47. štev.
V Ljubljani v četrtek 27. aprila 1882.
Letnik X,
Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 ,, ,, ,, ,. 2 „ ,, „ ,, „ 3 „ Pri večkratnem tiskanji se sena primerno zmanjša.
Rokopis
ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedieija na Dunajski cesti št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski u roti.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 10	gl. — kr.
Za polleta . . 5	„ — „
Za četrt leta . 2	„ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt lota . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja (jO kr. več na leto.
Vredništvo je Klorijanske ulice štev. 44.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.

Narodna stranka in železnice.
Poslednja številka ljubljanskega nemčur-skega lističa očita narodnim poslancem, da ,,ni80 dosegli nobene železnice za Kranjsko, ko bo jih Čehi in Poljaki dobili. Slovenski po 8lanci samo vladi dovoljujejo povekšanje davkov, za deželo pa nič ne storijo". Mi bi se za napade tega lističa nič ne zmenili, ko bi ne kazali , kako hočejo naši nasprotniki delovati zoper našo Btranko.
Nemškutarjem se gotovo najmanj spodobi našim narodnim poslancem to očitati. Dolgo let so imeli vstavoverci, prijatelji naših nem-čurjev večino v državnem zboru, pa pokažejo naj naši nemškutarji, kaj so dosegli za našo deželo ? Prav ničesa. Dežman je Dolenjce mamil z obljubo, da bo pridobil doleujsko že leznico, da so ga volili; ali vodja kranjskih nemčurjev je pozabil obljube daue Bvojim velikem, ko je enkrat imel mandat v žepu.
Da narodnjaki na enkrat ne morejo vsega doseči, je jasno. Konservativci imajo komaj tri leta večino v državnem zboru. Državni finančni položaj je bil jako slab, ko je prišla sedanja vlada na krmilo, ker so vstavoverci bili v 18 letih naredili na stotine miljonov dolga. Zdaj država zida ariberško železnico, železnice na češkem in v Galiciji; v kratkem pridemo tudi Slovenci na vrsto, če Bog da, Naši poslanci so se že oglasili za dolenjsko in loško železnico, če jo letos ne dosežejo, ni njih krivda, temuč krivda vstavovercev, ki so s svojo dolgo vlado finančne zadeve naše države tako pokončali, da mora dolgove delati tudi sedanja vlada hoče ali noče za marsiktere
potrebe. Sedanja vlada ne zida železnic samo zato, da bi njeni pristaši , kakor podvzetniki službo imeli, temuč povsod gleda na blagor države in prebivalstva.
Upamo, da slovenski državni poslanci ne bodo pozabili potreb svojega naroda. Da pa zdaj še niso naši poslanci VBega dosegli , se ni čuditi. Slovencev v državnem zboru je samo štirnajst, tedaj se morajo vedno opirati na kouservativno stranko. Glavni deli te stranke so pa čeh1, Poljaki in Tirolci, tedaj ni čuda, da se je na njih potrebe prej oziralo, kakor na naše. Naši poslanci imajo pa tudi toliko veljave, da Be ni bati, da bi se jih tovarši pozneje ne spominjali. — Tudi vladi sedaj niso smeli uapravljati novih zaprek, Baj jih že nasprotniki dovelj delajo ter si prizadevajo zdajno vlado pri vsaki priliki in nepriliki spodkopati.
Počakajmo toraj še malo; pride vse na vrsto. Denarni stan se vedno boljša, saj prizadevanje ga zboljšati, je pri vladi očitno. Da se pa v letu — dveh letih ne da poravnati, kar se jo v 20 letih nalašč pregrešilo, pač vsak pameten lahko sprevid''. Visoka vlada dobro v<», da so ji Slovenci potrebni in zvesti podložniki; tudi dobro ve, da z dolenjsko ali tudi loško železnico ne bode le koristila Slovencem, ampak tudi državi. Tedaj imejmo potrpljenje in — zaupanje I
Zakaj pa ravno zdaj ljubljanski „Wcchen-blatt" naše državne poslance psuje ter jih sumniči, ni težko umeti. Kaj mislite, da jih malo jezi, ker so pri mestnih volitvah tako propali ? Eaako jih skrbi (ne malo), kaj bode o prihodnjih raznih volitvah. Z zaslugami se ae morajo veliko bahati, in če se, kakor neka
Okrožnica Strosmayerjeva
o razmerah zapadne in vzhodne cerkve.
(Dalje.)
III.
Na mestu osebnih vprašanj, ki ne spadajo na Btvar, je bolj pristopno vprašati: kje je ona živa medsobojnost in solidarnost med posameznimi cerkvami, ki je najlepši Bad cerkvene edinoBti? Nato vprašanje zopet odgovarjajo vladike; da je cerkev pravoslavna narodna cerkev. Vladika zadarski pravi: da je cerkev pravoslavna po sami Bostavi svoji in primerno nauku apostolskemu (?) po prednosti narodna cerkev. Vprašam ga, je li to resen odgovor na vprašanje, ktero sem jaz stavil? Ako je tako, onda je ta odgovor popolno jaBen; onda v cerkvi pravoslavni, odkar se je ločila od cerkve katoliške ni več edinosti in one solidarnosti, brez ktere edinost nič ne pomeni, ni se bilo treba toraj se sklicovati na Jezusa kakor nevidnega cerkvenega poglavarja. Vrlo dobro razumem, da patriarbat carigrajski v onem položaji, v kterega je zabredel po svoji krivdi in nezgodi, ni mogel biti čuvar in bra-iiitelj solidarnosti cerkvi vzhodni; lehko mi je
tudi umeti, da je morala biti pravoslavni cer kvi srbski in bolgarski na balkanskem polotoku največa briga razrušiti ono edinost 8 patriar-hatom carigrajskim, ki je bila Srbom in Bolgarom vir in povod neizmernih muk in hudega trpljenja. Boljše je bilo stokrat kakor si vže bodi gojiti Bvoje narodno življenje, kakor pa v občenji s cerkvijo grško izgubivati jezik, narodnost in vbo druge svetinje ter kopati grob cerkvi in narodu svojemu. Meni je zelo drago, da se je to osvobojenje posrečilo Srbom, Bolgarom in tudi Rumuncem. Tedaj vprašam: je li to normalno stanje cerkve? Ako je tako, potem izbrišimo iz vere apostolske in niceno-carigrajske ono, kar vsaki dan skupaj z ljudstvom svojim molimo: verujem v eno sveto katoliško in apostolsko cerkev. Tudi ta nauk o narodni cerkvi in nauk vzhodne cerkve, nego protestantske, ki uči: cujus regio illius et religio. Vsakdo vidi, da je vzhodna cerkev reB dospela do tega stanja in da med cerkvama ni več nobenega občevanja in nikake prave medsobojnoati; toda to bi ne smelo biti povod, da be b protestantskim naukom brani, kar se obraniti ne more; pač pa bi moralo to biti povod, da se resno pomisli, kako bi se zopet
knjižurica o njihovem gospodarstvu spričuje, se jim veliko ne verjame; tedaj „culumniare audaoter..le sumničiti in obrekovati, nekaj se bode že prijelo. In ljubljanski „Wochen-blatt" je kakor nalašč list za to. Saj še obče spoštovanega deželnega predsednika, kterega so vendar le njegove zasluge na tako visoko stopnjo povzdignile, Isžojivo ln tihotapsko napada, mar li bode po tem drugim prizanesel? Pa — pustimo ga I če tudi ni, da bi mogli poulični fantalini svoje zabave imeti, je pa vendar gotovo, da noben pameten se za-nje zmenil ne bode.
Politični pregled.
V Ljubljani 26, aprila.
Avstrijske dežele.
X Dunaja. Petcijski odsek je imel danes sejo pod predsedništvom grofa Belkre-dija. Med peticijami bo najbolj važne te, ki zadevajo postavno praznovanje nedelj in praznikov, ki jih je blizo štirdeset. Naj več jih je iz MarBkega.
Znamenita je izjava starega politika dr. Fisclihofa, ki jo je objavil v ,,W. Alig. Zeitg.". Ta časnik je namreč pred kratkim prinesel članek, v kterem se je dokazovalo, da morajo avstrijski Nemci osnovati novo liberalno stranko, katera bo prijazna in pravična vsem narodom. Ta članek je pohvalil in potrdil dr. Fiscbhrf, ter v daljšem pismu isto dokazuje in pravi, da Nemci ne smejo svojega jezika usiljevati, ampak s prijaznostjo, omiko in večim talentom skušati ohraniti si prvenstvo med avstrijskimi narodi. Fischhof je to
ponovila stara zveza med vzhodom in zapadom, in kako bi se v cerkvi pravoslavni ono, kar je sedaj nekako mrtvo, zopet oživilo. Cerkev katoliška že z imenom samim odbija cd Bebe nauk o narodni cerkvi; ker cerkev katoliška veruje, da je Jezus posebno za to umrl za ves Bvet na lesu križa, da posebno zato živi s bistvom svojim po celem svetu v podobah kruha in vina, da preBtvari ves svet v eno sveto družino, tako: da posamezne cerkve žive razen lastnega življenja tudi še občno življenje, da druga drugo podpirate in pomagate; to vsakemu kaže tudi biblična podoba o vojski dobro urejeni, ktere nikdo ne more premagati. Kdor drugače razume cerkev božjo na zemlji, ta jej pretrga nit, ktera jo druži z Jezusom in drugimi cerkvami na svetu ; ta briše, kolikor je do njega, iz apostolske vere članek o občestvu svetnikov, po kterem so dedščina svetega križa in na njej oBnovane pravice in zasluge občno blago vseh krščanskih narodov, ki združuje vse cerkve na zemlji v eno katoliško cerkev. Pozneje hočem dokazati, da se katoličanstvo brezvidnega poglavarja niti misliti ne more; za sedaj pa, da odbijem od cerkve katoliške očitanje, da se ona protivj
že davno trdil, Nemci ga tudi spoštujejo, pa vest jim ne dopusti, da bi ga tudi ubogali. Tako se bojimo tudi zdaj, da bo njegov glaB ostal brez odmeva. Dunajski judovski listi res kar molčd na to izjavo; samo ,,Presse" je nekoliko spregovorila o njej.
Hujskanje zoper vladno ,,novelo" k šolski postavi. Poslanec Lienbacber je predložil v državnem zboru prošnjo občine „Deutsch-Jasnik" na Marskem, ki nam kaže, kako se sčuje zoper predlog, katerega je vlada predložila v gosposki zbornici. Pri dopisu so našteti vsi hišni gospodarji (184), 180 jih je za 61etno, a 4 za 8ietuo šolsko dolžnost. V dopisu dalje pravijo, da bo v tem kraji, kakor tudi drugod, hodili ljudski učitelji od hiše do hiše, ter ljudi nagovarjali, naj prošnjo podpišejo zoper nasvetovano novelo, ljudi bo pa Btrašili, da bode taka imenovana ponavljavna šola potem po noči, ako obvelja 6!etna šolska dolžnost. Ker bo pa ljudje pravo zvedeli, so bili silo razdraženi, sedaj pa le žele, da bi se to olajšanje doseglo po postavni poti. Tudi v drugih peticijah, ki se pošiljajo Lienbaherju, ljudje tožijo nad liberalnim strahovanjem, katerega so se bali, od liberalnih časnikov pa pravijo, da imajo svobodo na jeziku, a potreb ljudstva ne pozrajo in jih tudi nočejo poznati.
V	liri vosi j i še sedaj ni miru. — Ker so še vedno prikazavali vstaši, preiskovali so 18. t. m. vso vzhodno Krivošijo. Precej zjutraj je gorelo: Veljeselo, Klavici, Stepen in Puda. Ob 9. uri so pokali topovi iz okopa pri Vranjem brdu in od topniške ladije „Nav tilus" proti kotlu v Veljeselu. Ako se kraji požigajo, pride od tod, da iz hiš streljajo na vojake. — Kakor je videti, vstaje ne bo prej konec, dokler bo v Krivošiji stala še kaka bajta. Žalostno t
Vnanje držav«.
V	Turliiu je bil 11. in 12. t. m. sijajen shod katolikov. Odseki bližnjih škofij bo poslali svoje pooblastence, navzočih je bilo 12 škofov in mnogo prelatov, vojvoda Salviati predsednik stalnemu odseku shodov je prišel iz tega namena iz Rima sim. Resolucije so bile za podpiranje in razširjanje do brih časopisov, za pomnoženje ka toiiških šol, za boljšo vredenje
J (organizovanje) katolikov, posebno kar se tiče njih vdeleževanja pri volitvah. K sklepu je bila blagoslovljena nova farna cerkev, poBvečena sv. Sekuudu, mučeniku te bajske legije in postavljena v spomin Piju IX Cerkev je stala nad 700 000 lir , postavili so jo z darovi vernih in sedaj je firna cerkev z 11.000 dušami. Občina je dala prostor brezplačno in 30.000 lir podpore, zato je bilo tudi nje ime vsekano v spomin nad cerkvenimi vrati, a rovarji so se spodtikovali nad tem in zahtevali, da se ima to zbrisati, kar se je tudi zgodilo, — Ali liberalci ne strabujejo zares katolikov? Pa koliko so dali za zidanje cerkve? Od tega ni v nobenem časopisu besedica 1
O preganjanji Judov na Ruskem se veliko govori in piše. Nad tem je menda ravno toliko resnice, kakor da se Judje ho Čejo trumoma preseliti v Azijo in Ameriko; menda jim tukaj ta stran Velicega morja bolje vgaja, vsaj iz Ogerskega se čuje, da se hočejo Židje tam naseliti. A videti je, da imajo na Ogerskem že teh Judov zadosti, dvoje Županij Ostrogorska io Satmarska protestuje zoper ua-selitev Judov iz Ruskega.
3¥a francoskem se je zopet več škofov oglaailo, ki poučujejo duhovne, utenike in družinske očete, kako se imajo obnašati do nove „brezverske" šolske postave, in nagovarjajo verne za podpise k napravi krščanskih šol. — MmiBterski listi tolažijo, rekoč, da vkljubu šolski postavi se ime ,,Bjg" ne da iz šol odpraviti, kako bi namreč ta , vzoren pojem" mogli otrokom raztolmačiti drugače. Stoletja bodo še minula, preden se ime „Bog" more izbrisati iz slovarjev. — To so pač publi izgovori. — Vsled novih postav se je prikazalo nekaj nenavadnega — shodi šolarjev. V Mout-pelher jim je vlada zapreke stavila, sedaj so se pa sešli Albi poslanci iz 20 krajev ; no, kaj pa je sklepala mladina ? Latinskega in grškega se ne bodo več učili, odbor šolarjev bode nadzoroval učitelje, hrana po kolegijih mora b.ti bolja in vsak teden hočejo imeti jedeu dan prosto. 21. avgusta hočejo zopet zborovati, za sedaj pa izdajati tednik ,,Chro-n>quee Lyc6ene". Zanimivo je to vsekako, ker kaže duha, v katerem se mladina izreja.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 24. aprila. Delegacije so danes v novič pretresale svoto, ki jo vlada za bosenBko vstajo zahteva. Pa ostale bo pri svojih prvotnih sklepih, naši, da vladi dovolijo vseh 23 700.000 gl., Madjari, da ji odščipnejo 2 milijona gld., kar bo drug drugemu v posebnem poročilu naznanili. Ni toraj upanja, da bi bo delegacije razumele dobrovoljno in treba bo skupnega glasovanja. Izmed madjarskih delegatov se jih hoče 18 , ki so glasovali za celotno Bvoto, skupnega glasovanja zdržati. Po postavi bode toraj treba tuli 18 naših poslancev izžrebati, ki ne bodo glasovali. Zato se pa še ne more reči, ktera strauka bode pri skupnem glasovanji zmagala.
X Dunaja, 25. aprila. (Novi Tržaški škof. Ravnopravnost slovenskega jezika pri sodnija h)
Že včeraj sem Vam telegrsfiral, da poreški škif msg. Glavina postane škof v Trstu, in da že te dni pride k papežemu nunciju na Dunaj, da dovrši navadni ka-nonični proces. Za pričo bode pri tem procesu naš rojak, c. k. dvorni kaplan dr. Ku-iavic. Škof Glavina je čvrste in krepke postave in v najboljš h letih, ker je rojen 1. 1828 v BorŠtu, in je bil. 1852 za mašnika posvečen. V Trstu ga dobro poznajo, ker je bil pod škofjm Legatom fijmošter pri bv. Antonu. Prepričani smo, da bode enako ljubezen in zaupanje kakor kot fijmošter, pri zvestem katoliškem prebivalstvu vžival tudi kot škof. Njegov naslednik v Poreču utegne postati sedanji kapitelski vikar tržaški, kanonik dr. Šust. Saj tukaj se je v merodajn>h krogih o njem govorilo.
Prošoje za ravnopravnost slovenskega jezika in za vstanovitev višje deželne sodnije v Ljubljani šs vedno prihajajo iz raznih Bloven-skih krajev državnemu zboru in g. Klunu je te dni zopet izročil peticije sledečih občin: Trebelno, Studenec, Vbljane, Tomišelj, Loka in češnjica.
G. miniBter Pražak je že pred nekter mi dnevi razposlal sodnijam v deželah slovenskih boje precej ojster ukaz, da morajo slovenske uloge Bprejemati in primerno reševati. Bomo videli, Be bodo li nemškutarski vradniki vdali
narodnim zahtevam, dostavim le ono opazko ter pravim: kar se tiče narodnih svetinj in posebnih narodnih običajev v raznih krščanskih narodih, jim cerkev katoliška ni bila nikdar protivna, kar jasno dokazuje življenje in apostolsko delovanje naših svetih apostolov Cirila in Metoda. Kar pa zadeva naše čase in naš narod, je temu živi dokaz starodavni običaj biskupije Benjske, ki rabi še danes slovanski jezik v liturgiji. Mnogo je še jasnih znamenj, da je nekdaj tako bilo ne le v biskupiji aenjski, nego tudi v posestrimi naši Dalmaciji in Istri, sploh na vsem slovanskem jugu; a da danes ni tako, temu pač ni kriva cerkev katoliška, kakor nekteri trde brez kakega zgodovinskega temelja, marveč edino žalostne okolnosti, v kterih je živel in živi narod. Po navalih Turkov v naše kraje se je ali razpršilo, ali pa je postalo žrtva svojemu poklicu duhovništvo ka toliško. Da pa pravoverno ljudstvo ne ostane brez verskega tolažila, bilo je neizogibno potrebno, da se tuji duhovniki odkod pošljejo v naše kraje. O teh pa niso mogli pričakovati, da bi se posluževali slovanskega jezika, kte rega niso popolno umeli. Dovolj je in zahvaliti Be nam je tem duhovnikom, da se je med nami brez prestanka ponavljala ona neumrjoča žrtva
gore Kalvarije, ktero nam je Bog dodelil v izvir vsake milosti, krepoBti in utehe, brez ktere bi tudi narod naš svete vere ne bil obranil v svoji sredi, a tudi ne one kreposti in vztrajnosti, ki mu je bila potrebna, da se otme sramotnemu turškemu jarmu. Tudi oni domači Binovi, ki so se na tujem pripravljali za svoj poklic, niso mnogo skrbeli za narodno svetinjo v liturgiji gvoji, ktero so tudi Bicer siromašni in neuki glagoljaši naši, kar jih je še ostalo, prezirali; a tudi sami bili so prezirani, toda ne po lastni krivdi, marveč vsled žalostnih časov. Na ta način popustili so večinoma slovanski jezik v liturgiji katoliški,- cerkev pri tem nima toraj najmanjše krivde. Najnovejši dogodki nam pa jasno dokazujejo, da moramo v Leonu XIII. spoštovati v tem obziru Hadrijana II. in Ivana VIII.; pa ako se tudi daneB domače naše duhovništvo v povzdigo najzvišenejših namenov svetega poklica ni poslužilo svete dedščine svojih očetov, to je jezika slovanskega v liturgiji, nikdo drugi temu zopet ne bode kriv, kakor preža-lostne okoliščine, v kterih živimo in pa pri duhovništvu in ljudstvu pomanjkanje one sile in eneržije, brez ktere ne tem svetu nič ne ohranimo nič vzvišenega ne dosežemo.
Še enkrat toraj ponavljam: cerkev katoliška Be ne upira plemenitim in opravičenim zahtevam narodnim, marveč jih pod krilom svete svoje edinosti posvečuje, vzvišuje ter z enakimi težnjami ostalih krščanskih narodov izmiruje. Ker Be pa častni vladika zadarBki glede neke edinoBti sklicuje na sv. Ciprijana, vredno je vedeti, kaj misli sv. Cprijan o edinosti in solidarnosti med cerkvami. Ciprijan bil je rimski odvetnik v Afriki, ter je pozneje kot krščanski biskup točne pravne izraze rimske sprejel v svoje krasno delo o cerkveni edinosti, ktero naj bi vsakdo, ki piše o edinosti, pazljivo in temeljito prečital. Pisal je sveti Ciprijan svoje delo latinski in tako točno in jedrnato, da se ti zdi, da v njegovi knjigi bereš aunale Tacitove. Mesto, na ktero se pozivlje vladika, se glasi v izvirniku: epieco-patus unus est, cujus a singulis in solidum pars tenetur. In solidum v pravnem BmiBlu znači društvo, v kterem je vsak posamezni ud odgovoren za vse, kar se godi v društvu; po-menja poroštvo, s kterim vsak posameznik dober stoji za društveni dolg.
(Dalje prih.)
ali ne; dozdaj še nismo slišali, da bi ga bilo predsedništvo nadsodnije graške že razposlalo podložnim sodnijam. Tej gospodi silno težko dč, slovenščini dovoliti njene pravice, zato bodo reč odlagali, dokler bo mogoče.
Iz Zgornje savlnske doline. (Omahljivi Slovenec pa zviti nemčurji.) Ne dd se tajiti, da se je narodna zavest ob izvirkih bistre Savinje že davno prebudila. Zato Be nam tudi ni bati, da bi nekteri nemčurji, ki živijo med nami, mogli naše ljudstvo izneveriti narodu slovenskemu ter ga izdati ljutim našim Bovražnikom.
Toda kar mnogoterim izmed našega ljudstva še manjka, to je: trdna značajnost. Prepogostoma Be da še ta ali oni, kedar pride v trg ali mesto, premotiti, da zataji— četudi za kratko časa — svoj narod; dozdevni dobiček, ki mu blišči iz blažene nemščine, pa zvi)ača nasprotnikov, premagata slabotneži, da popusti za trenotek svoj narod. In če se nasprotnikom posreči, Slovenca izneveriti ter ga spraviti v tabor nemčurski — kakšno veselje med njimi!
Sledeči slučaj, ki se je pripetil v bližnji soseski pri sv. Frančišku, naj pojasni moje besede.
Naznanil je liBtič celjskih nemčurjev, da je posestnik pri bv. Frančišku O. svojo hčerko, ktera je do velike noči letošnjega leta obiskovala slovensko dekliško šolo pri šolskih sestrah v Celji, po velikonočnih praznikih zopet vzel iz omenjene slovenske šole ter njo prestavil v celjsko nemško, mestno šolo. „Cillitr Ztg.-' pravi, da kakor ta kmet, tako tudi mnogi drugi sprevidijo veliko korist nemškega jezika; treba njim je le oči odpreti, pa bojo vsi hrepeneli zopet po nemških učilnicah Treba bo toraj, pravi list na dalje, na pri. bodnjem spodnještajerskem nemčurskem shodu kmete opozoriti na zvijačo njihovih dozdajšnjih voditeljev.
Hotel sem zvedeti resnico ter povprašujem zanesljive osebe v našem okraji, kaj je onega Bicer vsega spoštovanja vreduega moža nagnilo, da je svojo hčerko preselil iz dekliške šole y Celji, ktero kakor sploh slišimo, prav dobro vodijo častite šolske sestre v nemško učilo co v Celji. Zvedel sem pa Bledeče:
Imenovana učenka O. je prebivala še z drugo součenko D. rojeno blizu Velenja, pri nekem sodnij3kem slugi v Celjskem mestu. Ko je prišla O. pred prazniki na počitnice k k svojim starišem, je pripovedovala, da je žena imenovanega služabnika strogo ukazala obema učenkama, da po praznikih ne bote smeli več v šolo k sestram, temveč da se morate preseliti v nemško mestno šolo. Oče O spremlja po praznikih svojo hčerko v Celje; omenjeno učenko D. od Velenja pripelje pa mati. Zdaj ponavlja žena služabnika pri okrožni sodniji svoje prigovarjanje, kaže, očetu in materi obeh deklinic, kako srečni bote hčerki, če se v mestni šoli nemščine dobro naučite itd. Obadva Bta se dala pregovoriti ter pošljeta po šolska naznanila v samostansko šolo. Toda učenki ete bili Bilno žalostni, da morate zapustiti tako Bkrbne učiteljice — posebno deklinica D. iz Velenja je plakala na ves glas, ter naravnost rekla, da nikakor noče prestopiti v nemško golo, kjer ne bo čula več nobene slovenske besede. Njena mati pregovorjena po imenovani gospodinji vendarle Bili in Bili v svojo hčerko. Ko pa dekle zmirom joče in hujše in silnejše plaka — se je morala imenovana žena uradnika okrajne sodnije kakor tudi lastna mati vendarle vdati, in dekle je z velikim veseljem vstopilo zopet v dekliško učilnico pri šolskih
sestrah. Dasiravno je učenko O. tudi silno mikalo, potegniti nazaj v poprejšnjo šolo, Be je vedoemu prigovarjanju svoje gospodinje vdala ter 03tala v trdi nemški šoli.
Dragi]bralecl Iz tega sprevidiš, da je grda laž, kar piše „Celjanka", ki tudi po naši dolini trosi v par odtisih svoj strup, češ, da kmetje sprevidajo veliko korist nemškega jezika. Ravno naši kmetje vejo prav dobro, da z nemškim jezikom celč nič ne opravijo po svetu, da njim je treba znati le prav dobro slovenščine, pa zamorejo priti dalječ okrog po svojih kupčijah z lesom. Le grde zvijače naših sovražnikov zamorejo nespametne in nezna-čajne slabotneže premotiti, da hrepenijo po ptujih šegah, po ptujem jeziku.
Vi Blovenski rojaki pa, ki pošiljate svoje sinove iu hčere v mesto, da se izučijo v viših šolah, pazite, da ne pridejo v roke ljudem, ki vaše otroke popolnoma spačijo, ter njih spravijo ob krščansko življenje, kterega bo bb privadili v domači hiši; gledajte, da vaše dece ne umori nam sovražni duh nemčurski. Taki otroci, ki bo se po mestnih šolah nekoliko oblizali z nemškim jezikom, so narhujši šiba za naše slovenske soseske 1
Od Drave, 19. aprila. (Raznoterosti.) Vendar si postala enkrat popolna naša ljubljenka, ti naša vzorna metropola — bela Ljubljana 1 Bem vskliknil, radosten čitaje, kako se vedno bolj in bolj čedi peg, ter postaja istinito narodna. In zakaj bi ne? Vsaj tvoja zmaga je tudi naša zmaga, tvoje veselje tudi naša radost in, če si bivala dosedaj nam kot stolica obljubljena, kodeš postala odslej naš biserni smoter, za katerim bo skupni naš narod vedno tčžil. Ta zmaga je zlasti sad neprecenljive narodne discipline in sloge, kakor tudi nade-polni dokaz, da naš narod stopa čedalje po nosnejše na dan; da je njegovo domoljubje trajnejše, kot so bile mučeniške njega leta, ki bo — upamo — za vselej enkrat minila. Slava in hvala vsem , ki so k tej zmagi kaj pnpo mogli, hvala od dereče Drave za radost, ki jo pri spominu na njo vživamo, premišljaje, koliko jih je bilo, ki si tega niso včakali, ali tudi takih napredkov od pomandranega Slovenstva niti ue pričakovali! Le tako še, dragi bratje! tudi pri volitvi za kranjski deželni zbor in mnogi, ki je doba trpkosti preživel bo še navdušeno klical: „non & eneore finis Poloniae! v tem ko hočemo ostali vsi vneto pomagati, ko se bo v Blovenski zemlji nem-škutarenju k pogrebu zvonilo. Škoda, da ni „Juri s pušo" še živ, ki bi ob tej gloriji za ujimi streljali — Pa kolikor bolj nasprotniki videvajo, da jimvhajamo Slovenci iz krempljev, toliko večjo jezo in sovraštvo kažejo do nas. Na naših poštah ne dobiš z lepa več Bloven skih dopisnic, ali nakaznic, in zastopniki občin, kjer še večidel „privandrani" nemčurji zvonec nosijo, podpisujejo marno dr. Micbelitscheve iz Ptuja došle protiprošnje prejšnjim našim slovenskim, ter jih odpošiljajo — Bog daj da v Donavil Slovenci Bmo trpeli že dovolj, da nam upanje na bližnjega mesija, ki ga pa le v pravični vladi pričakujemo. Bog daj, da bi to tudi merodajni krogi v Beču spoznali I — Naše občine še marljivo podpisujejo tiskane prošnje za enakopravnost našega jezika in višjo nadsodnijo za Slovence v Ljubljani, bi bodo nam sčasoma morda dosegle to, za kar že toliko časa pro simo. Gutta cavat lapidem, tudi kaplja izdolbe kamen. — Zadnji Bneg in mraz našemu sad nemu drevju tu na gričilfni presilno škodoval za kar moramo pač Bogu Brčno [hvaležni biti če ne drugi, vsaj on je z vremenom vedno enako pravičen Nemcem in Slovencem, če le
On da, in se Slovenci vzajemno podpirati začnd, pa jim še ne bo treba iti vsaj letos še ne po svetu tje v blaženi „rajh", kamor naše re-negate in vsiljence toliko vleče, pa vsled preslabega magneta vendar le ne potegne. Škoda, pa še enkrat škoda! —
S Primorskega, 19. aprila. (Odgovor g. dopisniku v „Šoli", z v. 4., i, 2., str. 123)*) Res! čudni časi so začeli nastopati. Ako ima človek še tako blage nisli in jasna pojme, in ako ima še tako dobre namene, vidi ee očitno, da mu jih noče hudobni in trmasti svet pripoznati. In kar je še najhujše, najžalostneje: trmasti in Btrastni svet podtika iz gole hudobije dobrim in blagim namenom — namene zlobne, namene hudomušne. Taka se godi tudi meni. Grenak je s cer te sorte kelih; toda naj bode: učimo Be potrpežljivosti I Prašam: sem li hotel bolj nepristransko pisati, kakor Bem pisal, ako nisem še samemu sebi prizanesel ne? In odkod zajemam razloge? Zajemam li iz domišljije svoje? ali pa iz zdravih knjig in iz lastnega tabora Vašega? Iz Vaših ust Vas torej tudi sodim. Navesti moram še en vzrok, zakaj da sem napisal male te kritiške črtice, namreč: ne zato, da bi šolstvu in učiteljstvu škodoval, temuč tudi zato, ker prav dobro vem, da se bojč učitelji, skoro bi rekel, še besedico ziniti zoper vrinjene napake v moderne šole. Iu zakaj se boje? To ve prav dobro g. Vrtovec, bivši učitelj v Derovem. Komu je morda neznana ta dogodba? Torej odkritosrčnost in resnica govori iz peresa mojega in nekakšna ,, krinka", [n za tako odkritosrčnost sem pripravljen ne e samo pisati, da! pripravljen sem tudi priseči, ako bi bilo treba.
Sicer g. dopisnik s Krasa je toliko odgovoril, ali, kar je odgovoril, je s tem razsodbo mojo jasno in kraBno, posredno ali neposredno potrdil. Za to hvala Vam, gospodine! Dobro! Gospod moj! Vaš dopis ni nič druzega, kakor konfiteor nekaterih šolskih napak: samo to je še manjkalo, da bi bili kar naravnost od začetka do konca pripoznali, rekoč: Mea culpal mea culpa! nostra msxima culpa! Tu pa tam, kjer ne more g. dopisnik „načelno" in ,zgodovinsko" nič opraviti, molči, molči; tam, kjer zopet se ne more oddahniti, se hudomušno norču e b staro šolo, izmišljajo se reči in stvari, katerih nisem v „Slovencih" še omenil ue; tudi se norčuje z menoj, zvijaje, češ, vi hočete imeti odločilen glas pri konferencijab. Gospod moj I kje stoji kaj takega napisano, da bi bil jaz sam za-se kaj takega zahteval? Ne stoji li nasproti, kako dobro bi bilo, ako bi oba stanova složno in postavno sodelovala v prospeh narodnega šolstva?! Zato dostavim enkrat: Kakor mora zdrava pedagogika nerazrušljivo združena biti z religijo ali bogo-služnostjo, prav tako morata tudi duhoven in učitelj, učitelj in duhoven. (Stokl-Paed. §. 54, 15, a, b, c, p. 280) 8kupno-postavno delati pri odgoji otrok. (Stoki §. 74, n. 359). Učitelj in duhoven sta v šoli namesto očeta. Kakor pa ima otrok samo le enega „naturnega" očeta, tako bi moral imeti tudi samo enega „moraI-oega" očeta v osebah kateheta in učitelja ali učiteljev. Kakor vidite, zdrava pedagogika zahteva že po notranjem Bvojem stroju Bkupno delovanje med osobjem, kateremu so izročeni eni iu isti otroci v odgojo. Toda, žali Bože l Vi odbijate posredno vsako složno postavna delovanje med obema stanovoma, kajti: prvič se z menoj norčujete, ko govorim, da bi bilo
*) Vredništvu ni mogože zasledovati in prav pre-sojovati dotičnih prepirov, toraj ima vso odgovornost g. dopisnik sam.	Vredn.
dobro, ako bi imeli tudi kateheti odločilen glas pri konferencijah; drugič pa čisto nič ne omenjate složnega delovanja, preziraje lično duhovščino. Je-li to pedagogika? Zamore li takošno postopanje razdružljivosti dobrodejno vplivati na otroke, in na vaščane?
Slednjič, da povzamem: tam, kjer zopet in zopet se ne more g. dopisnik rešiti, tam pa nekakšno prisiljeno ali nehote odločno in jeremijalno pripozna, da je na strani moji resnica in pravica. Zopet hvala Vam! čudno je še to, da se niste tudi zato jezili, ker nisem priporočeval nemškega jezika po ljudskih šolah, kajti nekateri Krašovci se posebno k temu nagnjeni! To je kratka razsodba moja in prepričan sem: tudi pravična. Spoštovani čitatelji! nočem Vas opozor,ati, naj bi še enkrat prebiral) dotične Slovence, št.: 9, 16, 23, in 24, donašajoče šolske stvari s Primorskega, kakor tudi šolske stvari na splošno, kajti prepričan sem, da ste že pravično in modro razsodili: kdo da ima prav in kdo da nima prav: kdor namreč boče biti nepristransk sod nik, mora pripoznati, da je na moji strani resnica, kajti človek se „mora" resnici svobodno" podvreči, — „svobodno" sicer, dasi se „mora"; kdor pa noče, prosto mu je dano.
Razodeti moram, da bi ne bil na tak „mizerere polpamflet" kar besedice črhnil ne> ker ni vreden odgovora, temveč le odločnega prezira; toda, ko berem o napadih, o fakcijoz-nosti, o brcanju, o psovanju, o krinki, o zajcu, o bobnu, štel sem Bi v dolžnost saj nekoliko opomniti, ker drugače bi se mi očitalo, kakor mi je očital g. dopisnik s Krasa že precej v začetku spisa svojega, dasi ni imel čisto nobenega povoda in vzroka. Res je, da je sicer na V86 to odgovorjeno uže v poprejšnjih listih, kakor tudi danes, kajti moj namen je bil le toliko kritikovaje navesti, kar se je zgodilo: zgodovinsko: ali kar izvira od g. nadzornika, ne zadevajoče njega poklic v kontrolirovanju šolskih redov, dotikajočih se krist. nauka; ali to, kar sem slišal od gg. učiteljev, ali pa to, kar sem povzel iz pedagogijskih knjig. Evo Vam vire in izvire!
Gospod dopisnik 1 zBkaj Bte omenili, posebno dve besedi v Vašem spisu, namreč: fakcijozna opozicija? Bog Vam daj pameti Tukaj bi stal prav dobro: zajec in boben, na svojem mestu. Kaj ima tukaj opraviti zjedinjena levica? Misiito li morda, da pripadam — tudi jaz v mišljenju k fakcijozni opoziciji? Povem Vam, da bi rajše pomagal voliti debel kamen staremu grešniku Sisifu ca vrh gore Kinčin-džinga , kakor da bi bil enakega mišljenja z levičarji.	(Dalje prih.)
Domače novice.
V Ljubljani, 27. aprila.
(Odpoved župana.) V torek so se še enkrat zbrali stari meBtni odborniki, da potrdijo volitve, ki so se vršile o veliki noči. Te volitve so se Beveda potrditi morale. Potem je župan Laschan odložil svoje mesto. Na predlog odbornika Dreo-ta so ga izvolili za častnega meščana s 14 proti 10 glasom; narodni so namreč naBproti glasovali.
(Archiv fiir Heimatkunde) Zaslužni naš zgodovinar Fr. Šumi nadaljuje s izdavanjem Btarih listin, ter je objavil zdaj že peto poio. ki govori o stari zgodovini Metlike in Žum-berka in sploh o starih časih Kranjske dežele iz let 895, 1080, 1256, 1268, 1307.
(Umrl) je znani meščan Andrej Malitsch, 70 let Btar, častni meščan ljubljanski. Pogreb je daneB ob šestih zvečer.
(t Čast. g. Franc Rus,) dobski kaplan, je nagle smrti, 37 let star za mertudom umrl 23. aprila v Dobu in bil 25. aprila pokopan. Naj bo gorko priporočen vBim znancem in prijateljem v blagi spomin in pobožno molitev.
(Obesil se je) Fr. Lužar, gostilničar v Novemmeatu.
Razne reči.
—	Sv i tli cesar je dal samostanu tra-piatov „Maria Stern" v Bosni pri Banjaluki 500 gld. — CeBarica Maria Ana' je dala ubogim v okraji Tahanu 300 gld.
—	Kake postave veljajo za šolske zgradbe? Ukaz ministerstva za uk in bogočastje dne 27. julija 1878. 1. določuje naslednje :
Ker se je iz mnogih pritožb in prošenj za pripomoč pokazalo, da se pri zidanji novih šol po nekodi premalo ozirajo na premoženje dotičnih šolskih srenj, ukazujem naslednje, da Be Brenje preveč ne obtežujejo.
Kjer je šola sicer dobra in zdravju nena-varna in bi se dala z majhnimi troški popraviti, naj se zarad tega, če stopnice niso dosti široke in šolska izba, kar se tiče višave in prostora ni natančno po obstoječih pravilih, ali če ni potrebnega števila šolskih sob, ali če prilične sobe niso popolnoma Buhe videti, ne zahteva, da bi se nova šola postavila ali vsa predelala. Ako je namreč šolska izba premajhna in prenizka naj se napravi prezračenje (morebiti v oknih), ako ni zadosti šolskih sob, naj se nekaj prizida ali prostori, ki se nahajajo v ta namen, prenaredč; kjer to ni mogoče, naj se v soseščini kaj pripravnega v najem vzame, ako so pa pritlična stanovanja preveč vlažna, naj se namet ostrga in opaž naredi iz strešnih ceglov, ki se potem z dobrim, a ne z hidravličnim beležem od znotraj zadela, od zunaj se pa zemlje odkoplje ali tako imenovan angleški prezračevalni rov potegne.
Kjer ni šolskega poslopja, ali kjer ni za rabo, ker je ali slabo zidanje ali zdravju nevarno, naj se za čaB, dokler občina ne more brez velikih dolgov in težkih doklad postaviti uove šole, za skrajno potrebo kako poslopje najine m vravna, in kjer to ne gre, naj se tudi za časno leBena šola postavi; skušnje v Švediji in Norvegiji kažejo, da tako poslopje traja Btoletja, ako je dobro in Bkrbno postavljena, posebno pa se taka šola priporoča vbo-gim gorjanskim občinam.
PovBod naj se, kar moč, varno postopa z nakladom, in kjer se mora postaviti nova šola naj se zida jednostavno in po ceni, vendar tako, da tu ni na škodo BtanovitnoBti in pripravnosti, tudi se imajo privoliti občinam, ako imajo že drugod izdajkov , daljši obroki, da izgotove jim naložene šolske zgradbe.
C. k. šolska oblast naj to priporoča okr. šolskim svetom v ravnilo, in tudi naj se ozira na to, kedar ima razsoditi pri takih slučajih.
—	IzBrežcesenampiše: V sredo 19. t. m. je prišel g. Julij Hansel pristav mariborske vinorejske šole tu-sem, da bi bil predaval o trtni uši. Povabljeni so bili udje okrajne komisije o zadevah trtne uši potem pismeno srenjski predstojniki, ki naj bi bili s
abo pripeljali tudi posestnike vinogradov. Dvorana pri Klembasu je bila ob napovedani uri polna, ko pa je začel g. Hansel govoriti nemški, vsaj štir petine navzoč h niso nemškega razumeli, nastal je hrup — kakor pod
nekaj čaBom v Kozjem; tak je sad nemškega predavanja slovenskim kmetom! Kako dolgo bo vendar taka nespamet ljudi mamila?
—	V aprilu zmrznil. 3. t. m. je nek ceBtni delavec na poti mej Sumjaczem in Tel-garom na Ogrskem zmrznel. Naj berž je bila nesrečna žganjica tega kriva.
—	Kakšna varnost je v Sicilji. Nedavno so ropari napali generalnega vodja siciljanske banke, in ga vjeli, zanj zahtevali 50.000 lir odškodnine. Ko so njegovi sorodniki to svoto plačali, so ga izpustili. Lepi kraji taki!
—	Ljudje brez zob. V Cvitavi ca Moravskem živi nad 50 let Btari hišni posestnik, ki nima nič zob in jih še nikoli ni imel. V drugi hiši ravno v tem kraji ste dve sestri, Btari nekako dvajBet let, ki še tudi nimati zob. Ti ljudje b svojimi brez zobnimi čeljustmi lahko zvečejo vsako hrano, tudi meso.
—	Meščanu Matheovicz-u v Sepsi-Szent-Gyorgy je umrla 9 let stara deklica, in so jo položili v grob, v katerem že 19 njenih bratov in sester počiva.
—	Prebivalstvo laškega kraljestva je znašalo konci leta 1881, 28,452.000, deBet let poprej pa 26,801.000 ter vsako leto za 350.000 naraste, in je bilo teh desetih letih 2,000.846 več rojenih nego jih je umrlo, če se ne ozira na izseljence. Laško se je pomnožilo vsako leto za 6-16 na tisoč prebivalcev, kar ni veliko, če se pomiBli da se Angliji pomnoži prebivalstvo vsako leto za 14*34°/o
—	Novo morje v algerski puščavi „Sahara" hočejo napraviti Francozje. Tu gre za to, da Be prekoplje naplavljen svet okoli Gabes in se v nižavo spusti sredozemsko morje. Še v zgodovinskih časih je bilo tam morje, a valovi so nanesli toliko peska cl> bregu, da se je ustje pri Gabes posušilo, in kjer je bilo poprej morje, ostalo je slano močvirje, ki se imenuje „Schott". Ko bi naBtalo tam morje bi se obnebje zboljšalo, kar pričuja okolica okoli prekopa Sueškega, odprta bi bila kupčijska pot do mesta Konstantine, in Algier bi bil potem zavarovan proti koČevnikom. Major Rouair je uže ves svet tam okoli pre-iskal, Btroškov bi bilo okoli 60 miijonov. Ministerstvo vendar še ni reklo zadnje besede.
—	Nesreča v premogovem rudniku. 18. t. m. zjutraj za rano so Be vneli v premogovi jami Blak Horse blizo Durham na Angleškem; bilo je v jami 51 rudoko-pov, 35 jih je nesreča zadela, in 6 jih je več ali manj opečenih. Tudi je poginilo 69 konj. Drugi delavci so hitro zbežali in tako se rešili v bližnji jami. Čez dan dela tam 300 rudokopov; tako je pri vsi nesreči, vendar le sreča, da Be je dobro za rano unelo. Do-sihmal so dobili le še 16 mrličev, jeden iz med njib, bi so prišli drugim pomagat, so je tudi vdušil. Etna v Siciliji, znani ognjenik v Siciliji, meče že dva tedna pepel iz osrednjega žela. Od 5. do 11. t. m. je bilo viharno vreme, in sneg je verh gore pobelil, tedaj je dalječ videti gora kakor da bi bila osmojena, ker na sneg pada na gosto pepel.
Po znižani ceni
so dobivajo Sloinšckovi zbrani spisi pri gosp. izdatelju Mih. I/endovšoku v Ptuju (Pettau) In sicer: I. Pesni po 50, II. Basni in III. Zivo-topisi pa po 70 kr.	(1)
Pri istoin oddajajo so tudi Val. Orožnovl spisi in to po 40 kr. broš. izvod.