List 18.
Kako si več in boljšiga gnoja na-
praviti.
Kar je bilo v"^jjNovicah^' že večkrat priporočano, in kar ^jkrnelijska kemija" zastran gnoja tako jasno razlaga, je v zboru kmetijske podružnice Badniške poleg Dunaja nek posestnik cez in čez poterdil. Ker ni nikoli preveč od skerbi za pomnoženje in poboljsanje gnoja govoriti, podamo bravcam dobre svete imenovaniga kme-tovavca, ki je v zboru takole govoril:
„Da je gnoj duša vsiga kmetovanja, je stara resnica — ravno tako pa je tudi znano, da kmetijam zlo gnoja manjka, ker kmetje za-nj prav ne skerbe in si ga po potrebi pripravljati ne znajo. Ne mislim tedaj prazne slame mlatiti, ako jim povem, kako si zamere vsak kmetic prav lahko gnoj pomnožiti. Kar jim bom povedal, sim sam več let skusil; brez posebnih stroškov sim si na to vižo gnoja šeenkrat več, kakor sim ga poprej imel, napravil, in ga tudi močno poboljšal."
„Jez imam v hlevu le 5 krav. Za steljo imam pri nas navadno hojo (Nadelstreu); z gnojem pa takole rav-
nam: Na dvorisu (proti severju in ne pod kapam^ imam nekoliko v tla ponižano gnojuiše, ki je s zidam, ^ čevlja visokim, obzidano, da ne more od nikodar voda pritekati. Tikama gnojniša je obzidana in z ilovco zabita majhna jama, kamor se iz hleva gnojnica izteka; tudi od gnojniša pelje pokrit graben (_flus) v to tudi pokrito jamo, da se po njem gnojnica iz gnojniša v jamo odceja in ne izduši."
,,Na gnojniše izvoženi gnoj skidam enakomerno, in vsaki teden navozim na gnoj persti 4 do 5 perstov na debelo, ktero berž z gnojnico polijera, ki se je v gnoj-nični jami nabrala. Perst pa dobim, da o deževnim vremenu cestno blato nabiram in ga na suh kraj spravljam, kamor tudi vse skup vozim, kar iz grabnov po-čedim, tudi ilovco, zidno šuto in enako šaro."
„Da se 8 tim gnojni kup silno pomnoži, vsak lahko zapopade; — to je pa le manjši dobiček pri tem ravnanju. Veliko veči dobiček je pa ta, da na to vižo vso ro|io^tno moč gnoja, ki se scer izkadi in v zrak uide, v gnoju obderžim. Znano je namreč vsakima umnimu kmetovavcu, da pri gnjijenju gnoja (^kar že nos naznani) se odločvajo amonjakovee in drugi žepleno-in fosforovodeni gazi, ki se, ako je gnoj s zemljo potresen, v njo (^sosebno v ilovco) radi zamotajo in tako v gnoju ostanejo. Tak gnoj je z gnjilicam in z mno-zimi solmi, ki so v rejo rastljin zlo potrebne, nasiten in tedaj rodoviten. Po tem takim se zgodi, da je taka zemlja ravno tako dobra, kakor iz hleva skidani gnoj, in da poleg tega se tudi ves gnoj poboljša, kteriga, čeravno gnojni kup le enmalo čez zid gnojniša gleda, zamorem že kot dobro podelan, mastin in rodovitin gnoj na polje zvoziti. — To niso prazne besede; ampak  gotova večletna  skušnja I"
„Zdaj pa vprašam: ali tako očitni dobički niso zadost veliki, vsaciga kmeta k enakimu ravnanju spod-bosti? Nekoliko zemlje ali blata si zamore vsak brez velicih stroškov pridobiti, — in majhin prostor na^ suhim bo tudi imel, da si to robo skupej zvozi« Časa za to se tudi veliko ne potrebuje. Za posebno uboge bo le perva naprava gnojniša in gnoj nične jame enmalo težavna. Ce pa pomislijo, kako bogato se tukaj vsak krajcar splača in stoterne obresti donese, si bojo gotovo prizadjali, za pervo potrebo vsiga kmetijstva — za gnoj — pridno skerbeti.* Tudi ni ravno treba, da bi bilo gnojniše obzidano, da je le v takim kraju, da se dežnica vkup ne steka in gnojnice ne spira, in da preveč na soncu ni, ki ga prepeka in mu rodovitno moc izvleče" ^^).
*) Ko bi naši župani si na vso moc prizadjali, da bi vsak kmet si pametno gnojniše napravil, bi svoji županii gotovo neizrečeno dobroto naklonili, — in če bi samo to dognali, da bi bilo gnojniše vsaciga sosesčana v pravim stanu, bi zamogli ponosno reči: »mi smo veliko storili.« Ko bi mi župan bili, bi bila to naša poglavna skerb, da bi šli od hiše do hiše, bi vse gnojniša pregledali, in kjer bi napčne
84
vidili, bi svoje sosede podučili, jim razložili, kako se imajo popraviti, in pred ne odjenjali, da bi se to zgodilo, čeravno bi mogli desetkrat priti in tudi kakosno žal besedo slišati. Hvala prepričanih kmetov jim ne bo zaostala po-preje ali pozneje,                                                 Vredništvo,