Velfčasten zbor zaupnikov SLS v Celju. Vsako leto in tudi sicer, ee je potrebno, se sklicuje aaupnike naše SLS na sestanke, kjer se pogovorijo o ddu in načrtih in izpeljejo volitve vodstva stranke. Zbor zaupmikov v Celju preteklo nedeljo pa ni bil le kak sestanek, ampak prav veličasteoi zbor, ki je pokazal, da je SLS neomajno močna na znotraj v svoji organizaciji in močna tu•dj na zimaj proti svojim političnim nasprotnLkom. Posebno pa je naša stranka mocna v tem, ker je res samo ona stran ika slovenskega naroda. V tej moci bodl zaupanje vsega našega naroda, ker v tej straiiki in po rtjej bo šel naš narod v boljšo bodočnost. Okrog pol 11. ure dopoldoe se je zbralo v dvorani Narodnega doma v Celju do 1500 zaupnikov naše politicne organizacije. Zbora so se udeležili tudi vsi naše poslanci, vsi nasi upoštevani polifični delavoi iz vseh krajev Slovenije. Zbor je otvoril satn dr. Korošec, kot nacelnik naše stranke, predsedoval pa je*zboru g. dr. Sušnik, poslamec, kot njegov namestnik pa g. I. Hrastnik. Dr. Korošec je izvajal: Bratska beseda trpečim Primoreem. Takoj uvodoma moram govoriti v prilog naših bratov — podjarmljenih pod Italijo. Vi vsi veste, kaj se tam godi Im dogaja. Fašistična nasilja gredo tako daleč, da naši ljudje niso varni niti svojega življenja. Fasizem je nekaka ponovitev stvari, ki so se dogajale v srednjem veiku. Takrat je vladalo načelo: kdor vlada, dolooa tudi vero. Fašisti pa danes proglašajo za načelo: Cujus regio, ehis natio, ali: Vladajoči narod ima edini pravico za obstoj. drugi morajo izginiti. Prepovedano jim je biti samolasten narod. Tu je nacijonalizem prekoračil meje, ki bi jih ne smel prekoračiti. Kot zastopniki slovenskega maroda ?iVK>ročamo svojim preganjenim in trpečim bTa^tom svoje islcrene simpatije. <(Dolgotrajno in živahno pritrjevaiije.) Mi jim sporočamo, da naša srca čutijo in bodo vedno žutila za nje in jim spor oamo svoje globoko prepričanje in trdno upanje, da bo kmalu prišel čas zjedinjenja! (Ponovno odobravanje.) Zakaj si g. Mussolini naroča neprestano nove atentate in zakaj po vsakem takem atentatu nastaja novo in vedno hujše divjanje? Splošno je mnenje, da je to divjanje ujEetno vzbujeno, da bi Mussolhii lažje izvrsil svoje načrte. Nobenega dvoma ni, da Mussolini namerava nekaj podvzeti. Vi vsi ste prica, da Italijani zadnje čase z&lo nakupTijejo konje in marsilkdo od vas je že dejal: Vojska bode! ©ploh se misli, da bo Mussolini nekaj takega naredil. Kakor 1. 1914, ko nas je Avstrija hotela zastrašMi s tem, da jw zapirala naše duhovnike, učitelje vn kmete. ravnotako sea-j fašisti preganjajo naše ljudi. Zatorej tudi glede g. Mussolinija se splosno smatra, <da je divjanje fašizma samo prokrivanje njegovih vojnih _&_ter. Nihče ne misli, vsaj tako se govori, aa bi nameraviJ Mussolini -odvzeti ka_o aikcijo proti nam, ki smo zavarovani s Francijo, ali miisli se, da gredo njegove namere napram Mali Aziji, kjer bi si Italijani hoteli vzeti zemlje _a naseljevanje svojega prekoštevilnega prebivalstva. Za to nam je jasno, zakaj se je nedavno Mussoli_i sestajal z angleškimi diplomati, zaikaj se je pomiril z Groijjo in Bol•earik) in zakaj je sklenil prijafeljsko pogodbo tudi z Ri>munijo. Ni nobenega dvoma, da ije šlo pri tem za nekako izlooiter Jugoslavije, ali imelo je tudi drugi smisel. Ali bo do fega prišlo, ali ne, to je odvisno od Angleške, ki iina glavno besedo pri tem. Nekateri mislijo, da bi pri taki akcriji Mussolindja Anglija gledala skozi prste in pustila de- lafi Italiji, kar hoče, drugi so zopef mnenja, da za to še ni prišel čas. Francija ima danes popolnoma enakovredno armado z Italijo. Nadkriljuje jo celo v enem, to je v zrako- plovsrtvn. Fašizem zopet vznemirja svet, zato upamo, da ne bomo mi edini, ki obsojamo nasilje nad našimi sobrati, ker to tudi ne bi bilo dovolj, ampak čvrsto smo uverjeni, da bodo vsi narodi v tem z nami soglasni in obsodili itali- jansko divjanje ter našli pota in sredstva za zaščito manj- šin. Našim 'bratom ponovno sporocamo in jim zagotavlja- mo, da jkn naša pomoč nikdar ne izostane. Naša stranka v sredi političn^a življenja. Pa preidemo sedaj na naše notranje razmere. 0 današnjem zboru se ni veliko govorilo in razpravljalo samo v našem taboru, ampak tudi v drugib. in sploh v celi politični javnosti. Vsi mislijo, da ima današnji shod velevažen pomen in iigibajo na vse strani: Eni pričakujejo, da bomo danes tukaj v Celju ugotovili pogoje, pod katerimi bi SLS, oziroma mi poslanoi SLS, stopili v vlado. Drugi mislijo, da bomo oelo že odobrili pogoje, pod katerimi smo se po njihovem mišljenjjii že prodali v Beogradu. Tretji zopet so prepričani, da bomo par tock svojega programa vrgli v Savinjo, da bi tako v bodoče sploh lažje prišli v vlado. Na to njihovo govoričenje nam je freba vseeno dati malo odgovora. Mi nismo prišli danes sem, da odgovorimo na prvo, da vam prinesemo kake pogoje za vstop v vlado. Bodimo odkriti. Mi vam pogojev nismo prinesli in ker bi neodkritost škodovala politiki stranke, ne samo v danem slucaju, ampak neiskrenost in neodkritost sploh škodujeta pravilnemu razvoju javnega življenja, vam tudi povem, zakaj jih prinesli nismo. Trenutno sploh nihče od nas ne zahieva, da gremo v vlado, niti se nas v vlado ne kliče. Radi tega tudi od nikogar nismo mogli dobiti pogojev. Onim drugim pa povem, da nismo prišli semlkaj, da nam morda odobrite kake pogoje, ,pod katerimi smo se mi že prodali. Bila so pogajanja, ali niso prišla do zadnje tocke. Bila so splošna, predhodna, neobvezna pogajanja in pre kiniila so se, še predno je .prišlo do pravih pogajanj, ker je prišla kriza, ko je g. Uzunovič podal ostavko svojega kabineta, in ko so vsled vrnitve ^. Pašiča prišle nove težave v radikalni stranki. Naš program je — neomajen! Še onim tretjim, ki pravijo, da bi morali odvreči par tock programa — spjoh je danes veliko ljudi, ki nam dajejo take dobre nasvete — pa povem v imenu svojem in v imenu slovenskih poslancev to-le: Kar mi zastopamo, to ni naš program, to je program vaš. Mi poslanci smo samo izvrsevalci tega od vas določenega programa. Zatorej oimamo pravice zavreci, če tudi samo eno tocko tega programa. Mi smo prejeli iz vasih rok popolen program in takega vam bomo tudi vrnili. Nismo radi tega torej prišli skupaj. Pač pa se morete vi iz}aviti. Ali hočete morda odvreči slovenstvo (nikdar!), ali se h žete morda odreči slovenskega svojega jezika (ne, hikdar!), svoje prarice do življenja na svoji zemlji, pravice do širolrih samouprav na svoji rodni grudi, do svoje narodne samobitnosti?! Ali se hoi5ete odreži prarice, da se pri razdeljevanju bremen ozira na vaše šibka ramena, da se vam ne da gospodarsko žiyeti, danes, ko kmetu poje boben, ko je delavec vandroTC, ko stojita trgovee in obrtnik ob zaprtih vratih in ko uradnik stanuje pod šatorom? Ali se naj torej odrečemo golega življenja? (Nikdar! Nikdar!) Ali pa se hočete odreči svoje vere? (Nikdar!) Oprostite, da sem se tako nerodno izrazil. Po moderno bi se to vprašanje moralo glasiti: ali se hočete laicizirati, kar se z drugimi besedami pravi, da smemo krasti, varati, odirafi, To je laiciziranje, ki nam ga v kilometerskih. člankih nekateri priporočajo. Pravijo, saj je to »fajn« stranka. Njea slovensM program je odličen, gospodarski sijajen in socijalen, neprekosljiv. Ali ta hudič, ta vera! Ko bi le tega ne bilo! Naša državotvornost — ni protiuržavna. Devetdeset procentov Slovencev je za nami. So z nami tudi taki, ki so nasprotnega svetovnega naziranja, td niso formelno pristaši naše stranke, ali ki vedno glasujejo z nami in se ne bojijo, da bi jih naš verski program kompromitiral ali jim škodoval. V tej krizi, splošni in težfcij ko ne mor&mo naprej, bi ravno tak program, bi ravno izvrševaoje nacel, kaikor jih nam je Bog naložil v svojih desetih zapovedih, bil na mestu. Toda nečemu se le morate odreči: Vi ste protidržavni. Ostudno je že to naravnost, kar se vsak dan ponavlja proti nam in oprostite mi — ven* da se vam to natolcevanje tudi gabi — če se vkljub tem_ tudi na te izlive mržnje nasprotnikov moram ozreti. Naš prograim, naša načela in naše delovanje se ni nikjer in nikdar obračalo proti dTŽavi in noce ogrožati niti obstoja jedinstvene države. Mi smo bili in smo zvesti državljani in za to nam v tem oziru ni prav nič treba spreminjati našega programa. Naj nam oni, ki stalno natoleujejo in denuncirajo, vendar enkrat povedo in naj nam pokažejo točko programa našega in delovanja našega, kjer smo protidržavni. Če bi pa bili, naj proti nam uvedejo postopanje, zakaj pa imamo zakone. Naj storijo to! Tega pa ne storijo, ker bi se dokazalo, da so denuncijanti. Take igre pa mi ne bomo trpeli. (Burno in živahno odobravanje.) Tudi Slovenci moramo biti pri državncm krmilu. Iz tega govorenja vam seveda tudi ni jasno, ali smo za vlado ali ne, ali hočemo v vlado ali ne. Zato vam odgovorim jasno in govorimo jasno: Ne samo, da hočemo v vlado, ampak mi želimo, mi zahtevamo, da pridemo v vlado? (Pritrjevanje.) Mi Slovenci imamo pravico na to, da sedimo v vladi. Ako je ta država, v kateri živimo, res kraljevina Sjtbov, Hrvatov in Slovencev, potem zahtevamo tudi za na» Slovence ravnopravnost! Nikjer ne smemo biti zapostaTljeni. (Živahno pritrjevanje.) Mi Slovenci smo tudi temeljni sestavni del te države in zato imamo iste pravice in n» samo ista bremena, kakor Srbi in Hrvati. Za Srbe vedno velja načelo, da se brez večimske, STbske stianke ne sme vladati. Ko smo bili leta 1924 v vladi, v kateri smo vladalf z manjšinsko srbsko stranko, taikrat se je nam pretilo f_ vpili so: »Rri naj tece!«, revolucijo so obečali, vse to samo za to, iker se je vladalo brez večinske zastopnice sr>b_ikega nar<>da. Na vseh oglih se že poldrugo leto na vsa nsta vpije, da mora biti v vladi tudi večinska hrvaaka stranka. Torej tudi za Hrvate velja to načelo. Samo mi SlovencS naj bomo uboga raja, zapostavljena pastorka, ki naj stoji vedno ob strami in že od leta 1921 smo stalno z malim presledlcom v opoziciji, smo postavljeBi v kot in samo za nast naj ne velja in naj se ne spoštuje načelo ena_opravnos_. ampak sila in številcna moč. Nam, samo _am so vrata v vlado stalno zaprta. Mi zahtevamo tudi za nas pravieo, poštenje, zahteyamo, naj se nam da, kar nam gre. In dati nam bodo morali, kar nam gre! (Tako je! DoVotrajno in živahno pritrjevanje.) Sedanje rlade — protislovenske rlade. Danasnji režim ne pozna za Slovenijo nobene dobrote. Ne da nam v naši dežeK nobene samostojnosti, pa tudi od doli ne prihaja nobema ugodnost. Im_mo politiko izžemanja Slovencev in nič drugega, politiko, ki je protislovenaika, politiko, ki }i je vtisnjen pečat mržnje rsega, kar je slovenskol (Ogorčeni medklici: Fuj!) Res, da skuša Belgrad dobiti v vsako vlado tudi privesek, ki naj nosi slovenako finno. Toda mi ne nehamo povdarjati, da to niso pravi zastopniki Slovencev. Tudi Pucelj, ko je prisegel zadnjič za ministra in ko je prišel ven od prisege, se je takoj razkoraeil in pripovedoval, kako bo gledal na to, da pride v vlado tudi SLS. On je podoben možu, ki je posmuknil klobase, pa je takoj nato proglasil sebe za zaščitnika vseh klobas. Samo mi, samo SLS, smo slovenska stranka in edini zastopniki slovenskega naroda. (Burno in živalmo ter dolgotrajno pritrjevanje.) Zato mi zahtevamo in mi hočemo, da se nas Slovencev ne prezira in ne postavlja t kot. Zato naj se nas tudi ne vprašuje, zakaj ne gremo v vlado, naj se to vpraša Srbe in Hrvate. Vsa politika od leta 1921 sem je naperjena proti nam Slovencem. Dasiravno mi nismo neposteni, ne bomo krali in ne more se nam predbaeivati, da bi kedaj lagali ali goljufali. Za vsako vlado je res komodneje, da si kupi mal privesek, ker njega je lažje kupiti in z njim proli Slovencem lažje vladati. Ali je to morda slovenska politika, da dobi naš kmet 20 Din, če pelje ikravo v Krško ali na Bled. Tudi 20 Din je dobro, toda s tem ni pomagano niti živinorejcu, kje pa so vse druge zahteve Slovenije? SLS — najspošobnejša stranka. Pa me boste vprašali, zakaj nismo že doslej prišli v vlado? Povdaril sem že, da je doslej vladal protislovenski kurz v naši državni politiki. Mi moremo biti odgovorni in krivi le za to, kar je v naši moči, da storimo. Če pa so nam vrata zaprta, če se Slovencev v vladi noče imeti, zato mi ne moremo odgovarjati. Ta nam je dana le najostrejša obsodba. Nobenega stvarnega razloga ni, ki bi govoril proti vpoklicu SLS na upravo države. Protidržavni nismo in nesposobni tudi nismo. Prijatelji in neprijatelji, poslanci in ininistri vseh strank nam prizmavajo, da so bili poslanci Jugoslovanskega kluba, in izmed nas je bilo že skoro polovico ministrovda so ti immistri najbolje upravljali svoja ministrstva in so bili najbolj podvzetni in vedno in vedno se iz tega razloga ponavlja zahteva, da je treba postaviti ministre iz Jugoslovanskega kluba, če hočemo upostaviti red in poštenost v državni upravi. Mi nismo kradli, ne lagali, ne goljufali. Mop amerikansko robo že sedmokrat perejo, pa je od svojega početka popolnoma čista. In Sušnikove tracniee se •vkljub vsemu natolcevanju svetijo na solncu. Radič mi je n. pr. pri zadnjih pogajanjih rekel, da Slovenci moramo v vlado zato, ker delo v odborih ne gre naprej. Slovenska dva poročevalca prideta v odbor, tako je pravil Radič, pa sta že popolnoma pripravljena, ona dva govorita, potem se šele oglasi kdo drugi, ko ste Slovencl razjasnili stvar, nato šele se razvije debata. To navajam zato, da dokažem, da nikjer ni prepričanja, da nismo mi popolnoma sposobni. Današnji politični položaj — negotor. Stvari dozorevajo. Pred enim letom nismo imeli nobenega pojma, kako ustvariti situacijo, v kateri se bodemo uveljavili. Danes vse stoji. S Paaičem ne gre, Uzunovič ne more naprej. Davidovič ne more. S strahom se že tudi v Beogradu sprašujejo, kaj bo v bližnji bodocnosti, kaj bode iebruarja in marca meseca, ko bo ljudstvo gladovalo, kaj bo, če ljudstvo pri tem gladovanju izgubi potrpljenje. Ti Ijudje danes z vso restnostjo povdarjajo, da bi bLlo najbolje dati Jugoslovanskemu klubu vlado vsaj za tri leta, pa bi bila naša država ozdravljena gospodarske krize, korupcije in notranjih težav. Mi vemo, da to politično ne gre. Toda sestaviti moramo močno in sposobno vlado dn mi smo močni in sposobni, da v skupnem delu s Hrvati in Srbi oTdravimo to državo. Kedaj in kako pojdemo t Tlado? Mi torej hočemo in zahtevamo, da se predstavitelje Bloveneev pozove v vlado. Kedaj bo to? Pogajanja so prekinjena, sedaj ni nobenih pogajanj, vrata so nam zaprta in trenotao ne vemo, kaj da bo. Povdar}ati moremo le, da Skrrenci ne smejo o«tati zunaj, da se mora najti način, po katerem se bodo Slovencem ta vrata odprla. Vendar pa moramo že dane3, ko pričaknje pred vsem belgrajska in zagrebška javnosrt, odgovoriti na vprašanje, pod kakimi pogoji bi eventuelno vstopili v vlado. Za to hoče javnost, da odgovarjamo. Mi pravimo, gremo, samo s poštenimi in samo pod poštenimi pogoji. Nikdar nočemo umazati svojiL rok, nikdar nočemo delati nepošteno. Hočemo ostati zvesti sebi in zresti vam, zvesti rašemu in zvesti svojemu poštenju. Načela, ki jih imamo t svojem programu, niso nažela našes-a kluba, najmanj so to kaka osebna načela, to je program stranke, program slovenskega naroda, zato so nam ta načela nad vse sveta, zato morajo ostati čista in neizpremenljiva. (Dolgotrajno, viharno odobravanje.) Načela naša ne morejo biti nikak predmet pogajanj. Ta nacela in ta program je bil, ko te države še ni bilo in narod bo obdržal ta program, ko morda nas že davno več ne bo. Čisto nekaj drugega pa je naoLa in taktika, kako priti do ustvarjanja idealnega in nedotakljivega programa. V načimi, taktiki, tu je mogoče z nami razgovarjati, tu smo gibki, tu se znamo prilagoditi vsakemu položaju in Jugoslovanski klub je dokazal, da mi parlameintaraega zastopstva v našem parlamentu, ki bi se znal tako gibčno uveljavifi v vsakem položaju, kakor on. Na vseh shodih v »adnjem letu so nam volilci povedali, da je danes največja nevarnost za državo njena težka gospodarska kriza. Ml smo videli, da zlasti Slovenija dobesedoo gladuje. Zato so nas volilci na shodih in vodstvo naše stranke v zadnji seji pooblastili, da v Belgradu povdarimo, da je danes treba gospodarskim vprašanjem dati prvenstvo. Najprej mora narod živeti, potem šele pride drugo. To smo storili. In če bi prišla država v nevamost, od kakaršnegakoli zimanjega sovražnika, smo mi prvi, ki takoj stopimo v skupno fronto, da z združenimf močmi varujemo njeno celoto. Tudi to nam je jasno, da je treba od lanskega leta, ko nas je Radič izdal in pogazil svoj prograin, čisto druge taktike, kakor poprej, ko smo mislilii, da smo združeni z Hrvati že skoro neposredno pred uveljavljenjem celotnega našega programa. Od tedaj je položaj težji. Slovenci smo neprimerno bolj osamljeni. Zato moramo zgrabiti za drugo taktiko v novem položaju. Toda bodimo uverjeni, da Jugoslovanski klub vedno najde pravo pot v vsakem političnem položaju. S poštenimi sredstvi, na pošten nafiin bomo vodili politiko naroda in države in njunih koristi pa ne bomo nikdar izjdali. Danes je v paTlamentarnem življenjti zastoj. Predvsem radi tega, ker je težka situaeija v radikalnem klubu. Uzunovičeva vlada ne sme in ne more nič delati. Ravno včeraj je bila buraa razprava načelnikov klubov, ker je vlada zopet zahtevala, da gre skupščina na počilnice. Koiraj smo prišli s počitaic, že zopet nas podijo na počitnice. Dalmatinsko agrarno vprasanje je kamen spodtike. Dalmatinski radikali so proti. Občtnskega zakona si vlada ne upa predložiti, ker nikdar ne ve, ali ima večino v klubu, ali ne. Zakon o izednačenju davkov ne more naprej, ker Pašič še ni prebral in proučil tiste paragrafe, v katerih 6e stranki vladne večine ne skladate. Nikar ne pričakufmo, da bodo izednačenje davkov kmalu izvedli. Pa tudi ne mislimo, da bi nam izednačenje prineslo kako olajšanje. Mislim, da se ne motim, da zakon o izednačenju davkov ne napreduje ravno vsled fega, ker bi utegnil pomeniti zvišanje davkov tudi za Srbijo. Pa tudi če zakon izglasujejo in dobimo izednačenje na papirju, dejamsko izednačenja še dolgo ne bo, ker bo trajalo najmanj 15 let, predno bode Srbija imela tak davčni aparat, kakor ga imamo mi. Nettunskih konvencij ne bodo sprejeli takih, kakoršne so, dokler bo Pašič dihal. Smo mar do sedaj brez uspehoT? Pri tem nas boste vprašali, kaj smo med tem oasom dosegli, kaj smo uspedi. 1. Nadaljevali smo izgradbo starega »lovenskega programa, kakoršen je potreben, da slavenski narod v tej državi dobi svoje pravo. Program naš je program slorenske duše. Izražamo ga t dyeh besedah. Naš narod hoče biti skupaj in hože biti svobodno skupaj. To smo dopovedali v precejšnji tneri vsej naši javnosti. Ta uspeh se sicer ne da. tehtati ali šteti z akcijami Trboveljske premogokopne družbe ali Slavenske banke. Le z^odovina ga bo beležila fcot veliko pošteno borbo za »lovenske ideale. 2. Bili smo glasniki poštenosti, sanri smo pošteni osta- li in bili neprestana vest na parlamentariiili fleh vsem ki so hoteli delafi nepošteno z našo državo. ' 3. Vedno smo se brigali za razne stanove. Noben khib m iznese] toliko svarenj in toliko nasvetov, kako se nai resi našega kmeta, kakor naši sloveoski poslancl In za delavce, za njihovo bedo, za njihovo zaščito brezposelno i_ za celo njihovo bedno stanje, smo s svojimi aeprestanimi zahtevami storili več kot vsaka druga atranka. Trgovco, obrtaiJru in md-ustrijcu smo povsod sku&ali uveljaviti niihove zahteve in pov&od povdarjali, da bo propadel nas delavec m moral v tujino, ce bo propadla slovenska indu«*nja. Ravno zadnji teden je ponovna priča, kako Jugoslovanaki klub stoji na straži za naše uradništvo. Mi edioi smo dvignili glas za stalnos-t državnega uradnika. Z večnimi svarili smo nešteto zla preprecili. Nekaj je vendarle za leglo, dasiravno smo vsepovsod naleteli na slabo toIjo Sn mnogokje tadi na neznanje in nepoznanje stvari. Dvignili smov Ijudsko prosveto. Naša prosvetna društva, telovadna društva, Krekova mladina, delujejo zopet s polno paro ia so popolnoma ozdravljena od povojnih težav in mrtvila. Naše gospodarske organizacije so se zbudile in danes globlje in popolneje morejo ustrezati zahtevam širokih sloiev kat v prvih povojnih težavah. Velika je naša stvar, čeprav se ne da meriti _a metre ali tehtati na tehtnioo, velikanski je naš uspeh v narodni vzgoji in državm politiki m ne priznavajo ga samo tisti, M jim je osnova neslovenska in nepoštena, neodkrita politika. Le-ti dentmcirajo našo stranko in zametavajo pred jav nosfjo njeno plodonosno delo. Njim, ki se prodajajo za skledo leče ali za ministrski portfeljček, njim, ki slovenstyo prodajo, kadar kaže to njihovim osebnim in partijskkn interesom, njim ti uspehi niso nič. Da do danes nismo več dosegli, to so krivi oni, ki sonas iz omalovazevanja in mržnje do našega naroda hoteli izolirati in nam preprečiti vstop v državno upravo. Mi pa smo bili zvesto ob strani svojega tepenega naroda. In danes z nova povdarimo proti politiki strank iz Beograda, da smo zastopniM tretjega naroda naše kraljevine in kot taki hočemo in zahtevamo svoje pravioe. , In naša bodočnost? Toda vsega ]e enkrat konec. Tudi naših. sedem suhih let gre h koncu. Ni jih še konec. Toda zagotavljam vas, da h koncu gredo. Tudi belgrajski svet spoznava, da so naši nasprotniki lagali, ko so nas obrekovali. 0_ čuti, da naš narod ve kaj hoče, da ni nahujskan, anipak zvest in zaveden. In to lahko povem, prej kakor si naši nasprotniki mi_ lijo, se bado tudi t Sloveniji razmere izpremenile na — boljše! Po dr. Koroščevem govoru ni bilo razpravljanja, ker so njegovo izvajanje vzeli vsi na znanje z najvecjim odo-.. bravanjem. G. dr. Korošec je nato še prejel popolno poobla&čeinje, da po svoji uvidevnosti uporablja taktiko, ki jo razmere zahtevajo. Nato so se vršile volitve. Župan iz Radovljice g. Resman je predlagal za načelnika g. dr. K o r o š c a. Njegov predlog je bil tako enodušno sprejet, da ni bilo mogoče večjega navdušenja. Za podnacelniško mesto sta bila dva predloga, eden za dr. Natlačena, drugi za prof. Jarca. Ker je prof. Jare vsako kandidatiiro odklonil, je bil nato g. dr.' Natlačen z navdušenimi vzkliki izvoljen skoro soglaano za podnačelnika. Imenovani je izvolitev sprejel ter se v posebnem nagovom za zaupanje zahvalil in podal smeri notranje politične organizacije. Ob tej priliki se je g. div Brecl posebej zahvlali dosedanjemu podnačelniku g. prof. Remeu, ki je vediko dela žrtvoval za našo stranko. Pri slučajnostih so prišli na vrsto razni predlogi, tako ea strarikin sklad, v katerega naj se redno prispeva, da more straiika vzdiraevati svojo obsežno organizacijo, in o> našem časopisju, za katerega se nikdar dbvolj ne more storiti, ki mora biti do skrajne možnosti razširjeno. Konečno so bile še sprejete razne resolucije za takojšnji ra_pis občinskih volitev v Ljubljani, za pravice naših zatiraniih bratov v Primorju. Zbor se je zaključil v najlepši vzajemnosti in je pokazal nam samim, pa tudi našim političmm nasprotnikom^ da je SLS edina stranka slovenskega naroda, da je močna dovolj, da bo izzmagovala naše pravične zahteve in vodila naš narod v lepo bodoi5iiosit. Nov ogeiij in novo življenje pride v naše vrste, bratje, delajmo in ne bojmo se ničesart Slovenski narod mora postati v lastni državi srečen!