H. VAUDA: Par opomb k novopredpisaoi oceni učencev. Do leta 1921. smo v vseh šolah imeli uvedeno redovanje učencev glasom § 87. dokončnega šolskega in učnega reda s petimi redi. Dne 13. aprila 1921 je poverjeništvo za uk in bogoeastje v Ljubljani odredilo redovanje po štirih redih in s tem torej reduciralo prvotno lestvo redov za eno stopnjo. S to od- redbo so za rede v »vedenju« izšli no\i izrazi. Za pridnost so bili prevzeti isti izrazi, kakor so bili že prej določeni za napredek. Ta enakost redov za napredek in marljivost za zadnie ni bila primerna. Tudi je izpadel 4. red. t. j. oni v napredku nato marsikje zelo pogrešani »komaj zadostno«. Glede zunanje oblike je bil izbacnjen istotako 4. red (nelična) ter v isto stopnjo pritegnjen bivši 5^ red »nemarna« z novim izrazom »površna«. Ob izidu te naredbe je marsikje završalo, to pa v prvi vrsti zaradi že navedenega, odpravljenega reda »koma] zadostno« v napredku. Bilo je res nezmiselno, y štiristopni oceni predzadnji red, n. pr. v pridnosti in napredku označiti z »zadostno«, torej z lepo pozitivno donečim izrazom. dočim bi predzadnja stopnia naj že bila pomanjkljivost. deloma že negativnost v uspehu. Skok od »zadostno« na »nezadostno« je prevelik; ta prehod je poprej dobro tvoril 4. red »nestanovitno« (v pridnosti) in »komaj zadostno« (v napredku). Tudi je reduciranje ocenjevalne lestve na štiri rede povzročilo v administrativnem oziru precej težkoč, n. pr.: imel si kot šolski upravitelj novopredpisane odpustnice in spričevala. pa ie prišel po duplikat odpustnice ali do zadnje šolsko spričevalo nekdanji učenec, morda že star možakar, ki je kot javni nameščenec ob prevedbi nujno rabil odpustnico, ker je svojo prvotno odpustnico izgubil itd. To je bilo »prijetno« delo, primerno v reduciranem smislu prenašati rede iz stanh imenikov na sedanje odpustnice. Red »ena« je lahko mirno ostal »ena«. Tudi red »pet« (za šolsko spričevalo) je neodgovorno prevzel ulogo novega reda »štiri«. A z redi med »ena« in »pet« pa niso bile 'male težave. Marsikdo si je morda pomagal s tem, da ie v takih slučajih uporabljal stare tiskovine šolskih naznanil, ako je iste imel še v zalogi in ako si ie upal iste uporabljati kljub odrejeni uvedbi novih tiskovin. Zopet drugi si je morda pomagal na ta način. da je pri redovni lestvici naredil potrebne popravke oziroma opombe. V vsakem slučaju pa je eden kakor drugi bil v zadregi in težavi. Sčasoma smo se »hočeš. nočeš, moraš« — kakor pri vseh sličnih odrejenih »iznajdbah« sprijaznili s to šolarsko oceno. Dobili smo izkaze o šolskem napredku. odpustnice in spričevala, tiskana z omenjeno ocenjevalno lestvo ter po isti sedai uradovali že čez štiri leta. Sedaj pa nenadoma. kakor »strela z jasnega neba«, udari med to naše delo nova odredba O. N. br. 49.024 z dne 5. septembra 1925 že s šolskim letom 1925./26. menda z namenom toliko hvaljenega »poenotenja« uvedlo novo oceno učencev na učiteljiščih, meščanskih in osnovnih šolah. Srednje šole so namreč dobile slični odlok že 24. avgusta t. 1. in seveda — kar velja ondi, morajo najmani prenesti tudi osnovnošolski učitelji. Ali še več: Kar velja za zapadno-evropske. nam »naklonjene« države, to iz vračane naše naklonjenosti mora obveljati tudi v naši državi. Ob tem odloku med nami ni več završalo. oziroma le malo. Spričo dežujočih sprememb. ki nas kot odloki in odredbe sedaj obiskujejo, smo postali že nekam apatični. vendar ni na mestu, da molčimo popolnoma. (Dalje prih.)