jo, da sU se Hitler in Mussolini že zavarovala proti presenečenju. To potrjujejo poročila, da prihajajo senzacionalni dogodki v razvoju vojne med Nemčijo in zavezniki.
AmsUrdam, Hotandaka. 8.
maja. — Telefonska zveza med Holandsko In zunanjim svetom je bila pretrgana od desete ure sinoči do osme ure danes zjutraj. Uradno pojasnilo se glaai, da je telefonska zveza izključno služila le vladi, ki je včeraj preklicala vae dopuste iz armade, mornarice in letalstva. Dopusti so bili po izjavi vojaških avtoritet preklicani zaradi napete mednarodne situacije.
Domače vesti
Smrtna aaareča dečka
Ročk Springa, Wyo. — John Omejc mlajši, sin Johna Omej-ca, tajnika društva 10 SiNPJ, je 4. maja med votnjo z bidklom padel in obležal v nezavesti. Odpeljali so go v bolnišnico, v kateri je pa že umrl, ko je njegov nesrečni oče prlhitel k njemu. Imel je srčno hfeo, ki je bila po mnenju adravnlka pri padcu i bicikla smrtonosna. Deček je bil aUr 1« let, rojen tukaj in bil je član mladinskega oddelka SNPJ.
Is Minn enote
Gilbert, Minn. — V bolnišnici v Virginiji je fcred dnevi umrla Blanche Krakar, atara 58 let. Bila je vdova in tukaj je bivala 32 let. Zapušča tri ainove, tri hčere, mater in tri sestre.
Lansburyt angleški delavski vodja umrl
I^ondon, 8. maja. — George Lanabury, delavski vodja in pacifist, je včeraj umrl v sUrosti 81 let. Smrt ga je pobrala v momentu, ko so njegovi kolegi v parlamentu srdito napadali Chamberlainovo vlado. Lanebury se je dolgo boril proti vojni kot sredstvu narodne politike. Njegovo ime je zaslovelo 1. 1912, ko je bil obsojen v zapor, ker ae je boril za žensko volilno pravico. Borba je rezultirala v zmagi. V marcu preteklega leU, ko oo se pokazali nad Evropo vojni oblaki, je apeliral na papeža in na voditelje protesUntov ter Židov, naj skliče jo svetovno razo-rožitveno konferenco. V zadnjem
Nov grob v Jolietu
Joliet. — Dne 8. t. m. je tu umrla HelenaTerijiščar, ki je tu bivala 30 let. Zupušča sina in braU. ...... ; ___
Nov grob v aUrem kraju
De Pue, 111. — John Kesetič, član društva 89 SNiPJ in naročnik Prosvete, je prejel žalostno vest, da je 4. marca t. 1. v GrOb-ljah pri St. Jerneju na Dolenjskem umrla njegova mati Neža Reaetič, roj. Korošec, stara 82 let. Pred štirimi leti mu je Um-kaj umrl ode, pred šestimi leti sta pa še oba alavlla zlato poroko ali fiO-ietnico skupnega za-konakega življenja. V Ameriki zapušča dva ^sinova, v starem kraju pa druga, dva in dve hčeri; poleg tega ja imela 16 vnukov in pravnukov.________r._..r..
■•ijj. ' jig ■ i"""
Prva naša alamnikarlca umrla
lNew York. — V Ridgewoodu, Long Ialand, je fcsnaja naglo za
mtrvoudom umrla Mary Ganser, roj. Rojanc, stara 78 let in doma it Ihana pri Domžalah, Ko se je spravljala na obisk svoje nečakinje, je obležala mrtva, Pokoj niča ja bila menda prva slovanska slamnikarica iz sUre-ga kraja, ki Je prišla v New York leU 1888. BUa Je aktivna pri slovenskih društvih in ustanovah, čeprav je bila omožena Nemcem. Tu zapušča štiri omožena hčere in dve sestri.
Clevelandske vaatl
Cleveland. — Pokojni Jože Derenda, o čigar nagli smrti smo včeraj poročali, ja bil sUr 51 lat in doma iz Brežic na Spodnjem ftUjerskem. V Ameriki Ja bil 26 let in tu zapušča ženo, si na, hčer in brala. Bil Je 20 let Ujnik samostojnega društva Slovenija. — IVva slovenska kandidatka za državno poslan ko v zgodovini clevelandske na-sdbine je miss Jo Modic. Za Isti mandat kandidira poleg nje še šest drugih Slevenssv.
Čikaška Toma nova kajlžalca
Chicago. — Toma nova knjižnica na oglu Sedemindvajsete ulice in Pulaski Rd., kf Ja podružnica čikaške javne knjižni ce in v kateri se vrše vsako zi mo zanimiva in brezplačna predavanja, ima ns svojih policah največje število knjig v tujih jezikih med vsemi podružnicam v čikaškem mestu. Seveda, ker se nahaja v češki naselbini, ima največ čeških knjig, nakar se po številu vrstijo knjige v polj skem, nemškem, hrvatakem, alo-vaškem, slovenskem In špan skem jeziku. Vaeh knjig Je okrog 24,500 fn od Ufh Je 3240 nean-gleških. Precej Slovencev redno
oktobru je v parlamentu pripo ročal. naj predsednik Rooeevelt ^kiije to knjižico, in belgijski kralj I^opold storiU korake v prilog miru.
Svet unij CIO ustanovljen v Indiani
Peru. Ind. — Mestni svet Industrijskih unij Je bil usUnov-Ijen na konferenci reprezentan-tov krajevnih unij United Elec-trical. Radio A Machine Work-era. Amalgamated Clothlng W o r k e r a in United Pederal Worker* Za predsednika aveU je bil Izvoljen UHrreece C. Co-ver, za Ujnlka pa Fred Siler.
Mehika ustavila priseljevanje beguncev
Mežico CKy, 8 maja. — Poli tična agitacija proti pri ael je vanju š pa nekih beguncev je rezal tiraU v vladni odredbi, ki je začasno uaUvila priseljevanje Tu pravijo, da ae je 2000 španskih beguncev; kl so nameravali odriniti iz Francije v Mehiko, vrnilo v končen t raci Jaka taborišča, ko so bili obveščerij a akciji mehiške vlada.
nemške bojne ladje pognane iz narvika
Norveški kralj nalovil novo poslanico ljudstvu
NEMCI IZGUBILI VEC PARNIKOV
liondon, 8. maja. — Mornarični minister je naznanil, da je angleška bojna mornaric« pognala vse nemške bojne ladja ia norveškega vodovja pri Narvi-ku. Naznanilo doatavlja, da so angleške bojne ladje ln podmornice v zadnjih dneh potopile veliko število nemških parnikov.
Uradna čaaopisna agentura Reuters poroča, da je norveški kralj Haakon iz svojega skrivališča naslovil novo poalanico ljudstvu, v kateri izraia zaupanje, da bodo zavezniške ln norveške dete pognala Nemca ls de-šele. Te drža utrjene poaicijs v aevernl Norveški in v bližnji bodočnosti bodo pognale Hitlerjeve čete-Iz centralne in južne 'Norveške.
Drugo poročilo angleške časopisne agenture pravi, da so nemški leUlci napadli z bombami norveški potniški parnik Fol-den in ga uničili. Sest oseb, med temi kapiUn in dva ženski, je bilo ubitih,
Berlin, 8. maja. DNU. uradna nemška Čaaopisna agentura, poroča, da je bilo "pomirjanje" centralne In južne Norveška! ključeno. Vojna ae je raavila v tekmo med zavezniki In Nemci za posest Narvika, atrategične luke na severu. Zavetniki še vedno oblegajo nemško posadko v Narviku, toda nemške če te prodirajo proti severu, da rešijo posadko iz pasti.
V Berlinu trdijo, da so nemške čete že prodrle do Mosjoe-na, mesta, ki je oddaljen od Nar vika okrog 100 milj. Od Um naprej ja teren bolj ugoden za prodiranje. Nemci upajo, da bodo kmalu dosegli Narvik in pričeli napadati Angleža ln Fran coze, ki so obkrožili nemško vojaško posadko.
Naval na konvencijo
delavske unije
i
Atlantic Clty, N. J., 8. maja Agentje Iz urada diatriktne-ga pravd i lika Thomaaa E. Dew-eyja ao včeraj udrli v dvorano, v kateri se vrši konvencija unije Building Service Kmployea ter aretirali tri glavne uradnike. Ti so William L. McFetridge, prvi podpredsednik, Paul David. Uj nik-blagajnik, in Thomas J. Burke, tretji podpredaednlk. Vai trije uradniki so Cikaiani. V New Vorku bodo zaslišani glade operacij Geo. Scalisa, kl Je bi nedavno odaUvlJen kot predse«! nik U unije. Scalisa Ja bil v New Vorku obtožen Izsiljevanja, a ae nahaja na svobodi proti poroš-tvu 840,000.
Mehika sklenila sporazum z oljno druibo
Me*ko Clty, 8. maja. — Fi nančni minister Suarez ja sinoči naznanil, da Ja predsednik Csrdenas podpisal dogovor Sinclair Oil Co. glede poravnave spora, ki Je nasUl. ko Ja mehiška vlada zasegla lastnino te družbe. Dogovor določa plačitev odškodnine družbi v vaoti $8.-500,000. Naznanjeno je bilo tudi, da bo kmalu aklenjena kupčija med mehiško vlado in Sinclair Oil Co. glede prodajanja mehi škega olja kompanfjl. Tu prsvi jo. da bo MeMka izročila ček Sir-(MSI,000 kot delno odplačilo druž bi že U teden.
Vojni komisar V o-rošilov odstavljen
Marial Timošenko dobil pozicijo
Moakva, 8. maja. — Tu je bilo naznanjeno, da je bil Klement E. VorošHov odsUvljen kot vojni komisar in da je njegovo pozicijo dobil maršal Semjon Timošenko, poveljnik kievskega utilitarističnega diatrikta. Sled-nji je vodil del ruake armade, ki je zasedla poljake pokrajine v pr*l%klem letu.
Vorošllov, ki je Igral glavno vlogo v jačanju aovjetake armade, je bil imenovan za pod načelnika aveU komisarjev in načelnika obrambnega odbora tega aveU. Timošenko je dobil titel maršala SovjeUke unije. Ta na-akrv sU dobila tudi poveljnik Boris M. Sapošnikov, šef armad-nega štaba, in poveljnik Gregor Kulik, SapoŠnikov Je bil poveljnik ruske armade na Finskem in je bil odlikovan s Leninovim redom.
Sovjetaka vlada je preko časopisne agentura Tass naznanila, da bodo ruski vojaški častniki, ki so bili doslej oanačeni kot poveljniki, povišani na maršale n generale. Mornarični častniki, ki so bili doslej poveljniki, bodo postali podadmiraii in admirali.
Poročilo o odstranitvi Voroši-lova pomeni, da je moral plačati kazen, kar Ja podcenjeval finsko odporno elk> v ruako-finakl vojni. Kazen, ki ga Ja doletela, ne more biti večja. Vorošllov j« bU dostikrat mad sodniki, pred katerimi ao aa vršHe obravnave proti visokim vojaškim ŠMtal-kom, kl so bili obtoženi politih nih praatopkov. Kasen, kl jih Js zadela, ja bila običajno smrt.
Odstranitev Vorošllova na pomeni revizije političnih smernifl. Te spadajd v območje političnih voditeljev. Pravilo Je, da povelj itlki ruske oborožene sila izvršujejo ukaze političnih voditeljev.
Anglija zniža odmerke živil
Posledice nacijske kampanje v Skandinaviji
Umdon, 8. maja — Ekonomski učinki Hitlerjeve Invazije Danska in Norveške sa že čuti Mu v Angliji. Izguba škandinav-akih trgov posUJe čedalje bolj očitna v vladnih naporih glade kontrole porabe Živil In drugih potrebščin.
Avtoritete so naznanile, da bo poraba masla znižana za polovico. Sedanji odmerek Je osem unč masla na vsako osebo na teden. Maslo sUne sedaj okrog 27 centov funt ln mnogo deUvrtih družin si ga ne more privoščiti.
. Naznanilo o redukciji odmerkov živil Je objavil lord ,Wool ton, živilski minister, ki pa n po vade!, kdaj bo stopilo v valja vo, V naznanilu la pravi, "da mora dežela imeti dovolj živil v svojih shrambah za črne dneve, ki morda pridejo."
Nekateri industrijski krog ae pritožujejo zaradi pomanjkanja aurovega materiala. Alfred Herbert, bivši minister. Je pri poročal vladi, naj sledi zgledu Nemčije in izdeluje nadomestila.
jugoslavija mobilizirala armado 600,000 mož
Velika Britanija vabi Balkance v svoj _ krog
NACIJSKI PRITISK NA OGRSKO
Budimpešta. Ograka. 8. maja. — Uradna čaaopisna agentura je danes objavila poročilo, da je Nemčija pozvala ogrsko vlado, naj dovoli prehod nemškim četam preko svojega ozemlja. Po-, ročilo je bilo objavljano po naznanilu. da Je Velika Britanija otvorila kampanjo, da sdruii vaa balkanska dršave v obrambni zvest. Jugoslavija, Rumunija, Bolgarija, Grčija in TWija naj bi skupno nastopili proti Nemčiji in Italiji, če jim bo pretila nevarnost agresije,
Jugoslavija, kjar Je napatoat največja. Je povečala svojo oboroženo silo. Tu sodijo, da Ja Ju-goalavlja mobilizirala armado 800,000 mož. Bolgarski list Utro, o katerem pravijo, da Ja naklonjen Nemčiji, Je objgvll vsat is Berlins, da bosU Nemčija in utija poslali mogočno oboroAa-no silo v Južnovthodno Evropo, ko se bo pokazalo prvo snamsnja angleško-franooske akcije ns Balkanu.
Po Informacijah glada predlagane zveze balkanskih držav Ja Velika Britanija že obljubila, da zavezniki na bodo začeli volne v Južno vzhodni Evropi, toda zavezniška bojna mornarioa, kl is s b r a n a pri Aleksandrlji, Ktfipt, in franooaka armada ns Bližnjem vzhodu, kateri poveljuje general Weygand, bi takoj priskočili na pomoč balkasaklm državam, če bi Jih Namtlja ln fUIIJa napadli. Angleški načrt določa formiranje skupna fronte tialkauekih držav.
Jugoslavija ae ns ogreva is angleški načrt, Umveč išče za-alombe drugje. Vladni krogi v Belgradu so naznanili, da so trgovinska pogajanja mad Jugo-alavljo In aovjatsko Rusijo krs-nlla v drugo amer ln da ao prišla na površja politična vprašanja. To se Je zgodilo zaradi bojazni pred nemškim In Itilljan-akim sunkom na Balkanu. Bal-gradaka vlada hoče vzposUviti normalna dlplomatjčne o^noša-je s aovjetako Rusijo.
Veat iz Rakeka, Slovenija, aa glaai, da Je Jugoslovanska armada 800,000 mož ša zbrana ob lUUjsnskl ln nemški meji. Orsd-njs obmejnih utrdb m nadaljuje. Koncentracijski središči Jugoslovanskih češ sU v LJubljani In Mariboru. •
Grčija Je tudi moblllalrala svojo oboroženo silo potem, ko Ja imel premier MeUzaa razgovor z italijanakim poslanikom. Rumunija pošilja vojaške čete v Dobružo, pokrajino ob Bolgariji, Turčija pa utrjuje Darda-nale/Turški parlament Ja dal popolno oblast vojaškim avtoritetam v mltiUristtčnlh conah, kjer ho proglašeno obsedno stanje v slučaju izbruha sevraAno-stl. Tisk Je ponovno naglaall, da bo Turčija ostala odločno na strani Velike BrlUnlje in Francije v slučaju nacijake In fašistične agresije v Sredozemlju.
ala
Japonska prepovedi ustanovitev delavske stranke
Tokio, S. nUja. — Notranji minister Htdeo Kodama ja vle-raj prepovMlal uaUnov(tav delavske stranke, kl bi osvojila demokratična načela. Kodama Je dejal, da bi Uka stranka Izzvala raared no zavaet In omajala narodno enotnost v voj
/ .
Naciji svare nevtralno časopisje
Berlin, S. maja. — Nemški tlak Je ponovno posvaril nevtralno časopisje, naj ne objavlja ve-stl o krutosti Iti brutalnoaH nemškega vojaštva. Tlak Isrstno omenja švicarsko časopisno agent uro In >4 očita, da Doneti-":ih čaeo-
skuje poničila iz anflUAkL__
piaov Svarilo vsebuje grožnjo, da Nemčija ne bo trpe« blatenja
časti svojih vojakov v nevtralnem čaaopiajil, L ,

prosveta
thb enlightenment
GLASILO m LAITMINA ai/)VeMBD »AIOMI pooroui
onu s MS
kr (Sa UtattM
__srtem llmmb
MJI M teto. SN a. pol	|I.M m M M»t
HM
—ralaai for Um U»IU< Stota« (««1
TU	(b»au m4 Ctaaro I7A0 p» ,mt.
HS P* f«-
Ona acUaa« p« 4o*oaoni
i
_	SLI M «"»!•
«a >a prtloAJi peAuUao A4varttal»s rsUi
|#rti«a. po-
I V ikitk
Maalav aa »»a. kar	•
PR08VKTA
IHT-M Sa. Laws4eUAf^.
Or TU* rBDRBATBO
Datum v
uklapaju Sa prli—r (Majr «1, »•*•><
wl»»S» 4—■■■	—-
a. 4a aa fMi Ha« M Mte*.
Zločinski voditelji unij
Afere nekaterih unjiskih voditeljev, med katerimi je zlasti v ospredju George Scaiise, ao zadnje čase postale kričeč škandal, ob katerem se s posebno naslado pase reakcionarni tisk. Da so v tem škandalu prizadeti voditelji unij Ameriške delavske federacije, ni nobena novost, kajti korumpirani in raketirski voditelji v tej stari delavski organizaciji so že od nekdaj nekaj objčajnega.
Kapitalistični člankarjl, med katerimi je Westbrook Pegler zelo notoričen, poskušajo ^ narediti vtis, da so menda vsi voditelji delavskih unij zločinske propulicc, kakršen je 8ea-1 Tise. To je kajpada preračunana laž in Wil-Ilam Green, predsednik Ameriške delavske fe-' deraclje, je obrekovalce ostro zavrnil, toda Green ima težavno stališče zaradi tega, kajti Green z ostalimi glavnimi voditelji ADF vred ni nikdar pošteno počistil svoje hiše in'marsikateremu "kruku" v svojih vrstah je dajal po-tuho v zameno za podporo svoje reakcionarne
C1 •	-j
Seallsejeva afera smrdi do neba. Scaiise je bil predsednik unije nameščencev komercialnih poslopij in zdaj je dokazano, da je na debelo zapravljal denar te unije v svoje osebne namene, obenem Je pa izsiljeval večje In manjše vsot« Iz hotelirjev in drugih podjetnikov z grožnjo stavke. Da so se mogli propadli karakterji, kakršen je Scaiise, ullhotapitl v de-- lavske unije ln se polastiti njjhovega vodstva, je kriv okamenell sistem federacije in pa brezbrižnost članstva.
Morda se član! zdaj zdramijo in spoznajo, da ao zločinski voditelji unij zanje prav tako škodljivi kot so iakoriščevalski delodajalci — prav za prav še bolj, ker jim jemljejo ugled. Delavci ae morajo zavedati, da so moralno oni odgovorni za avoje voditelje, zato jih morajo kontrolirati. Baš tu se vidi žilno pomanjkanje demokracije v Ameriški delavski federaciji. Lopovi, kakršen je Scaiise, so nemogoči v delavskih unijah, v katerih odborniki Izvrlu-jejo le voljo članov in pri katerih imajo člani tadnjo besedo.	I
Desetletnica druitva 711 JohnstoH n, l'a. — Naše angleško poslujoče društvo Flood City 712 snpj praznuj-' svojo deset Ietriico z d vidne vn im programom v soboto in v nedeljo, u. in 12. maja. v soboto zvečer bo ples v dvorani nš Moxhamu, kjer bo igral orkester Jacka Bernie-ja. v nedeljo popoldne pa bo obširen program, na katerem nastopi pevsko društvo Jugoslavija, solist John Brezovec in v du-etu Pavline Saksek in Julla Sny-der. Poleg tega bo tudi komična igra v angleščini. ■ Flood Cfty Vas torej uljudno vabi, da se udeležite plesa v soboto in pevskega ter dramskega programa v nedeljo. Zal Vam ne bo. Za 26c se boste lahko zabavali celo popoldne. * Pred in po programu bo ljgrala dobra muzi-ka.
The resa Glavach, 712.
iz
naselbin
| mnogih aapirantih za odrsko o-Utyzdje . . . 4 ;	i
"Program je bil torej dober, u-cietefencev polnš dvoraha, zato' f je moralen in finančni lispeh te federacijske prireditve zagotov-, Ijen.
Frank s. Tauchar.
Dober uspeh koncerta Ambridge, l*a. -4- Koncert pevskega zbora Rožmarina, ki se je vršil v nedeljo, 28. aprila, se je sijajno odnesel, in to posebno Še v blagajni. Saj to je, kar potrebujemo za vzdrževanje naših zborov.
Da se je naš koncert tako dobro obnesel, je prva zasluga našega vrlega pevovodje Majka Halovca. On je rus in ima več zborov. Dalje hc Rožmarin Zahvaljuje. pionirskemu zboru Prešernu iz Pittsburgha ln njegovi učiteljici* mrs. Josephinl Buko-flc-May, kakor tudi gospodični Anni Gačnik iz Clevelanda, ki je tako ljubko in umetno zapela tri pesmi. Lepa hVala, Annie! Hva la tudi Jacku Peršinu iz Warre-na, ki je s svojo harmoniko moj-stersko Izvabil staro in mlado na ples. Pa tudi voditelja programa in bivšega koncilmaua Joeva Bicka ne smemo poe&biti. Hvala, Joe!
Končno st! zbor zahvaljuje vsem posetnikftm, ki ste nas fi nančno podprli: gostom iz Ali (julppe, New Shafflelda, Pittsburgha, Girarda, Moon Runa, Midwayja, Universala in od drugod. Seveda ttidi našim Ambrl-čanom, ki nam gredo vedno na roko. Da se je zbor ustanovil in vzdržal, gre največ priznanja Slovenskemu narodnemu domu, ki je plačeval učitelja prvih sedem mesecev in nam da brezplačno dvorano na razpolago kolikokrat jo potrebujemo, fte enkrat hvala vsem skupaj.
Mary Roaenberger.
Prvi maj (1940)
V	newyorškem New Leadcrju Čitamo vest, da je režim diktatorja Hitlerja pre|>ovedal socialistično stranko na Norveškem, to je na tistem norveškem ozemlju, ki Je pod okupacijo nacijskih razbojnikov. Poleg toga mi ustavljene vae druge socialistične ekonomske, kulturne ln sportn« organizacije in časopisi. Na drugi strani je pa norveška komunistična stranka z vsem svojim aparatom ostala nedotaknjena In je še vedno legalna! ... _
To Je prinesel komunacizem demokratičnim delavcem nu Norveškem za letošnji Prvi maj, Mizemejšega Prvega majn nI bilo v vseh BI letih, odkar je bil proklnmiran kot simbol mednarodne delavske solidarnosti — čoprnv ta simbol infamno ponižujejo že 2.'t let v Rusiji in sedem let v Nemčiji — kakor je bil letošnji.
V	demokratičnih državah Evrope, ki mi v vojni zoper nacijsko razbojnlštvo, so zavedni delavci šil prostovoljno ppeko tega simbola, ker zdaj nimajo časa za manifestiranje; delavci v Angliji in Franciji ao za letošnji Prvi maj odpovedali vse manifestacije in ostali na delu.
V' Belgiji, ftvicl, llolaiidiji in ua Švedskem ao letos bile edine prvomajske manifestacije na ulicah v Kvropi — edine, v katerih ae Je zavedno delavstvo islprto izrekalo proti diktaturam Celo iih Švedskem, ki je že ledne v senci Hitlerjevega vpada! V Ameriki, kjer Stalinovi komunisti svobodno izrabljajo demokratične svobodAčine, ni bilo v njihovih pohodih niti enega protlnacijfrkega napina! V glavnem mestu Mehike so stalinovci abobnali skupaj 80,000 delavcev, ampak zoper Hitlerja in nacizem nI bilo med njimi niti ene kritične besede!
V	Moskvi ae je vršila običajna profnnaclja Prvega maja kot prejšnja leta z vojaškimi paradami in demonstriranjem a tanki, tefklmt topovi In bombniki. 4>rl boljševikih Je Prvi maj simbol -o komunističnega militarizms In imperializma! 1«totako ao nacijski roparji v Berlinu ukradli ln profanirell Prvi maj a tem,
1 Dalje v zataji fcdoaM
Veselica političnega, kluba Thoma«, w. Va, — Slovensk politični klub priredi veselico \ soboto, 11. maja, v Milkintsov dvorani, zučetek ob 7. zvečer Dobra godba. Vabljeni so vs Slovenci In Slovenke Iz okolice da se udeleže. "Vstopnina za moške 25c, za ženske 15c. Za postrežbo bo skrbel odbor.
v enolični odbor.
C i koške noviee
Chicago. — v soboto, 11. maja, bo imel naš Družabni klub svojo redno pomladansko domačo zabavo v Delavskem centru na l<awndale av. in 23. cesti. Del na zabava se bo vržlla že popol dne v klubovlh prostorih in na Imlinišču, ples In druga poatrei-ba pa zvečer.
vsi člani, katerih je nad dvesto, so s tem prijazno povabljeni, da se te domače zabave go tovo udeleže ter s seboj pripeljejo ludi svoje znanci* in prijatelje
^osebnost te priredbe bo, da bo okusen prigrizek v obliki različnih vložk stal samo pet centov' lomad. Tudi pivo se bo toči!<> po pet centov kozarec. z drugimi besedami povedano; bo t i Večer v dvorani vse po "grošu". Poleg tega bo prosta godba in vstopnina — torej prav luštna zabava, katere se bomo lah&o udeležili s primeroma majhnimi stroški.
Klub nameravana skozi to le-o prirediti še nekaj takih zabav članstvu v razvedrilo in medsebojno spoznanje, pri čemur se ne bo gledali na dobiček. Zato vabimo rojake in rojakinje, da se nam pridružijo, kajti članarina je skmo en dolar na eta Naš tajnik Ray Božičnik >o navzoč na ves&fejin bo sprejemal obnavljanje flhinarm in vplsaval hove, če se jitf bo kaj priglasilo.
Torej na svidenje v soboto po->oldne in zvečer na zabavi našega družabnega kluba v Slovenskem delavskem centru!
v nedeljo, 21. aprila, je imel ukajšnji moški pevaki zbor 'Vance Prešeren svoj' običajni pomladanski koncert, katerega se je udeležilo toliko ljudi, d& je bila^snpj dvorana nabito polna. Gostovala ma dva druga pevska zbora, namreč Slovan z južne strani mesta, in pa Rudeča Zvezda z vzhoda. Oba sta mešana zbora, ki sta s svojimi nastopi napravila prav dober vtis na občinstvo. Tudi Prešeren, kot navadno, je izvajal svoje točke programa prav izborno in v splošno zadovoljstvo udeležencev. Največ priznanja in pohvale pa sta )ila deležna Prešernov kvartet In pa Edward Udovich. Zadnji je še majhen dečko, toda dober pevec in izvrsten igralec. Vsi ti so s svojimi mbogimi nastopi že dobro poznani člkaški slovenaki publiki, katera jih pa kljub temu vselej nagradi Z iskrenim priznavalnini aplavzom.
Nadalje so obogatile koncertni program tudi sestre Bergant iz države ObJjo. Jaz sem jih 1-mel priliko slišati zdaj prvič in reči moram, da zaslužijo vso pohvalo, ki sem jo že prej čul in čltal o njihovem muzikaličnem nadarjenju.	^
Naslednjo nedeljo, to je 28. aprila, je pa federacija čikaških društev snpj priredila slavje desetletnice obstanka z obsežnim programom na odru popoldne ter plesom v obeh dvoranah zvečer. Najprej je naš Jakob Zupan predvajal in razlagal filmske slike v naravnih barvah, katere je deloma sam snel na svojem lanskem potovanju v e-vropo, druge pa jo naklonila družba Cunard VVhite Star. Kot o-bičajno ob takih prilikah je bilo tudi zdaj nekaj govorov v prid jenoti iin federaciji.
Po presledku je bil drugi del programa, v katerem so nastopili trije sodobni umetniki v pevskem ln muzikallčnem udejstvo-vanju: Zlnka Milanov, soprani stinja Metropolltanske operne družbe v New Yorku, Jasna Biankini, pianistlnja ter Paul Schmldt, violinist. Vsi trije uživajo priznanje dramske elite, kar se je vidno zrcalilo iz njiho« vih številnih nastopov. Zinka je bila junakinja dneva, ker je svojim čistim, pravilno usmerjenim in močnim glasom navzoče kar očarala, Pri tem |>a v vsej |)opolnosti poseduje tisto redko nadarjenost dramatične ekspresije v glasu, mimiki'in gestdh, katero tako zelo pogrešamo pri
Poročilo zastopnika Sharon, Pa. — Poročal sem v dnevnih novicah, da nas je 1. maja Za vedno zapustila 46-let-na Annie PerŠin, članica našega društva 262 snpj. Pred par meseci jo je napadla srčna hiba. Zdravnik jo je poslal za nekaj "'(Ini v bolnišnico. Zdravje se jf)e izboljšalo in je že opravljala hišna in yrtna dela. Posebno je imela veliko veselje z gojenJertV krasnih rož, katere sta si z mojo ženo že več let izmenjavali, tako da sta bila njuna vrtova polita krasnih rož.
Dne 1. maja je vstala ob 6. zjutraj in Odiprla radio, da bi slišala jutranje novice. Moža je poslala v klet, da ji pripravi pralni stroj. Ko je odšel, da izvrši naročilo, je Annie zaprla radio in se zgrudila mrtva ob njeih. Tako je bilo koiu ano njeno mlado življenje.
Ko je mož videl, da je žena mrtva, je začel klicati sosede, ki smo pritekli na pomoč, a vse zaman. Annfe je izdihnila svoje mlado Življenje brez vsakih botri in. Njeno truplo je bilo odpeljano v Slovenski dom, kjer je iiočivalo na mrtvaškem odru prve dni maja, njena krsta pa je bila okinčana s krasnimi venci. Te so darovali Slovenski dom, društvo 282 snpj, mladinski krožek, društvo 765 snpj, društvo 174 jskj in sorodniki ter prijatelji, katerih pa ne bom navedel z imeni, ker to spada v oglas.
Omeniti moram, da je bila pokojna Annie zelo priljubljena med narodom, in sicer ne samo med odraslimi, marveč tudi med mladino. - Dve mladi šolarki sta jo tako ljubilir da sta šli nabirati za cvetlice in v Wheatlandu nabrali $5.90, za kar sta ji kupi li krasen šopek. Povedali sta mi, da sta pri tem poslu naleteli na neko terejatko, ki ju je spodila proč. Ni lepo, da se pred otroki zapirajo vrata, saj ne vzamejo nič in tudi nikogar ne kritizira-
j0-	• v
Pogreb se je vršil 3. maja ob veliki udeležbi društvenih članov in Članic, sorodnikov in drugega občinstva. Na pogreb so prišli tudi iz Pittsburgha in Warrena, o. Pokopana je bila na sharonskem pokopališču, kjer jo bomo večkrat obiskali in s solzami zalivali njene sveže rože, katere je tako ljubila. Zapustila nas je v najlepši starosti. Blag ji npomin, sorodnikom pa moje sožalje!
Anton Zidanšek, zastopnik.
Vsakega nekaj Sharon, Pa. — Delavske razmere so za nas pod ničlo že od 10. februarja, ko je naš "Tim Mili" zaprl vrata. Ni še nobenega znamenja, da bo pričel z obratom ln v njem delajo le bos-sl. Nekaj nas tro*w}6, da «ks bodo poklicali na delo v kratkem, toda najprej nas bodo temeljito pregledali, če smo ae sposobni za njih delo. Jaz se kar bojim. Trideset let so me mučili in garal sem zanje na vse načine. Zdaj me pa lahko v kratkem odpravijo s tem, da rečejo: "Nič več spoMiben". Obžalujem, zakaj nimam že šest in pol križa na grbi, da bi dobival vsaj neko miloščino za moje 30-letno trdo delo. Bog se nas u-smili, če se nas ne bodo drugi.
pnev* imamo še zmeraj hladne in deževne. Delo na naših vrtovih je zaostalo ln ne vem, kdaj bomo domačo solato jedli. No, do takrat se bomo morali še zadovoljiti z regradom, dasl postaja bolj in bolj trd in grenak. Novice se pa nadaljujejo.
Zadnji teden je bilo v Farrel-l lu natlačeno kino gledališče. Ko i so predvajali film o požaru, je nekdo v ozadju zakričal mfireP Val, ki m) ga ališali, so udrli ven in med pritiskom med vrati pohodili več otrok, kl so dobili večje in manjše poškodbe in bili odpeljani v bolnišnico. Smrti nI bilo nobene.
4 Dne 2t. aprila je umrl v Mc-kevs Rocksu, Pa., Frank tro-bentar, star 72 let in doma iz Gornje vasi pri Krškem. Poko-llen Gold (Im), predsednik unije Fur a 1*atker Wnrkeix In peli »o) ga v Finleyvlllu. Svoje-irvlng Potaah. uradnik te unije, kl sta vložila priaiv preti obsodbi i časno je Živel tukaj pri svojem aa obtožbo kršenja federalnega protitrustnega zakona.
o očetovi bolezni, se je takoj po*}~ dal na pot. /• očetom sta še spre-r.vortla par besed, drugo jutro pa je oče za vedno zaspal. Tukaj je zapustil sina Martina Tro-bentarja, ki vodi mesnico in grocerijo, in sestro, omoženo Bo-golin, ki ima tudi Uko trgovino, v Pittsburghu pa tudi sina in drugo sestro.
Na 1. maja pa je* tukaj v VVheatlantiu po kratki bolezni u-mHa Annie Peršin, stara 46 let. Zjutraj je rekla možu, naj ji pomaga pri pranju. On je Šel v klet, da pripravi vodo za pranje, ona pa jfe stopil%>k radiu. Kmalu je zas|šal, da je zgoraj nekaj zaropotalo, radio pa nekam čudno hresči. Napotil se je navzgor in našel soprogo ležati ot) radiu. Bila je umrtva. Ker nista imela otrok ali druge pomoči, se je hitro podal, da pokliče zdravnika in obvesti sosede. Ko je prišel zdravnik, je bila vsaka pomoč zaman. Umorila jo je srčna napaka. Zapustila je moža Lovrenca, strica Majka Gorenca in več bližnjih sorodnikov. Pokopali smo jo 3. maja na hrvatskem pokopališču ob veliki udeležbi. Spadala je k društvu Slovenec 262 snpj. Vsem izrekam globoko sožalje!
Smrt ima pri nas nekam čudno navado; v začetku leta nam je hitro pobrala dve žrtvi, zdaj pa še mlado Annie Peršin, dasi je nas več starejših, 'ki smo temu ali onemu v napotje, toda smrt »e nas izogfrblje. Kdo bo drugi na vrsti, bo odločila bela žena. —-
Louis Pavlinič še ni pričel s pisanjem v primorskem narečju. Bojim se, da ga bo Theresa DuŠak prehitela s štajerskim narečjem, kot je obljubila. Ce ne bo drugače, jih bom pa še jaz nekaj povedal iz Šentjurske doline — na primer: "um šva", "krava umi" Ko so leteli za mišjo, so kričali: "vov je, vov!" — Mrs. Jennie Jordan naj se še kaj oglasi in naj ne misli nič slabega o dopisih, dokler pišemo kaj smešnega. Saj to je za zdravje vsem. Nič rad pa ni mam dopisov, pri katerih bi se moral kremžiti.
Naj povem še eno novico. Ker se bojim, da z delom v naši "Šapi" ne bo dosti ali pa sploh nič na drugi strani sem pa Že prestar, da bi drugje dobil delo, na tretji pa priden, kakor bi moral biti vsakdo, sem na 1. maja zamenjal svojo hišo za malo posestvo na kmetih. Torej bom s svojo družino postal farmar Kakor sem bil v mladosti, tako bom ttidi v starosti na kmetih Redil hom največ kokoši in mesto nosil jejca; ako jih ne prinesem, pa prosim, da včasih pridete ponje. Vsi, ki imate kaj opravka z menoj, pišite na no-^ vi naslov: r. d. 2, West midr]^ dlessex, Pa.
Anton Valentinčič, 262.
Vas slepih
Po naročilu mehiške vlade skušal zdravniško komisija odkriti skriviSA jonske vasi Tiltepee, leiečt sredi WfJ pragozdov. Strahotna skrivno»t t( r(*1 v nemvadni okoliščini, da so vsi njeni '] vale i slepi.	•	'l>n
-Se pred kratkim znanost ni imela noi* indijanski naselbini Tiltepee, kajti vJa skrita med ogromnimi pragozdovi na jugu J hike ob reki Atoyac, nedaleč od mesta CuiB lana. Po potresu, ki je divjal pred nekajL seci v tamošnji okolici, so se zatekli »K^Lni pot resnega ozemlja v mehiško mest«, (» liko pozornost sta zbudili posebno dve be^u J družini, ker so bili vsi člani obeh družin Neki zdravnik za očesne bolezni se je po| mal za ubožce in jih povprašal, kako to fo vsi slepi. Zelo se je začudil, ko mu pok pnili, da prihajajo iz kraja na skrajnem ju/ kjer niso samo ljudje, temveč tudi živali, 8pS Vsa živa bitja slepa.	'^J
V ta prečudni kraj poslana komisija je slala o tej nenavadni vasi v srce segajoče pJ čilo: Prebivalci Tiltepee j a so lacondonaki dijanci, potomci nekdaj visokokulturnih In Jancev iz plemena Maya. Z neverjetno aj sljiyostjo so slepci vodili člane odprave »k, bujno porasel pragozd do svoje vasice. Vsa; va bitja v Tilt^peeju so stepa. Sicer hodijo I dje in živali tako zanesljivo, da na prvi poj niti ne opaziš, da so slepi; utegneš si mM da si »topil v navadno indijansko vas. To pri natančnejšem opazovanju spoznaš m-navi dno tragiko narave: otroci se igrajo na sir vaški cesti. Njihove zenice so belkaste, i ■ cami spretno tipajo malčki okrog sebe — sle malčki. Neki kmet orje njivo na jasi ob go z dvema voloma. Wola sta slepa. Slepi psi blajajo tujca, ko stopi v vas. Slepe ženske I tejo prekrasne pletenine. V vsej vasi samo kaj dojenčkov še ni oslepelo.
Slepi lacandonski Indijanci niso lepi ljudj ugasle zenice čudno omrtve njihove ohra Vseeno jih pa vidiš vesele in razigrane pri ških zabavah. Morda je najbolj nenavadno da so učenjaki pod mnogimi razvalinami krog Tiltepeeja izkopali stare malike, prav ko — slepe. Ali sega v dalj nje rodove? Nihče i ne spominja, da bi bilo kdaj drugače. |
Kaj naj bi bil vzrok te kronične slefl Znanstvena odprava se že nekaj mesecev trud da bi ga dognala. Najprej so ugotovili, da pota ni nalezljiva. Še nihče ni nalezel slepoti če je koga v vasi samo obiskal, pa tudi če dalj časa živef pri slepih vaščanih. Zdravnfl so nazadnje odkrili mikroskopsko majčkenei črvička, ki se zaje v očesno veznico. Po <l<rtgi in natančnih opazovanjih so pa morali prizni ti, da ta črviček tudi ni v zvezi s slepoto, kaj črviška so našli že tudi v očesnih vegnicah Iji dirki niso slepi. Živalca torej nikakor ni vzn te hude bolezni. Najverjetnejše jc, da je skri nostni vzrok slepote teh Indijancev splošna d generiranost.	. I
sinu. Ko je bil »lednji obveščen
"Martin Napuhek" je pripravljen
Cleveland, Ohio. — v nedeljo praznujemo materinski dan. Učenci Slovensko šole Slovenskega narodnega doma so se že delj časa pripravljali, da ob tej priliki počastijo, ne samo svoje matere, ampak vse slovenske matere in jim vprizortjo lepo, vzgojno igro "Martin Napuhek" v petih slikah, ki jo je spisal j. Spicar.
v sledečem naj vam podam nekoliko povesti iz te zanimive igre.
Pravijo, da ima vsaj človek "rojenice", ki ga nevidno vodijo na vseh njegovih potih in ga odvračajo od slabih dejanj. Tako je bila tudi v naši povesti dana naloga rojenici Zlati, da spravi pohlepnega, nadutega in za bogastvom željnega pastirja Martina Napuhka na pravo pot. Ampak to ni začetek naše povesti. Rojenica Zlata pripoveduje doživljaje s svojimi varovanci kraljici. Ona pravi: "Nekateri so s svojo usodo zadovoljni, a teh je malo. , Drugi potrpe, teh je več. Večina pa ee pritožuje nad življenjem. Ne fnajo ceniti lepot sveta in hlastajo le za zem-skimi zakladi: za bogastvom, slavo ln močjo , . "
Med temi nezadovoljnežl je tudi naš Martin Napuhek. Kraljica ukaie Zlati, naj Martinu izpolni vse želje. Kar hoče, naj ima, grad. bogastvo, slavo, moč in alnžinčad.
Tam ia deveto goro ae nahaja nekdaj slavna kneževina. s rtv di kneževine atojl grad. ki je sedaj zaklet In čaka rešitve. v (Halja aa i. atreaL)
Začetnik valovne telegrafije	H
Pred nekoliko dnevi je odšel v večnost, ki kor smo poročali, Francoz Edvard Branly, P onir valovne telegrafie. Mladina ga že ni v< poznala, če si ji predvajal neboč tako mm* i "koherer", cev na opilke, brez katere bi dri gi pionirji brezžičnega brzojavljanja sploh i mogli izvršiti svojih epohalnih poskusov, i tektor je pozneje izrinil koherer in elektroMl cev je izrinila detektor, toda brez tistega prw ga izuma bi tudi novejših izumov ne bilo^
Dolgo Branlyjevo življenje je bilo življen; resnega učenjaka, ki je žrtvoval vse za pnj čevanje svojega najljubšega področja, naul o elektriki. Začel je v kolegiju v Amien*u,p tem je obiskoval pariško vseučilišče, kjer je 1. 1873. postal doktor fizike. Z instruknj« se je težko prebijal skozi življenje. M«" revščina je bila tako velika, da je sklenil w ti »i kruha kot zdravnik, kajti fizik«, gs v i stih časih ni mogla preživljati. L. 188-. stal tudi doktor medicine in s tem se Jt' vsaj najhujših skrbi. V veliko korist mul bilo neomajno zdravje. V vsem svojern nju ni bil skoraj nikoli bolan. PoleR zdra^J ke prakse se jc bavil s fizikalnimi razi*w>"
Njegova najvažnejša iznajdba; je nedv^ koherer, steklena cev, napolnjena s kovu mi opilki, skozi katero je električni U^ strujil, če so nanjo učinkovali elektron^ ski nihaji. Sicer so že drugi pred
odkrili in opisali te učinke, vendar je le »J lyjeva zasluga in zasluga njegovih puo. v letih 1890. do 1892., da se je koherer u v tehniko valovne telegrafije. -
akromni raziskovalec v polni meri **s|1' j vllne časti, ki so mu jih podelil« I* 1 ^ prejel veliko nagrado Francoske sa* znanosti. Postal je vitez in pozne£*^ Častne legije, a t 1921. je prejel N«*** grado. Navzlic temu je ostal vedno r*"^ takšen, da ga je kot eeeedeeetietnik* re mo velikodušna zbirka, ki jo je prired i^n ^ "Echo de Pariz". Sedaj je umrl v stafto«
(Dalj« I« pr*. kaloet.)	^
da so podili tisoče delavcev po ulk-:«H i»< u zmagi na« ijske Nemčije nad v~m ^ V totalitarnih državah so	š
paradirali. dočim so tamkaj dernjkra«^ ( lavTl v koncentracijaklh Milart*JJ* * delu pod zemljo za svobodo Tsm -slika letošnjega Prvega maja.
gRgK^M*^-	mmess
kovice
z starega kraja
PR09VBT1
, Slovenije
fta smrl
delavca
A*. 31. marca. — Delav 1 Luznar. man v vsej eose-fJod imenom J« »«el «» P^	„ Selah v pod-
kve no pokopali. Pri Zajcu so našli tudi pismo, ki bo morda •pojasnilo skrivnost umora in samomora. Orožniki so na delu, da najdejo mrtvega Amerikanca. Preiskali sb Temenico in gnojno jamo na posestvu Zajca v St. Juriju.
.iestanovsnje v &e«an	-
Jni sobici hiše, ki je last nje-	Nesreča pod vlakom
M matere Lucije. Pred dve-	Jevnica j aprila> __Na pro?i
-letoma je bil padel Luznar z	m<Kl Jevnico in Kresnicami, ne-
Lihodtedaj jeanerom^ožii d&leč ^ Um> kjer ^ je pred fcudih bolečinah y glavi, nuo« iegec. gmrtno pone8rečni lleki
ikodbe so vplivale nanj že ta-|	-------------
nt toliko.^" — " i zil z? let
Lriki odločno Syetovah naj
Krek alkoholnim pijačara » n , L leti je mož res ni pokusU'
u,če. zadnje čase pa je »daj ^ ^__ ^ ____________
i adaj spet segel po	I negfTek*>resnega vlaka,* ki vozi
f četrtek je Luznar *a*or I h Ljubljane proti Zidanemu može opravljal svoje delo, da mu . kok) ^^o no_ ^n pri posestniku Matiji' Eju je prišel tnpokfoie h k
da so Luzrtarju
železniški delavec, je vlak povozil 27 letnega Jožeta Zavrla, pro-delavca s Kresniških Vračal se je proti domu in na doslej še nepojasnjen način je zašel pod lokomotivo noč-
Lire k brivcu, Cez dobro uro	lgostilne, ki je tam
bil že nazaj. Prinesel je s S£i |n GodiČ€vi fantje 80 ran
go pod kolenom. Malo pozneje
* ..	i ga j« na progi našel desetar
kakor ponavadi, sredi po- I Mali ^^ v krvi in n€zavest-
tfneva pa je šeU doma, c^;|negft, Mali je odhitel do znane
bli-
^^^	ranjen-
|tt:. 2|ca splavili do postaje v Jevnici, kjer so zaustavili prvi tovorni vlak, ki je privozil mimo' v sme-
____________.ri proti Ljubljani, da so ga od-
utite pijače vzela razsodnost,. L^^^j v .bolnišnico. Stanje Jo-i Je Sel in se olbesil. Mrtvega je Zavrla, ki je družinski oče, Zrnati včeraj zjutrSj. Sto- prav regn0( ker je ^gubil la je namreč na podstrešje po | mnogo fcrvi.
Ljubljana, 1. aprila. — Okrog nedelje se je v Ljubljani in na deželi (pripetilo še več drugih ne sreč. Iz Peč pri MoraVčah je moral v bolnišnico 17 letni posestnikov sin Lojze Bostič, ki je
rovanje s nuoo prizaoe«, ma-, tovarišem v gozdu napravijal
drva, pa ga je tovariš po nepre-'	Vidnosti s sekiro udaril po roki
in mu odsekal dva prsta. 47 letnega trgovskega pomočnika Janka Ojstra sta v soboto zvečer im Rimski cesti napadla dva neznanca in ga ranila na glaTVf. tega preužibkarja Antona [žrtev pretepa je bil tudi 38-let-irca, Amerikanca imenovane-1 ni delavec Anton Zupančič s Sv. in samomor njegovega sva-1 Petra ceste, ki ga je v neki go
stilni blizu Zmajskega mostu prijazni vasici St. Juriju I nekdo udaril po glavi in mu ne-Temenici, občina Veliki Ga- Varno poškodoval levo oko.I
\j stekleničico žganja. Sel je ito v svojo sobo in —" ni videl živega. Vse kaže, da mu je malenkos
no, da nakrmi krave, pa je m dno zadela sina, visečega na: vi. Takoj je poklicala sosede,, io-prerezali vrv, a je bila vsa m- zaman. V Selca so .prispetimi orožniki iz Železnikov, lgična smrt je zbudila bočuv-anje s hudo prizadeto ma-
in samomor Temenl&ki dolini
tadohova vas, 1. apr. — Vsa
niška dolina je razburjena lito skrivnostnega nestarika
je gospodarji na dobrem 52-letni Jože Zaje, po
Socialistična konferenca v Ljubljani
Dne 3. apr. je bila v salonu restavracije na glavnem kolo-Zatfev svak Tone Zora Bil 1 dvoru konferenca socialističnih nekoliko omejen, zato ga je I zaupnikov za mesto Ljubljano, egov brat, ki ga je pripeljal iz Predsedoval je g. Stanko, pred-Berike, izročil domačim v os-j sednfk glavnega odbora sociali-
, dr. Z
maee Pust. Bil je drugič po-118 let mlajšo Katarino, leti se je vrnil iz Ame-
obenem s hranilnimi knji- stične stranke
ivko Topa
smi, na katere je imel nalo- lovič pa je podal politično poro-
ae svoje prihranke okoli 160,- čjlo. O sporazumu CvetkoviČ-0 din. Ker je imel denar, ga Maček je dejal, da ga je treba »čel nagovarjati njegov svak kot dejstvo priznati, čeprav ni * kje, naj »e preseli k nje- tak. kakor so si ga želeli sociali kjer mu bo bolje. Obetal sti, ker ni likvidiral' ostankov je lepo življenje brez dela in diktature in preuredil države po postrežbo. Zato se je Ame-I demokratičnih načelih, V Bedaki je verjel vabam, res nji vojni med velikimi na|rod !■ k Zajcu. V začetku je nas razmere silijo, da kot mala Zore jtopolnoma zadovoljen drŽava skušamo oatati izven voj-•vaku. Poaojal je Zajcu de-1 nega spopada. Posledice vojne » kar mu je Zaje vpisal)pa ee že neugodno čutijo v naboje posestvo preužitek. S šem gospodarstvu v naraščanju Amerikancu skopnel draginje, a čimer so najbolj pri je pridno garati »deti delavci, nameščenci in ■vu, dočim je Zaje popi- vsi drugi, ki žive od mezd in w ni dosti brigal za go- plač. Treba bi bilo zaustaviti .. !	preveliki izvoz in uvesti trden
P*"w»j<m velikem tednu se gospodarski načrt, po katerem ^enkrat raznesla po dolini bi se izvažalo samo blago, ki ga da j«- Amerikanec zginil, sami nujno ne potrebujemo ■ začeli Aušljati in ugi- uvažati pa bi se moralo blago, k Ujjp j -sodi. Nihče ni ga res potrebujemo, ne pa nepo-je in ali je živ | treben luksus.
Glede obnove socialistične Vida pri Stič-1 stranke je dr. Topalovič pouda
"Jezovi usodi, vedel, kje •rte v.
Ciniki iz ___ # ^ ^
J Amerikama marljivo i^ka-■ Poizvedovati za njim, toda N tem rasu je Jože Zaje ™ popival v Radohovi va-
bivaur^' 28' mftrca« i®
■»■'"tvo naie doline ponov-
^iala vest, da je našel
ril, da se mora atranka obnoviti v glavnem na istih načelih, na katerih je temeljila razpuščena stranka, pri čemer pa bo treba upoštevati, da ao se gospodarske in življenske razmere v zadnjih desetih letih v mnog očem spremenile. Vsekakor pa interesi delavstva zahtevajo, da mora stranka biti enotna za vse državno ozemlje, kakorkoli naj že bo država urejena. Najnujnejša politična zahteva pa je povratek demokratičnega režima in državljanskih pravic. Za/ dbsegO tega cilja so socialisti tudi pripravljeni sodelovati z vsemi skupinami, ki to istotako iskreno žele.
Za dr. Topalovičem je govoril ilip Uratnik, ki je podrobno dokazoval potrebo, da si delovni sloji obnove svojo politično organizacijo.
z Primorja
Številni po/ar i
Trst, aprila 1940. — Za veli-conočne praznike se je pripetila v Dorpbergu velika požarna nesreča. Ko so bili na veliki petek skoro vsi vaščani v cerkvi, so nekateri opazili, kako švigajo o-gnjeni jeziki iz hiše posestnika vana Rijavca na Brdu. Požar se je z veliko naglico razširil na celo poslopje. Ker ni bilo gasilcev, je ogenj kaj kmalu vse uničil. Reševala je, kar se je dalo, samo gospodinja, ki je ostala sama doma. Škodo cenijo na 50,-000 lir in le malo jo kritega z zavarovalnino. Uničeno je vse ifcito, (Ujpdje, pohištvo in ostalo. Selo kasneje so prišli gasilci iz Gorice, ki so ogenj omejili in rešili hlev ter.obvarovali sosednje hiše. ^—. i
'Pred nekaj dnevi je pričelo goreti v seniku, last Ivana Grudna Godoviču. Nesreča je hotela, da se jo požar razširil še na o-stale hiše, ki so bile v neposredni bližini. Oblasti so bile takoj alarmirane o nevarnem požaru. Kmalu so bili na kraju nesreče idrijski gasilci in njihovi tovariši iz Črnega vrha. Pomagali pa so jim tudi jugoslovanski gasilci iz Hotedršice. Po polnoči (požar je začel zvečer) pa so prišli še poklicni gasilci iz Gorice. Vsem tem so pomagali še vojaki. Zaradi pomanjkanja vode je bilo požar težko gasiti In so se bolj omejevali na zavarovanje bližnjih objektom Po mučnem poslu je bil naslednjega dne požar popolnoma pogašen. Goriški gaailci so se v imenu vseh j zahvalili jugoslovanskim gasilcem za brezprimerno požrtvovalnost.—Skoda je zelo velika in znaša 100,000 lir. Zgorelo je poleg drugega 140 stotov sena in avtomobil.
V Skocijanu pri Kopru je pričelo goreti v stanovanju baronice jelene Hagginosta vd. Nul}i. Gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti na levi del stavbe, ki je popolnoma razdejana. Škodo cenijo na 200,000 lir. Poleg pohištva, oblek in raznovrstnega blaga, je zgorelo tudi precej denarje. .
Zaradi izredno suhega vremena so se pojavili številni [>ožari gozdov, no samo pri nas, temveč tudi v Italiji (ogromen gozdni požar je bil na pr. v Milanu). Pri nas na Krasu pa je od časa do časa vedno kak tak požar, ki upepeli po večini le malovredno gmajno. Te dni sta bila dva taka požara v Sen(Vžečah in v Sežani. Skoda je neznatna.
X-ray Helps to Fiad Eafty Tuberculosis
Man rocalvlns cheit X r»y aa campaign to flad tabarculosta ln ear!y •tac« gats under w»y through out countrjr.
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje s 2. strani.) ,
gradu spi za kazen za neusmiljena ravnanja a kmeti in reveži nekdaj mogočni knez Uri-ja in njegova ponosna in nekdaj prevzetna hčerka Zarasta. Ž njima vred spi tam ves dvor in vsa sluižinčad.
Kraljica ukaže Zlati in svojemu čarovniku Bakonu, naj gresta tja in zbudita tega spečega kneza Urija z vsem njegovim spremstvom vred, ga odstavita in na njegovo mesto ustoličita Martina Napuhka, nadutega pastirja.
Zlata in Bakon odideta na pot in kmalu se znajdeta v zakletem gradu. Ob zvokih godbe ae knez
Najzanesljivejše dnevne de* lavske veatl ao v dnevniku "Prosveti." AII jih čitate vaak dan?
s svojim štabom prebudi, katerega Zlata degradira za kazen za grajskega vratarja in njegovo hčerko v deklo, ia poizkusita življenje. Obenem pošlje dva odposlanca iskat novega kneza, ki ga najdejo v osebi Martina Napuhka.
Takoj *ob svojem prihodu na grad Martin vprašuje: "Kje Je bogastvo in zlato, ki sem ga ved no najbolj želel? Kje so kitožji konji in s srebrom okovana sedla, vozovi iz stekla, z biseH posuti, kot jih kažejo v knjigah pravljic In kakor se v njih vozijo bogati fetiezi in cesarji? fn oblačila knežja, svilena, z zlatom vsa pretkana ... Pa svetli meč, dragulji okrašen in knežja krona z žezlom, kakor se spodobi ..."	' ' C
!Na Zlato, ki mu Je vse to naklonila, ki bi morala postati mu nevesta, se niti najmanj spomnil ni. Kaj šele, da bi ae ji zahvalil.
Po pregledu premoženja se Martin Napuhek ustoliči kot knez. Takoj ob prvem nastopu pokaže svoje napake. Služabnik pravi Zlati: "Trpeli bomo vsi In vi tembolj, ker vam bo — mož." A Zlata odgovori: "Po vsaki nevihti zopet solnce sije. Neha vsaka bol in mnogokrat ae pretvori gorje v veselje."
Ko tako sedi Martin 'Napuhek na preatolu, prthltl v sobo Tomažek, njegov t<»varil, ki išče Marti m* Toda Martin ga noče poznati in ga veli vreči iz dvorane.
Kmalu nato ae i»ojavl Martinova mati, krevljaj<>ča ob palici, revno opravljena, i*če Martina: "Za kresnicami *<'m šla od doma. Iščem sinčka, ki me je zapustil. Sami mi ni več prestajati doma. Skrb in ž*)oat m« je | gnala v svet za njim . . ." Mat
opazi Martina: "Martinek! MoJ Martinek!" A Martin odgovori: 4*Ne poznam je l"
Med gromom ln treskom se prikaže" kraljica rojenic ln pravi: "Zlobnež! Mater si zatajil! Imej svoje bogastvo, moč in alkvo, najdražji zaklad — zdravje pa ti vzamem, dokler se ne s pokoriš za greh nad rodno materjo." Martin se zgrudi v prestolu, bolezen ga napade. V naslednjem ga skušajo ozdraviti na vse načine, toda vse metode odpovedo. Sele ko fant sam pride k spoznanju in obžaluje svoja krivična dejanja, mu kraljica rojenic zopet vrne zdravje in ga razreši knežje časti, nakar ae Martin v družbi avoje matere vrne na njen dom — poboljšan.
Ta krasna pravljična igra se bo vprjzorila v nedeljo, 12. maja, ob 3. uri popoldne v SND na St Clair Ave. Poakednji^ vaa vabimo', pridite l
Erazem Gorah e.
Zavezniški vojaki se vrnili domov
• General pozdravil vojake
I
London. 8. maja. — Angleikc fn francoske Čete, ki so se borile |iroti Nemcem na Norve-|Akcm, ao se včeraj izkrcale v neki angleški luki, kjer jih je pbzdravil general Kdmuud Iron side, načelnik armadnega štaba-
"Ne sonete misliti, da ste bili poznani iz Norveško," je rekel general v svojem govoru. "Vi ate bili poivani domov in vaša disciplina je omogočila vrnitev Radar boste govorili s svojimi ljudmi, Jim povejte, da *U se junaško borili in da ste še vedno pripravljeni demonstrirati svoj pogum. Uverjen aom. da vaak izmed vas Čuti v svojem srcu zavest, da se lahko kosa z Nemci. Vi ste bili naša prednja atraia in iskazall ate se kot junaki."
V Londonu Je bilo naznanjeno, da ae je prva akuplnn francoskih vojakov izkrcala v trnki angleški luki zadnjo nedeljo. Neki francoski častnik je dejal, da ni videl nemških vojukov v deaetih dnevih, ko se je nahajal S vojaško grupo v nekem norveškem meatecu. "Povelje, da moramo zapustiti v Norveško, nas je razočaralo," jo dejal. "V luki, kjer amo se izkrcali, nismo opazili nobene nemške bojne ladje, videli pa smo več un-gleških in francoskih bojnih ladij."
Senator Schtoellettbccch postal federalni sodnik
VVashington, D. C., 7. maje.— Senst je aoglasno potrdil senatorja Lcwisa 0. Schwcllenhachn it Washlngtona kot federalnega sodnika. Roosevelt, ki je poklonil to pozicijo senatorju, je(tbil takoj {nforpiiran o akciji senata. Srhwellenbach je izjavil, da bo ostal v senatu, dokler bo trajalo sedanje zasedanje kongtesa.
Pozdravljen dobrotni! Maj —
Nesmrtni angleški poet John Milton je pozdravil maj v svoji "Himni majavemu jutru" (I. 1629) sledeče: "Popravljen dobrotni maj, ki oživljaš mladostna gorke želje!" Ampak če I n »vete vžiti dobrote maja, morate biti proati pomladanskih bolečin, nastalih vsled kaprici-jozuega vremena. Lahko ate proati. tega. ako aledite zlatemu reku: "Držite vaša Čre-vu čiata i u odprta!" S pomočjo Trinerjevoga grenkeka vina se to lahko doseže. Ta apomla-danaka tunika pomete vae zaostanke iz vaših Črev, povrne de-ujočnoat prebavnih organov, drži želodec čiat ln ojača odpornost vašega sistema. Nova zmes Vitamin H I, pospeši a pet i t in prebavo. Ne odlašajte! Kupite zboljšano Trinerjevo grenko vino z vitaminom B I v vaši sosedni lekarni ln vlite spomlad. Ako ne morete dobiti Vltaminl-ziranega Trinerjevega grenkega vina tam, piilte izdelovatelju: Joa. Trlner Corp., 1383 8, Ash-and Ave., Chicago, 1)1,—-Adv.)
Priredim v jHtfast materam Hrooklyn, N. Y. — Prihodnjo "hedeljo ob 3. popoldne, 12. maja, priredi Slovenski narodni dom v svojih prostorih na 253 Irving uve. lep program v po-taat,našim vrlim mamjeam. 8o delujejo naši vrli tamburašl, starejli in mlajši zbor, pod vod stvom Ivana Gerjovlča. Nekaj komadov bodo zaigrali nalašč v počast materam. Člani In Članice mladinakegš zbora bodo tudi deklnmirali. Vsaka mamica bo na tej priredbi prejela lep na-geljček. Vstopnina prosta. Po programu bo prosta zabava ali družaben večer in za piea bo 1-grala izvrstna godba. Na razpo-ago bo tudi okusna večerja za zmerno ceno in seveda tudi okusne kapljice raznih vrat ne bo manjkalo.
Dragi rojaki in rojakinje v Grcater Nevv Yorku ln okolici ste prav uljudno vabljeni, da s«* udeležite v velikem številu ln svojo navzočnostjo razveselite svoje mamice na njihov mate-tinski dan. Na tej priredbi ae >omo spominjali tudi naših pokojnih mamic, katere te krije gruda v hladnih grobovih. Tudi one bodo v duhu med nami ln ml pri njih. Torej atorlmo jim o čast prihodnjo nedeljo ter napolnimo dvorano 8NI) v Brno-dynu do zadnjega kotička.
Anthony Svet.
*'tnik
^ '-renca na Dolenj
" ''J lnf '^ni trgovec Alojz
m in
|ea olnrftenega v gozdu. I takoj ugotovil: |ubil, zdaj je pa ■^■^•sil." V zvesi a r^-fniki uvedli preisks-' " ]!*h njegovo ženo Ksts-P. 1 Znldaršičs ter ju i zapore okrajnega ao-"nji Gori. Po izpovedi fca, j< :M ^rikanec ubit.
m, je njegovo fc	/nano, ker are-
£ r,1" ratno tajita.
^jc je imel v a ,H ko" mo,kt- p® koli	ln raztelese-
H l ^ 1,r' i-^an v domačo v soboto cer-
Stetje glasovnic po volitvah v tovarnah korporsrlje ^»eral Motors v MvMI«.
Ceha obsojena v zapor ha obtožbo izdajstva
Belgrad, 7. maja. — Coškl H-atl, ki ao doapell sem. uključuje-jo poročilo, da sta bila dva Ceha obsojena na več let zapora na obravnavi pred ljudskim stališčem v Berlinu. Obtožena sta bila, da sta tiskala in razpečftvala letake izdajniškega značaja.
IHe ribniški
Ribniški trgovci ao bili avoj - Cas bolj reje nI kakor so danes. J Na svoje odjemalce ao kaj rad čakali kAr na vratih svojih šta cun, morda zaradi tega, da so pasi 11, če bi Je kdo od "kunčafti" ne ubrsl k sosedu.
Ce se je kdo ustavil na Joha-novem vogalu In pogledal po tr-goveu navzdol, ie videl celo vrsto zaokroženih trebuhov, kl so silili na cesto. Vsak Je hoto "narnapraj" In še bolj "narna-praj", prav do Atekilčka. Poml kali so pa tudi svoje hiše "tiar napraj", da niao stale v vrstJ kakor atoje zdaj, ko ao RibniČa-ni stare greh« že davno popra vili. I* še pri fttekelnu Je ostal ttg tako čuano i zožen, da ga še danes ne morejo izravnati.
MATKRJNMKI DAN
"/a mothšr'» m«Mo»ry
ia«ar /lotvtri a>hiti; . for living a»ofš#r», /lou+ri bripht."
Te štiri vrstice Je zapisala Ann Jervls iz Phlladelphlje v l Niča s t njene pokojne matere ln katere so začele naš« vsedežel-sko p r n nanje Materlnakega Dneva, kl se Je oficljelno pričel leta lt»0H.
To nedeljo bo na milijone mož, žensk ln otrok nosilo bele ali tlvobarvne cvetice v znak priznanja ln ljubezni do tene, katera je umrla, da bl oni Uveli. Danes Imajo ženske raje krasne šopke (corsages), poaebno če so njihove matere še live, kakor pa aamo eno živobarvno ali belo cvetko, ki naj snači to kot poeeben dan.
Izmed mnogih sezonskih cvetic, katere ae nosi v čast umrli materi so nekatero: gladlole, tulipe, mar jelke, vrtnice in nageljni. Skoro vae te cvetice ae lahko dobi v živih barvah, katere pomenijo živo mater.
Moški bodo našli per "corn flovvers", en sam rdeč nagelj ali rdečo vrtnico najbolj primarno gumitnico za živečo mater, ali |>a Mo marjetico In bel nagelj za moške, katerih mati je umrla.
Umi tki uradniki
oproičeni na
VVashingtoti, D. C., 8. maja.-Prvo [ios topen je proti deisvski uniji ns iiodlsgi proti tr ustnega zakona je bilo zaključeno pred federalnim okrožnim sodiščem s oprostitvijo štirih uradnikov uniji Hodnik F. D, Utts je potem, ko je reprezenlant fed<-ralnega JuatlČnega departmenta pojasnil slučaj, inatruiral porotnike, naj spoznajo obtožence za nekrive, Sodnik Je izjavil, da to* žiteljstvo ni dokazalo kriminalnih namenov uradnikov unij« v zvezi z obtožbo kršenja proti-truat noga zakona.
> časopisov Jj ižemk dri«
_ _ __Artaa unija
o.	^ .....
njih.
Koliko
v Združenih državah
Uta 1S87 )*' bilo v Združet!.h državah liltft* taaop|*ov, kl ao akupaj imeli 44,WN},000 iztlam Med temi jo 202H dnevnikov. Ts-jejesično časopisje tvori znat*" del ameriškega novinarstva. L*-. U M**' j* izhajalo 1047 čssofii* sov in revij v M resnih Jssikih Izmed tah Ja bilo 11« dnevnlkm . M7 tednikov, |iolt«dnikov. poiiimeaečnlkov in 210 mesečni (
Floris«
hi-omnirt hh vaak matkkk » v
Poslovenil • FRAN ALBRECHT
Z mokro obleko nem legel v posteljo; nedoločno me je objela misel, da bom nemara umrl nocoj to noč in zavoljo tega aem uporabil vse svoje sile, da malce uredim svojo posteljo, da bo videti zjutraj vsaj deloma v redu okrog mene. Nato sem sklenil roke in si labral lego.
Zdajci sem ae domislil Ylajali. Da sem jo mogel pozabiti vea večer! In čisto slaboten trak luči mi je spet pal v dušo, majčken solnčcn žarek, ki me je tako nebeško ogreval. In prišlo je še več solnca, mila, nežna, židanovoljna luč, ki me je božala z opojnimi naaladami. In solri-ce je bilo silneje in silnejše, me ostro žgalo na sence in vrelo težko in žarko v mojih izse-sanih možganih. Nazadnje je vzplamenela bla-zna grmada žarkov pred mojimi očmi, nebo in zemlja v plamenih, ljudje in živali iz ognja, gore iz ognja, hudiči iz ognja, prepad, puščava, vesoljatvo v požaru, ves v plamenih sodnjl dan.
Nato nisem slišal in videl ničesar več.
____________•
Naslednjega dne sem se vzbudil v potu, moker po vsem životu, zelo moker; mrzlica me je zgrabila z vso silo. Spočetka se nisem Jasno zavedal, kaj se je bilo zgodilo z mano; gledal sem začudeno naokrog, čutil se v svojem bistvu vsega izpremenjenega in se nikakor nisem mogel več spoznati. Obtipaval sem se po rokah, preko nog in bil ves začuden nad tem, da se je nahajalo okno v tej in ne v nasprotni steni; topot konj spodaj v hlevu se mi je zdel, ko da prihaja od zgoraj. Bilo mi je tudi precej slabo.
Lasje so mi mokrf in mrzli ležali na čelu; uklonil sem se kvišku s komolci in se ozrl na vzglavje; tudi tam so šopoma ležali mokri lasje. Noge so mi ponoči v čevljih zatekle, a me niso bolele, samo prstov nisem mogel premikati ; postali so mi čisto trdi.
Posno i »opoldne, ko se je že pričelo mračiti, sem vstal in pričel šariti po sobi% Poskušal sem sprva z majhnimi, opreznimi koraki, se. trudil obdržati ravnovesje in sem kar le mogoče prizanašal svojim nogam. Preveč hudo mi ni bilo, tudi jokal nisem; prav za prav nisem bil žalosten, marveč nasprotno, še neskončno zadovoljen; ni mi ravno prišlo na misel, da bi lahko bilo ksko drugače, kot je bilo.
Nato sem šel ven.
Edino, kar me je malo mučilo, je bil vzlic moji odvratnosti napram hrani moj glad. Spet sem začutil strahoten tek, notranjo, pohlepno slast jesti, ki je bila venomer hujša. Neusmiljeno mi je glodalo po prsih, neko tiho, čudno delovanje se je vršilo tam notri. Bilo Jih je nemara dvajset majhnih, drobnih živalic, ki so polagale glavo na stran In rahlo poglodale, se brez šuma In brez naglice rile naprej ter povsod puščale prazna mesta za sabo . . .
Saj bolsn nisem bil, le truden; pričel sem se potiti. Hotel sem na Stortorv, da bi se malo odpočil.; toda pot je bila dolga in utrudljiva; nazadnje pa sem vendar 6il skoro tam, stal sem na vogalu tržišča in Trške ceste. Pot mi je lil v oči, mi meglil očala in me slepil, in obstal sem, da bi se malo posušil. Nisem zapazil, kje stojim, nisem mislil na to; hrup krog mene je bil strahovit.
Zdajci se je oglssil klic, mrzel, oster "Pozor !M Slišal sem U klic, slišal ga zelo dobro, se odmaknil nervozno vstran, napravil korak, z naglico, ki so mi jo pač dopuščale hrome noge. Orjaški voz, poln kruha, je zropotal mimo mene in me oplazil s kolesom po suknji; da sem bil nekoliko urnejšl, bi ae stvar gladko izšla. Nemara da bi bil lahkonirnejši, čisto malo ur-nejši, ko bi *»• bil zelo potrudil; nič ni pomagalo, ena noga me je bolela, nekaj prstov je bilo
zmečkanih; čutil sem, da so se mi tako rekoč v čevljih akrčili skupaj.
Voznik s kruhom je z vso silo ustavil konje; okrenil se je na vozu in vprašal preplašeno, kako se je izteklo. No, lahko bl bilo še huje ... saj pač ni bilo nevarno . . .ne verjamem, da se je kaj zlomilo , . . Oh, prosim ...
Kolikor mogoče naglo sem šel h klopi; ta mnoiica ljudi, ki so obstali in aijali vame, me je plašila. Saj to vendar ni bil nikak smrten sunek; če se je Že morala zgoditi nesreča, se je še razmeroma srečno izšlo. Najhuje je bilo, da mi je bifčevelj zmečkan; podplat je bil odtrgan pri ftpici. Držal sem nogo kvišku in gledal kri v odprtini. Ne, saj se z nobene strani ni zgodilo nalašč; namen tega človeka ni bil napraviti stvar zame še hujio nego je že itak bila; zelo potrt je bil videti. Ko bi ga nemara poprosil za malo kruha z vosa, bi ga mi bil dal. Goto-, vo bi mi ga dal z veseljem. Bog ga živi v povračilo za to! . . .
Bil sem strašno lačen in nisem vedel, kaj naj pričnem od tega sramotnega teka. Vil sem se .po klopi sem in tja ln si polagal prsi skoro čisto na kolena; zblaznel sem malone. Ko se je stemnilo, aem šepal proti rotovžu — sam bog vedi, kako sem prišel tja — in sedel na rob balustrade. Ia suknje sem si iztrgal žep In ga pričel gristi, sicer povsem brez namena, strmeč predse s temnim licem, ne da bi kaj videl. Slišal sem množico otrok, ki so se igrali krog mene in inatinktivno sem čutil, Če je kdo šel mimo mene; drugače nisem opazil ničesar.
Hipoma mi je prišlojia misel, da bi utegnil stopiti doli k enemu izmed bazarjev in si vzeti kos surovega mesa. Vstal sem torej, šel preko balustrade na drugi konec bazarjevih streh in stopil doli. Ko sem doapelv bližino mesnice, sem zaklical za sabo po stopnicah, kot da hočem pregnati psa in sem ae^nato obrnil z vso predrznostjo do prvega mesarja, ki sem mu prišel na pot.
"Ah, bodite tako dobri in dajte mi kost za mojega psa!" aem rekel. "Samo kost; ni treba, da bi bilo kaj gori; samo da nekaj nosi v -gobcu."
Dobil sem kost, krasno, majhno kost, na kateri je bilo še malo mesa, in jo vtaknil pod suknjo. Tako prisrčno sem se zahvalil mesarju, da me je pogledal ves začuden.
"Kaj bi se zahvaljevali I" je rekel.
"Pač; ne govorite tega," sem zamrmral, "to je prijazno od vas."
S temi besedami sem šel na "Kovaško dvorišče", ker sem mogel globoko noter, in sem obstal pred podrtimi vratif ki so vodila na drugo dvorišče. Nikjer ni bilo videti luči; vseokrog je bila krasna tema; nato sem pričel glodati kost.
Okusa ni imela nobenega; oster duh po krvi je vstajal iz kosti in kmalu ml je postalo slabo. Poskusil sem vnovič; če bi le obdrial pri sebi, potem bi moralo učinkovati; samo da mi ostane v želodcu. A apet mi je postalo slabo. Razsrdil sem se, ugrizni| srdito v meso, odtrgal majhen košček ln ga s silo požrl. Toda nič ni hasnilo; komaj da so se mi v želodcu segreli mali koščki, ao ftalibog že zopet silili ven. Kakor brezumen sem stiskal pesti, pričel jokati od onemoglosti in grizel kakor obseden; jokal sem, da se je kost od solza vsa zmočila in onesnažila, jokal, ko da mi mora počiti srce in nato se mi jq spet dvignilo. In nato sem preklinjal z glasnimi besedami vse sile sveta.
(Dalja prihodnjič) %
SPODNJA PLAST
Prišla bo pomlad
F. Aebjanlč
Stevek je nanosi! v kuhinjo drv, si privezal nov,, nedeljski predpasnik in stopU pred hišo; Ozrl se je v nebo. Od Srebrnega brega sem so se gromadili pohlevni oblački; teška sivina marčevega <ine je legala v globi«!, južna sapa je vzvalovila krošnje dreves. Z madžarske strani je prihajal čudno votel pssji lajež ... Na naaprotnem, nekaj sto korakov oddaljenem, kopasten pobočju je spočita in razmehčana zemlja razkazovala svojo goloto. Cisto ob vznožju, da desni, ž« preko meje, je aa-aame\a! majhen d«*n. Z apnom pobeljeni, mejni kriši, kl s(T se tako blenteče odraiali od zelenega posekovja, so ga ločili od o-stalih dveh domov v globeli.
— Pomlad bo prišla — si je v mislih dejal $te\«k potem, k«» je s pogledom objel nelst in glo-bel in mu je topla sapa udarila v nos.
—- Pomlad bo prišla.«— NVkam t<n»W> mu je postalo pri situ Ze sriavnaj »e namreč zračunal ko-koliko tednov se bo še gnal po teh raariratNinih njivah. Btrmih gori*-«h. pa g<«fNt4»vem lesu ln vae lo zvečine za brata, ki mu ni
bil več brat, za nevesto (bratova žena), kl ni Imela več ne srca ne vesti.
Hoj Bog, kaj je on kriv, če ja brat tako zapravljal denar, ki mu ga je poAiljal a Slavonije, da je moral zahtevati zemljiško poroštvo? Kaj je on kriv, da so brata nekoč ujeli s tihotapskim blagom, da so ga zaprli? Ne, nikdar ne. l^eta in leta je ponltno delal na bratovi zemlji in še danim dela tako. Brez plačila; ia-govoril al je samo žlico pri mizi, poateljo. Slej ko prej je vidno hodil na sezonsko delo, to je res. Tudi .z denarjem je štedil. Na «tara leta je namreč dobro, če imaš kaj pod palcem, da ae veš kam <rf>rniti. lepega dne ps pride brat. ki je v stiski, in ga iNiproai za nekaj stotakov ... Da mu.jih; in to dajanje se potem vrsti leto za letom, vse da lani, ko je brat pred ffrškallšom (odvetnik) podpisal oni paphr. Od akrat ne prosi \*č, od takrat ga samo kolne in mu v pijanosti grozi s sekiro, od takrat ga nevesta loči pri mlai, od takrat se mu otroci norčarijo. On pa var to voljno prenaša, ker mu Je temlja prirasla H srcu, ker ve. da bo spomladi spet šel. Morda IMMlndniič. zakaj ko m vrne, si nemara kje v blišini dokupi ne-
kaj zemlje in prične z lastnim kmetovanjem; to je vedno bila njegova najskritejša želja, naj lapše hrepenenje, č^>rav ja fti vel kakor pač šivi pet in štiridesetleten samec, majhne, zavaljene postave, topega in pegastega atoraza; živel kot človek, ki mu je zemlja izpila mlado kri.
fie enkrat se je ozrl naokoli stresel z glavo, stopil k vežnim durim ter jih zaklenil. Kiju« je potem postavil na določeno mesto in se napotil navkreber, proti vasi. Namenil ae je v krč mo na brisganec. PoŠirek pijače tako dobro de, posebno ob teh pred pomladnih nedeljah, ko ši ni toliko dela in je človek atr*š no manjaren.
Domačih ni bilo doma — odšli so nekam k sorodnikom — zato jo je mahnil kar po blHtnji-cl, prek po rssgonih.
Do gležnjev se je pogrezal v mastno, rjavo prst in globoko dihal. Vreme se je napravik>; še preden je prestopil gostilniški prag. Je posijalo medlo sonce. Oprlo se j« človeku v obraz, zdrknilo v mlado smrečje, potem spet na polje in se slednjič zgubilo nekje v okoliških šumah.
V gostilni je bil fte velik diren-daj. Malone pol vasi ne je tiščalo okoli Ritonjeve mize in pilo na
"2al ml je, ker moram odaloviti starega delavca, toda kompani ja potrebuje Mlado kri."
=
njegov račun. Ritonja sam je z negotovo kretnjo natakail, z o-čmi pa požiral ovdovelo krčma-rico Maričlto. Nekajkrat jo je tudi prijel okoli pasu in se potem izzivalno dvignil ... V nasprotnem kotu je v.gostem dimu kvartalo nekaj *raničarjev, med njimi tudi zagoreli Sima, ki ga je imel Ritonja v želodcu. ftfr ma je bil hudič, povrh pa se je še kaj rad. klatil okoli. Maričske. To je Rltonjo najbolj peklo; zato je dajal za pijačo, zato iskal prepira a Simo. Vedel je, da bo večina zanj.
Tudi Statek se je kar naenkrat znaAef pri Bitonjevi mizi. Silili so ga z vinom. Zapovrstjo je potem moral eksati. Glava mu je postajala težka, vino mu je lezlo v ude. Ob petih je bil z o-atalimi vred že tako pijan, da se niti malo ni zavedal, kaj počne in kaj govoriči. Ko se je od nekod vzel še Horvatov Janči in raetegnil harmoniko, je hotel celo zaplesati. Od taga pa ga je odvrnil prepir.
Sima je takoj spočetka zagrabil Maričko in se z njo divje zavrtel. KO je Ritonja hotel pre-prosit, je zaničljivo odkimal. Ri-tonji je bilo zadosti. Siknil je skozi zobe in planil nadenj. Gra-ničarji in vaičani so se zagnali od miz ... V tem pa je pred krčmo zahupalo motorno kolo. — Podporočnik— je šepnil eden izmed graničarjev. Sima je i-mel še toliko časa, da je pošteno usekal Ritonjo v lice, potem pa je z ostalimi graničarji od-kuril v večer.
Ritonja je pihal od jeze in sramote. Zahteval je račun, plačal in izginil. Vaščani so še posedali ob preostalem vinu, kmalu pa so se tudi oni, poklapani in pijani — pričeli razhajati.
Stevek ja v mlačnem večeru aam kolovratu proti domu. Glava mu je enakomerno bingljala zdaj sem zdaj tja, noge so mu klecale. S tsAavo je rinil naprej. Ko je dospel do šume in se začel »puščati nlzdol, je biln že trda, vedra noč.
Na uho *mu je udarjalo oglušujoče šelestenje dreves, s težkim srcem se je zaganjal od debla do d«b!a ,.. Sredi položne, z mesečino obsijane jase je obstal. Zdelo se mu je, ko da bi mu pred očmi zablisttll bel krit, ko da bi nekdo zatulit skoti noč ... Zagnal se je naprej, dva. tri korake, zakaj v naslednjem trenutku le počil strel in ga zrušil na tla.
Razkrečeni prsti ao se žarih v razmočeno zem^o, osivele u-■tne so jo poljubile. — Jutri, ne-mara šele pojutrišnjem, bo prišla pomlad! Topla in resnična pomlad!
Dolgo čakanje na priseljeniško vizo
V večini evropskih držav mora prosilec za ne pred nos t no priseljeniško vizo navadno čakati .dolgo časa, predno pride na vrsto in more odpotovati v Združene države. To se lahko vidi iz sledečih zanesftivih informacij, ravnokar dobljenih: ___
Ljudje, ki so se prijavili za priseljeniško vizo pod rumunsko kvoto v juniju 1. 1936, se šele sedaj pozivajo na ameriški konzulat za izpraševanje. Konzulati na Ogrskem pozivajo sedaj ljudi, ki so vložili svojo prošnjo za vizo v decembru 1. 1937 in prosilci za kvote Cehoslovakije, Nemčije, Latvije in Litve, ki so se prijavili v drugi polovici 1. 1888, prihajajo sedaj na vrsto. Za Sirijo in Turško prihajajo sedaj na vrsto oni, ki so zaprosili 1. 1936.' Čakalna doba za ne prednostno priseljeniško vizo za one, rojene na Ruskem, znaša približno leto dni.
Kvotni priseljenci, ki imajo prvo prednost (starši, možje a-mer&kih državljank, poročenih po 1. juliju 1932), morejo navadno dobiti vizo pod vsako kvoto takorekoč takoj ali z malo zamudo.
Težkoče potovanja v vojnem ozemlju je drug razlog, ki preprečuje priseljevanje v Združene države. Naj navedemo nekaj primerov. Dočim je kvota
Prsi
Rerdajs ae zagovarja ' pred sodiščem /aradl kraje kokoši.
Sodnik ga vpraša: "Ali mi lahko dokašSts, da niste ukradli kokoši? Ali Imate priče r
"Oprostita, gospod sodnik, s tem vam žal ne morem ustreči. Kadar grem krast, ne jemljem prič s seboj." '
SEMENA IZ JUGOSLAVIJE
smo to loto šo sprejeH, tnds sa časa vojn«. Jik več no bo mogoče dobiti. Naročite takoj Ismed sledečo sblrke: HA LATA. listnata svodaa 8 A LATA. a Is t nota krhka sgodaa SALATA, tnsns ljuhljsnsks ledeaka 8 A LATA. rvjava poletna glavnata SALATA. r imena poletna glavnata SALATA, prava visoka "štraearea" KOKKNJR. srednjedolgo namizno 1'KTRAIIJ, gladki s korenom PKSA, rude/« okrogla namisna RKDKVICA. i Rodno rudeta fino RADIČ ss solato, ftirokoliotaat KN DIVJA, ramena *Kodna široko KNDIVJA, selena posna Uroka EN DIVJA, selena kraviljana KNDIVJA. ramen« kraviljana GRAH. Bilten v stralj«. fin vUok PliOL. bresnitnl. ni tek selen PttOL. bresnitnl. vlaeb selen' FtlOL. bresnitnl, nlsek ramen FIZOU bresnitnl. ri«ok ramen KtTMARR. fina domsl. *r«ts MOTOVILIM (repineoU) ZKIJR. IJoblJoMko veliko kasno MAJKRON. novadni diieti ČRNA TEH SEMEN JE Ile PAKET Ubke kar Isroioto ta ogla«, podčrtate oomeao katera ieltte la ga aam vrnete s Mene; Ordrom la norotilo bomo točno poeloli. Ako ao najdete v •esaamo kar ielHe. piMte po rmrfk. Rabite svetovno elorai IJebllenobi
Bahovec Planinka'
sdravtbrf ča| aa Medec. ledvico. .re
lev.nje la «trj»*a«je brvi. CENA: I šbotllo SI.SS. » U IIM
Steve Mohorko Co.
TS4 ftontb Sad Str. . Mifeenbee. Wla. .............................
za Dance, Fince, Norvežane in Švede več ali manj vedno na razpolago, je ta čas izseljevanje iz Norveške nemogoče in nemške vojaške oblasti so ustavile izseljevanje iz Danske. Prav malo zakonite emigracije je sedaj iz Poljske. Prebivalci v o-nem delu Poljske, ki je sedaj zaseden od Nemčije, morajo sedaj potovati v Berlin, da dobijo vizo. Prebivalci iz onega dela Poljske, ki je bil priklonjen Rusiji, morajo sedaj iti v Bukarešto na Rumunskem in prositi za vizo tamošnjega . ameriškega konzula. Ravnotako ne morejo prosilci iz Slovakije iti po vizo v Prago, ker mejne straže jih zavračajo z meje. Splošno-ftravifo je, da £>lovaki vlagajo prošnjo pri konzulatu v Budimppešti, ali je tudi mogoče, da dobijo dovoljenje prositi pri kakem ameriškem konzulatu na Nemškem.
Kadar ameriški državljan želi, da mu žena, nedoletni otroci ali starši pridejo iz inozemstva, mora vložiti prošnjo (Form 633) na priseljeniškega in naturaliza-cijskega komisarja v Washing-tonu. Med drugimi stvarmi mora pod prisego navesti, kje je uposlen, koliko zasluži in da hoče vzdrževati dotične priseljence, tako da^ne padejo na breme javnega dobrodelstva. Tupatam se je zgodilo, da so se ljudje zlagali o svojem zaslužku. Zato je priseljeniški komisar sedaj določil, da je treba te navedbe potrditi z dokumentarnimi dokazili. Zato vsakdo, ki sedaj vlaga pro-šljo Form 633, mora istočasno priložiti v dvopisu ista dokazila o finančnem stanju, ki jih navadno pošilja ameriškemu konzulu: potrdilo o službi, bančne izjava, dokaze o svoji lastnini. Kadar se to ne zdi zadostno, ima kb-misar pt*avo poklicati ameriškega državljana na izpraševanje v najbližjem priseljeniškem ura-' du. Le ako je oblast popolnoma prepričana, da priseljenec ne bo padel na breme javnega dobrodelstva, se prošnja Form 633 o-dobri.—FLIS.
^Rtfk
humor
Ml
Prevelike zahUv«
Blagajničarka: *7V(, dvajsetdinarskega kovaL,
ni prav nič všeč."
Odjemalec: "Ali bi „(Mli na za 20 dinarjev r*T celo opero?"	1
s
Izmenjani fotomfla
Ko je postal Halbim bu štanski veliki rabin, je b dek zbudil veliko v«^ stah njegovih pristašev ig ko ogorčenje v .vrstak ni« nasprotnikov, - ^
Njihovemu vodji se aj nič bolj duhovitega, kake po pošti pošlje velikemu sliko prašiča.
Halbim mu je takoj ril in mu hkrati poslal fotografijo.
Lepega dne sta se oba srečala. Vodja rabinovih" aprotnikov je bil nekoliko dregi, potlej je, pa rabina i šal;
"Kaj pomenila fotografij si mi jo poslal?"
"Mislil sem," je prost odgovoril rabin, "da si mojem imenovanju za poslal svojo fotografijo, ne bi očital nevljudnosti,
tudi sam poslal svojo,"
Ali ate naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj list!
l istm h,
PALANDECH S
YUG0SLAV AMERICA RADIO BROADCAST
I v.-ry Salurday, 3 to 1 I' V
STA T ION W H I f
I !'■() k 11 o c v (It"
I m ,i! ion on ^ mi r Ii
' < mi. nI in Kn^li h I <1 k ;it< <1 to ;t!l th, S. : I- , Croats ;,nd S!o\.
/ ■ i!m niij „ iuni/nuu
t I.ASSK Al and FOLK Ml H
tiskarna s.n.p..
SPREJEMA VSA
ebrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselica In shode, vizitnice, časnike, knj koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovašken, češkem, nemftkem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.NJ»J, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—-Cene smerne, anijsko delo prvi s Pilite po informacije aa naslov: *
SNPJ PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE
ToL Ročkwell 4tM	__
CHICAGO. ILLINOIS
Za ZdraL dr lave la Eaaado.lMi 1 tednik la......,.,,.., 4J9
t tednika la............S.SO
S tednike In............ S.4S
4	trdnlke Is............ 1.S0
5	trdnikov la.. k ........ Slš
Za Evropo Je.
fTH Ul sil SJI
in lM
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklep« 11. rodne konvencije so labke naroči ns Hit Pro-veto le prišteje eden, dva, tri. štiri aH pot členov k ene druiine k esl alaL Llat Prosveto staae ss vse enako, sa ilane sli neflssc fiJt« eno lota« naročala«. Kor ps flaal le plačajo pri s«e«mentu fU«» tednik, oe Jim to prišteje k naročnini. Torej sedsj nI vsroks re«.« Jo list predrag sa liano 8NPJ. List Prosvets |e vsi« ls«tsiM ■ gotovo Jo ▼ vsaki drallnl nekdo, kl M rad IlUl list vssk d«s. "" Usta Prosveto Jo:
Za Cleero Is Cblcsfe )e
1 todnik In.........
S tednike In........
S tednike in ...
4 tednike in........
I tednikov
.........IMS
Ispolnite spodnji Irapoa. prlMIto potrebno vsote densrl« ■» Order v pisma In ei naročite Preoveto Hst. kl Je vsis l««tslss
Pojasnilo t—Vselej kakor hitro kateri teh llanov prenehs WtJ SNPJ, ali še se preseli pral od druiine to bo sshtevsl »s* »"J todnik, bode moral Usti lian is d-tlčne drollne, ki J» t*k« •« £ naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnanlti upr*vn.«r» ia obenem dopl«lati dotUno vsoto listo Pro»vei«. Ako lee« tedaj mora opravniitvo sailaU datum sa to vsoto osrofniks.
PROSVETA. SNPJ. S«67 (to Uirndsle Are. Cbksfe, "»
Prileieno poliljam narotnine sa Uot Preeveto vsote $.........
ft. draitvs •
.................................. ^ —
Usalse ...*..«........««.....«..«..«..»••*'*******'*'
Ustavite tednik la g« pripišite k meji «ara#olnl ed skdeflk moje draitoe i
m\	J	ft. ir«Mii
D	'ft. dr«*<" *........
■» ............................,,.,,.•>.....
O.ft drafcva II........
s*	ft Sraitva *........
va«........	.
T'1'1
................