POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leta V. — Štev. 3 CENA 8 DIN Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva In uprave: »Posavski tednik«, Krško 56 — Telefon 33 — Čekovni račun Prt NB FRU Krško, štev 615-T-145 — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350, oolletna 130. četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko KRŠKO, dne 23. januarja 1954 'mm'mm mm «■ _ _ . n n c o if f! i GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO tS*<3 * 2e v zadnji številki našega resov tudi socialni moment, to bolj kakor v kateremkoli dru-lista smo omenili, da je vrsta je, da sc z gradnjami takih za gem potrebni trezni, razgledani predvolilnih sestankov spravila gospodarstvo važnih objektov , in dobronamerni ljudje, ki bodo na dan tudi vrsto več ali manj rešuje tudi socialno vprašanje. i na te in na mnoge druge p rožna nih gospodarskih, socialnih Če bomo imeli to pred seboj, se j bleme gledali realno in ki jih in drugih problemov, ki dajejo bo gradnja prav gotovo začela ; bodo s konstruktivnim delom v Krškemu polja in krajem pod1 od Zagreba proti Ljubljani ne povezavi z vsemi občinskimi, Gorjanci posebno obeležje. V ; pa obratno. tem članku še nekaj misli z željo, da le-te ne bi ostale zgolj S konstruktivnim prikaze va- ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE 28. januarja se bo v Beogradu sestala Zvezna ljudska skupščina. Na skupni seji obeh domov bo izvolila predsednika republike, Zvezni Izvršni svet. Poprej pa bo sprejela skupščinski poslovnik. Izvoljeni bodo tudi skupščinski odbori in komisije. O delu Zveznega izvršnega sveta bo poročal predsednik tovariš Tito. Na dnevnem redu bo tudi Te dni je poteklo 30 let odkar je umrl Vladimir lljič-Lenin, veliki sin delavskega razreda in voditelj mednarodnega proletariata ter vseh zatiranih ljudi. konstatacija, temveč predmet ; organom oblasti moramo pospe. razmišljanja za to poklicanih Siti tudi gradnjo železnice, ki ljudi in forumov, ki imajo je, kakor že rečeno, prva in naj- okrajnimi, republiškimi in dru- _______________ _________ gimi forumi reševali. Pri tem __ ^ njem’ naših problemov višjim : mislim tudi na republiškega po- , "T ------------------------------- sianca, Id ga bodo volivci 33. vKa’ kl JO »e P°”aI MlIovan volilne enote jutri izvolili. Karel Štrukelj opravka z gospodarstvom. Sedaj prihaja čas, ko se bomo morali spoprijeti s takimi stvarmi, saj zato dozorevajo tudi objektivni pogoji. Vsepovsod, naj si bo to pod važnejša pot k reševanju vseh ostalih gospodarskih težav. Le ta bo prinesla Krški dolini pestrejše gospodarsko življenje. Problem prenaseljenosti iz leta v leto vse bolj izbija na dan Gorjanci, okrog Bučke ali Rake, j zaradi tega, ker so vinogradi, se človek lahko prepriča, da je ki v teh krajih predstavljajo osnovni problem zaslužka, problem zaposlitve kmetijstvu odvečne delovne sile, ki se, na svojih malih parcelah tudi eb najboljših letinah izredno težko preživlja. Ta skromni dom in po navadi številna družina pa mnoge zadržujeta, da se ne morejo odločiti za delo drugam, izven okraja. Stvari pa tudi drugače niso tako enostavne, vsaj ne za ljudi z večjimi družinami. To akutno vprašanje bo zahte. giavni vir dohodkov, vsako leto bolj izčrpani in je mnogo od njih že' zdavnaj preživelo svojo normalno dobo, da v živinoreji, ki predstavlja drugi važni vir dohodkov iz več razlogov prav v teh občinah nazadujemo itd. Ob vsem tem so ti kraji v Djilas na položaj skupščine. predsednika služboval nekaj časa na pošti, v tovarni na Vrhniki, od 1. 1935 do 1941 pa je bil tajnik posojilnice v Podbočju. Po vdoru okupatorja I. 1941 je bil med prvimi organizatorji OF v Podbočju. Postal je član rajonskega odbora OF, kj je v njem aktivno deloval vse do Italijan-ske ofenzive leta 1942, ko je bil Ker podpisani ne želimo, da, oblast potem podpre take tež- , kmalu zatem od Italijanov are-bi kakršnakoli nejasnost škod- nje. ! tiran in zaprt. Po prihodu iz ža- ljivo vplivala na opredelitev j Predlagali smo, naj bi voliv- pora j. 1943 se je ponovno vklju- voUveem 33. volilne enote s? krškem okraju Na zborih volivce f se ga državljani 33. volne enote predlagali za kandidata Hribar Valentin se je rodil 1. : voljstvo opravljal najrazličnejše 1909 v srednji kmečki družini v | dolžnosti. Podbočju. Po končani šoli je j Zaradi svoje skromnosti, mir- volivcev in na same_ volitve, i ci pokopali stare spore na tak čil v aktiv za OF in je pod naj-zato smo na številne želje yo- | način, da bi si izbrali novega težjim: pogoji okupatorskega in livcev, pripravljeni pojasniti s kandidata človeka, ki ni bil za- belogardističnega pritiska 1, 1943 zadnjih letih preživeli še vrsto ! kakšnirn namenom je vodstvo pleten v prejšnja nasprotja in : in 1944 na njem do osvoboditve _______:i. i.„i hsi. i Socialistične zveze sestavilo ki bi že zaradi tega užival pri komisijo, katere člani smo bili večini volivcev in tudi pri Sopodpisani trije in poslali na te- j eialistični zvezi in oblasteh po-rcn v„^" vo*‘*n<> enoto. ! trebno zaupanje. Ker pa so ne- Predvsem je vodstvo Sociali- j kateri Kerinovi pristaši vztra- po osvoboditvi z vso vnemo pri-sticne zveze želelo izvedeti že- : jali pri zahtevi, da tov. France ! jel za delo. Opravljal je razne I m trnliirnan /1 ^ _ .t ___Tr . • _ v_ . • m J. ... . 1 ' J .. naravnih katastrof kot so bila sušna leta, poplave, zlasti pa lanskoletna pozeba, ki je strahovito udarila kmeta s tem, ko mu je uničila ves pridelek. V takih situacijah se je naš slonelo težišče vsega dela na področju rajona Sv. Križ — Kostanjevica. Tovariš Hribar Valentin je tudi nega značaja in dobrohotnosti valo daljšega reševanja. Dokler ne bomo usped tudi v nepo- kmct vedno zatekal v gozd. da Hc ,y°^vccX, od samih Kerin ne umakne svoje kandi- j dolžnosti pri okrajnem odboru v Svetinih bližinah graditi raznih j? s prodajo nekaj kuhiknv 3 . ’ J v. . ’ enoti. To doka- | datnre. smo to sporočili vodstvu j Kostanjevici, nato je bil pover- uživa veliko zaupanje ljudstva, objektov, delavnic, dokler ne (jrv. ali tehničnega lesa ublažil ^ 51 J® vodstvo na®e P°" i Socialistične zveze. Pri tem smo ; j eni k za trgovino OLO Novo saj nam to potrjuje tudi dejstvo, čelno teh krajev povezali s ko- : občutno škodo v kmetijstvu, j “tlcne organizacije na vse na- ; posebej poudarjali našemu vod- mesto, leta 1947 pa se je vrnil munlkscijami. ki bodo omogo- Toda sedaj je naletel na strog CIne prizadevalo odstraniti in j stvu, da so gospodarske težave j nazaj v Krško, kjer je do čile lažji dostop do naših mest, gozdni režim ki mu tega n» do- ®flPraviti nesporazume in škod- j v teh krajih, zlasti še po lansko- j današnjih dni na splošno zado- tako tistim, ki bodo iskali za- j pušča. Davek pa je vendarle 1 ljive P^pire ki so privedli tto -> letni pozebi izredno velike in! poslitve kot za one, ki bodo i moral plačati, na nesrečo neka- razveljavljenja prejšnjih voli- kako si zamišljamo, da bi naše želeli vnovčiti svoje pridelke, teri v teh občinah, povrhu tcea _®V- BcjJ demokratičnega na- ■ oblasti ublažile to krizo, ki je dotlej problem prenaseljenosti i še velik zaostanek iz prejšnjih cma resevanja sporov m ne- j nastala predvsem po krivdi ne bo rešen. Izgradnja tovarne let. Živeti je tudi treba, obla- sporazumov s» ne bi mogel mil- : narave in ki je posledica gospo- roto-papirja na Vidmu, hidro- čiti, obuti družino itd. Odkod .................I barske zaostalosti krajev pod da je bil predlagan za kandidata v vseh petih občinah 33. votivne enote. • mTS^variv okraju"? SRS« I? j I »It ££££?*?££ bivalstvo teh petih občin problema ne bodo nič ublažile. prin Zagreb- ščeno njim. Napačno bi Z zasedanja Ljudske skupščine V sredo, dne 20. t. m., se je v Ljubljani pričela I. skupna seja republiškega zbora in zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS. Sejo je otvoril predsednik skupščine tov. Miha Marinko, ki je predlagal tudi naslednji dnevni red: sklepanje o predlogu komisije za pripravo predloga poslovnika Ljudske skupščine LRS, o postopku pri sprejemanju poslovnika Ljudske skupščine, obravnava in sklepanje o predlogu skupščinskega poslovnika, volitve stalnih odborov in komisij ter sklepanje o razrešitvi sodnika Vrhovnega sodišča LRS dr. Teo- pomirjenje pokazaloj polnim razumevanjem sprejelo T -.-„ ts£lstresa•ssass„„.-„trsvsjsjč graonja aviestraac ^..„reo , . - drnrih bniiše živeli Ker I bro m,slecih Undi, smo predla- j uspesno le tak poslanci Ljubljana, gradnja ohsotelske j v nekaterih občinah 1 gal1' naj « kaznovati z zadnjim opominom, navedel v svojih člankih v Borbi j Plenum je soglasno izdal sklep od 11. oktobra 1953 do 7. januar- j o zadevi Milovana Djiiasa. Ko ja 1954 ter v januarski številki ; je bila obravnava v zadevi tov. revije Nova misao, kakor tudi Djiiasa končana in ker se nihče po presoji njegovega ravnanja ni izmed navzočih priglasil k v zadnjih mesecih: 1. da pojmo- besedi, je tov. Tito rekel: _. i __ a ... , . - vanja, ki jih je Milovan Djilas I >Ker manjkata Izvršnemu ko- v »^® f!av*ce "klZ0°" ^ Ho ?! Mmhovun silam, f navedel v svojih člankih, v bi- miteju dva člana - tov. Boris , ^ ^ «- vat! traaskim sediščem. Razen Namerava jih potisniti proti pe- i stvu nasprotujejo politični liniji, j Kidrič je umrl, tov. Djilas pa je ga, ker je Trst pod eospodar- tega je popolnoma nemogoče in vem ter tako ponovno povrniti | sprejeti na VI. kongresu ZKJ. 2. > izpadel — predlagam v Izvršni ildm nadzorstvom Italije to ker ^!a ”“,5“ w* nrod dRl os'-Am,,a Vi aVwv” ’ da so ta pojmovanja spričo po- , komite tri nove člane, torej ene- le-ta želi njegovo gosopdarsko ložaja tov. Djiiasa v ZK povzro- ' ga več, in sicer iz Slovenije tov. propast, čila zmedo v javnosti :n prizade- Miho Marinka, iz Črne gore tov. la resno škodo tako ZK kakor j Vlado Jovanoviča in iz Srbije tudi koristim države. 3. da se je tov. Petra Stamboliča. To je moj tov. Djilas s svojimi stališči in predlog in predlog Izvršnega ko- ravnanjem oddaljil od CK in od miteja.« celotne ZK, da se je odmaknil ; Predlog tov. Tita je bil soglas-od praktičnega dela in dal poti- i no sprejet celo smešno, da Italija toži pred del ozemlja, ki ima okrog 3 mi-beneskim sodiščem urednika lijone prebivalcev. Francoska časnika, ozr. pisca člankov v letala trosijo letake, v katerih inozemstvu. i pozivajo ljudstvo, naj se vrne »Primorski dnevnik« je itaii- na svoje domove ter tako omo-janski vladi odgovoril tako-le: | goči, da bo Bao Dajev režim, »Na zalest so še vedno nezace- 1 prijateljski razpoložen do Fran-ljene rane in še vedno sveži cije, spet lahko uvedel svojo grobovi 43.05)9 sinov Primorske, upravo. KALKUTA. Predsednik indijske vlade Nehru je v Kalkuti izjavil, da bo ameriška vojaška pomoč Pakistanu pomenila za Azijo vprašanje miru in neodvisnosti mnogih narodov. Jože Eberle, Vinko Hafner, Danijel Lepina, dr. Anton Melik, dr. Miha Potočnik, Ignac Voljč, inž. Adolf Tavčer in dr. Helij Modic. V komisijo za ljudske odbore so biti predlagani: Mavricij Bor, Bogdan Knaflič, Vlado Krivic, Anton Peternel, Ivan Vodovnik, Vinko Šumrada m Stane Rebernak. Vsi odbori in komisije so se po izvolitvi sestali in izbrati svoje predsednike in tajnike. Nato so prešli na prihodnjo točko dnevnega reda, na sklepanje o razrešitvi sodnika Vrhovnega sodišča LRS dr. Teodorja Tominška, ker je bil omenjeni imenovan za državnega sekretarja za pravosodno upravo, je bil razrešen prejšnje funkcije. Tako je bil dnevni red za ta dan izčrpan. Sejo so nadaljevali v četrtek, to sicer oba zbora ločeno. * Ob 9. uri dopoldne sta se sestala republiški zbor in zbor proizvajalcev, ki sta na ločenih sejah razpravljala in sprejela vsak svoj poslovnik, izvolila svoje stalne odbore ter razpravljala še o nekaterih manj važnih vprašanjih. Republiški zbor je med drugim tudi sprejel ostavko dveh poslancev Sabja-na in Benka iz okraja Murska Sobota, ki menita, da zaradi tega, ker sta v sodnem postopku, zaradi okoriščanja z družbenimi sredstvi, ne moreta uživati zaupanja volivcev. Važno sporočilo! Danes, ob 18. uri se bodo vršila v Kostanjevici, Podbočju, Cerklju in na Raki velika predvolilna zborovanja, ki se jih bodo udeležili tudi člani Glavnega odbora Soc. zveze delovnih ljudi tovariši: Lado Kozak, Jakopič Aibert-Kajtimir, ing. Jože Levstik in zvezni poslanec tov. Živko Bemot. K obilni udeležbi vabi Okrajni odbor SZDL Krško ris občin Kostanjevice, Cerkelj, Podbočja, Bučke in Pake, opravile jutri svoj® državljansko dolžnost! KULTURNI PREGLED Okrajno gledališče (Nadaljevanje in konec) Tovariš Rosbaud v svojem članku med drugim navaja: »Osem let je minilo, odkar je bilo rečeno nekako takole: se uspešno razvija le na svojih Posavski muzej v Brežicah Na osnovi kompromisa v vrstah rimske krščanske demokracije je Faniani sestavil novo italijansko vlado. Dva čini tel ja sta, ki hrani 1088 zgodovinskih, 143 ki sta nepričakovano ublažila hu-lastnih tleh — v svojem domu. numizmatičnih, 625 etnografskih, j de spore med Fanlanijem in de-Torej kaj početi? Pravzaprav 28 umetnostnih in 957 predmetov ! snico ter privedla do tega, da je - " ‘w :— ------*——**- - ’ 1 voditelj demokrščanske levice Panianijeva vlada ni trdna sestavil vlado, ki jo lahko označimo za vlado desnega centra. Prvj činitelj je posredovanje katoliške akcije in cerkvenih vrhov, ki so se zbali nevarnosti, da bi prišlo do razkola v demo- imamo prosvetni dom. Potreb- iz NOB, ima razstavljenih od no je zgolj rešiti vprašanje 3262 le 2375 predmetov, kar jas-lastništva ter ga čimprej do- no dokazuje, da so prostori mu-Krško bodi upravno-politični, graditi In to tudi gradimo že žeja v drugem nadstropju breži-Brežice pa gospodarsko-kmctij- štiri pravljična leta. Enkrat ga škega gradu pretesni in nujno je ski in kutturno-prosvetni cen- gradi občina, a okraj ga briše treba razmišljati o razširitvi mater okraja. In tako gradi Krško iz proračuna, drugič KZ, pa v žeja na vse drugo nastropje ves ta čas svojo roto tovarno, 1 poslednjem trenutku zmanjka gradu in popravilo viteške dvo- kristjanski stranki. Ta klerikalni obeta se gradnja hidrocentrale, kreditov. In tako so Brežice, rane. Prav posebno je to potreb-v Brežicah pa odsihdob prire- kulturno-prosvetni center okra- no zaradi tega, ker se bodo v jamo festivale, fizkultume na- ja, še danes brez kulturnega letu 1954 nadaljevala raziskova- ....... . . _ stope, razstave vin ter podobne doma. I nja in izkopavanja tako v Brezi- ' onija, da stopi v vlado. Konc- nih pogajanjih s socialnimi de- kulturne in javne prireditve. ; Osebno sem mišljenja, da hi cah, Selah, Rigoncah na Libni in no je klerikalna intervencija pri- mokroti, nenadoma pojavil na Nepoučeni bi dejal, kako je to bilo primemo ustanoviti okraj- Ribnici, kakor tudi na področju 1 vedla tudi do koncesij monarhi- čelu desničarske vlade, ki naj bi vse v lepem redu. V resnici pa no gledališče v Posavju. Seve- Izvir — Drnovo, za kar so del- ; stom, ki so opustili svojo prvot- 1 nastopil v enakem sestavu in z v Italiji spet spremenil preko noči. Po dolgih dneh negotovosti se je vodja demokrščanske levice pojavil na čelu vlade, v kateri prevladujejo Piccionijevi desničarji. V parlamentu pa ga podpirajo še bolj desni monarhisti. Toda že v torek je Fantani izgubil večino, ker so na seji monarhistične parlamentarne skupine sklenili, da lej vladi ne bodo izrazili zaupnice. Javnosti je bilo težko razložiti, kako se je Fantani po strmoglavljenju desne Peliove vlade pritisk je najprej povzročil v znamenju levičarskih socialnih »spravo«, med Fanlanijem in \ reform, po deklaraciji o usme-Piccionijem ter privolitev Picci- ritvj na levo in po dokaj prisrč- ni tako. Vsi j s to našo ktrituro da bi morali temu nuditi, vsaj na sredstva že zagotovljena, v Brežicah ne. V začetku je us- . v razvojni dobi, vso moralno in Najzanimivejša bodo izkopava- pesno delovala igralska druži- j materialno pomoč. To okrajno nja staroslovenske metropole v na, pevski zbori ter orkester. , gledališče bi sčasoma preraslo Selah in topografija starosloven- Vse dotlej, dokler so bile na v stalno poklicno gledališče, ki skih naselbinskih objektov v Se- ' mnogim vladam ne napoveduje- razpolago dvorane v bivšem , bi svoj repertoar dopolnjevalo lah, o katerih bomo še poročali, jo dolgega življenja, in res se je no zahtevo, da mora vlado sesta- enakimi formulami kakor prejš-viti Pella. nja Pellova vlada, katero je prav V krogih tujih opazovalcev v j on s svojo strujo vrgel, in sicer Rimu je že postala navada, da Narodnem domu hi grajski vi- I z gostovanji republiških profe-teški dvorani. Vrstila se je pri- I sionalnih gledališč. I sss. 1 v ' ra ter orkestra, gostovale pa so cju zagotovljena publika — to tudi tuje družine. Vse pnrc- j pa je konec koncev edino odlo-ditve so bile polno zasedene. S £i]no, Kasneje pa so Narodni dom D. V. položaj v zvezi s politično krizo Delo mladine na Vidmu /a sks j S553 KmSji jlTT cSt 15££™5ko MS VŠ”V«" «sn=sbi« ;«**!.• : ljah. katera si je v njem ure- ^edi lanskega leta. 2e takoj v ka Je bila namreč izključen a, mm ^ (udJ Washington zbal prav zavoljo takšne sestave tn takšnih iormul. Pojasnilo tiči za kulisami javnega tolmačenja o razvoju krize: položaj je postavila na glavo intervencija Vatikana in eksponentov washinglonske politike. Vatikan se je zbal takšnega razvoja v krščanski demokraciji In Pozneje je delo mladinske j l?0,>?Je??eJ^ZdT!!A[ i«r585 ,e - 1 «• - '=" ’°mim M’ javnost se dvoranostarega gradu. Dvora- | objaviti. na je prostorna in sprejme okoli 800 do 1000 gledalcev. Toda na ga stanja mladinske organiza-Kot smo ze zadnjič poudarili, d j e. Prirejali so čajanke, na žatost je bila tudi ta dvorana Sl1 mlad”f T™*' proglašena za kulturni sporne- ju -spregovoriti še Okretna lind f Sfd..sabo’ gOJ-^ tovan~ nik V tem trenutku so se za- - spregovoriti še Okrajna ljud- stvo, hkrati pa se prijetno raz- orla oosMnia do ledri Lrt, ®kf. prosveta; mi Pa P bomo vedrila. Prijetno je tudi bilo vrata Talijinega hramu: I material”2501320 VG$ tozadevm kramljati ob tabornem ognju, »»f* Oto,™ Dramdka družina lahko živi ter prosvete bomo poročali. Everest in podobno. Brežiška gimnazija ob semestru Komaj polovica dijakov je : redili dobro uspeli Cankarjev uspešno zaključila prvo polletje! j večer 17. decembra. Tako slab uspeh so povzročile j Vseh dijakov je 540, in sicer različne težave, kakor velika 275 moških in 265 žensk od te-odaljenost od šole, vožnja z vla- — ga v nižjih razredih 178 deč kov in 164 deklic. Uspešno je končalo semester na višji gimnaziji 48 dijakov in 57 dijakinj ter na nižji 84 dečkov in 86 deklic. Najboljši razred je 4. a, kjer sta pozitivno izdelali dve tretjini dijakov. Naj slabši pa je 3. b, kjer jih je izdelala komaj dobra tretjina. V višjih razre- ali mc pomoči mladinski orga- ,er /e „e bi mtmcirali v /ranco. nlzaciji. Dobro voljo za sodelo- skem pfirIamentu. De] levih stm, vanje z njo je pokazalo edinole kričanske demokmcije fe bii Društvo delavnih zona V.dem, j cej0 naklonjen temu, da bi ki je pripravljeno na vseh pod- p0nudbo informhirojovcev spre- : jel. Tajnik monarhistične stranke Covellj je sprejel »nasvet« tujih eksponentov in tako je roč j ih sodelovati z mladinsko organizacijo. Kljub temu da mladina ni prejela zaželene pomoči od p fa vedal vlado demo. ostauh množičnih organizacij, ; krM/antke rnotnosli, k; je sad e z vso resnostjo pričela z de- ; pr]tiska Vatikana, monarhistične lom in ze ima skromne uspehe. , /n ameriških nasvetov. Organizirajo se razna predava- r nja o zunanji in notranji poli- j 1 tiki. o sklepih V. kongresa kotiček pa tov. Bergant. Vese- hom jih je končalo semester LMS in podobno. Mladina je lje pionirjev je bilo nepopisno. 56, z dobrim 173 in z zadoet- tudi organizirala pester zabav-: Posedali so okoli tabornega og-nim 36. I ni večer v čast V. kongresa j nja, si ogledovali šotore, skrat- Kakor smo v našem listu že LMS in to skupno s krško mla- ! ka imeli so priložnost spoznati večkrat poudarili, moramo tudi dino. Mladina se je tudi pri- se z lepotami taborniškega živ- ob tej priložnosti ponoviti: Vsa j pravila z nekaj točkami na ; l.icnja. Povrhu pa je še vsak javnost, zlasti občina in okraj,! proslavo obletnice II. zaseda- j pionir dobil skodelico čaja m vse organizacije in podjetja naj ! »Ja AVNOJ, ki jih pa ni mogla | skromen prigrizek, sodelujejo s profesorskim zbo-: izvesti, ker je k sodelovanju Vse drugače pa 1 je bilo v rom in s starši dijakov v tem I sploh ni povabil odbor za or- j strelskem kotičku. Tu so pokale smislu, da sc brez odlašanja po- • ganizarijo proslave. | puške, ki so jih držale majhne, stavi tistih nekaj zidov s etre- j Razgibanost mladinske orga- j a junaške ročice pionirjev. Tiho vred na že obstoječih teme- i nizacije se je pokazala pred-; sti, ki so bili najboljši strelci, ljih ob gimnaziiškem noslo-mu ! vsem decembra meseca lani. ko ; SO prejeli nagrade. Kot naj- dih ni izdelalo 49 dijakov in 43 ! in da se dokončajo že lani pri- ' sc jG uspešno udejstvovala v boljše naj omenim naslednje: dijakinj, v nižjih pa 92 dečkov j čcta dela za rioveJ prostore juž- 5,r:pravah 7-a. novoletno jelko, lilija Bursiča iz 3. razreda, ;n 80 deklic. Od višjih razrc- nega dela zgradbe in da sc čim 1 ®eprav mladina ni imela no- i Po^ia Krausa iz 3. razreda, dov je najboljši sedmi, kjer sta i prej izvršij^nffna moravlM- i ^?ih denarnih sredstev v svo- Darka Čolnarja iz 3. razreda, pozitivno ocenjeni slabi dve na dela na oknih vr-tih --n no- 1 blagajni, je z uspehom rešila F;anca Resnika iz 4. razreda, tretjini. Enoslaio oceno je T I d^nfd? se^’iTSaS £ I S& jSL —problem. S 5^ Uršiča iz 4. razreda m | Kšm^^vitiE | i s&j Gotovo je marsikateri izmed vas podvomil v dokaj čudno pojasnilo k članku »Nekaj besed o Lovskem društvu Globoko— Pišete i. s katerim me hoče tov. Niko Živič oblatiti Sedaj potrjujem sam, da so vse trditve prvega članka resnične. Vsak izmed vas, spoštovani bralci, lahko presodi, ali se lahko zanesemo na pojasnilo 10-letne-ga otroka. Toliko-je bil namreč star Niko Živič leta 1941. Pojasnilo, ki je izšlo avgusta preteldega leta, je bilo popolnoma neresnično, kajti Niko nima nobenega pojma o tem, kar pojasnjuje. V njegovem navajanju sem takoj spoznal, da je za njim njegov oče, ki je letai 1941 tudi raje dal puško drugim, kakor da bi sam prišel na dogovorjeno mesto. Ravno tako se je sedaj hotel zakriti za svojega sina in z lažjo prikazati mene za manjvrednega človeka. Franc Živič je tudi s svojim tako zvanim »pojasnilom« pokazal da je le malo vedel o meni. Ker bi le v kratkem hotel odgovoriti na njegovo pojasnilo, bi ga samo vprašal, če mogoče on ve, da sem v letu 1941 nabavil tri »mavzerke« in dve pištoli ter okoli tri sto nabajev, potem da sem bil po nesreči od Marjana Tominca prestreljen skozi obe nogi. Tov. Živič tudi ni pojasnil, da sem se vrnil iz Orliškega pogorja zato, ker sem le sam z dvema prišel na dogovorjeno mesto. Podrobneje ne bom navajal. Vprašal bi tov. Ziviča še to, kako je mogel izjaviti, da je bila moja prošnja ponovno zavrnjena, ker še ni bilo občnega zbora. Da pa bo zadeva jasna, povem, da sem se z Zivičem spri. zaradi lova, ker je on prvi že leta 1945 nastopil proti. mem. Vprašal bi še nekatere lovce iz te družine, kako morejo hiti proti meni, ker nisem prej nobenemu rtič žalega rekel, še manj pa storil. Rečem pa, da take ljudi, ki jih nekdo lahko pregovori kakor hoče, smatram za malovredne. Pokleknil ne bom pred nikogar m ga prosa. Ako ima kdorkoli še kaj proti meni, naj se ponovno oglasi, in upam, da mu bom lahko hitreje odgovoril, ker do sedaj so me zadrževale orožne vaje. Sicer hočem biti tak, kot sem! Kržan Prane Splovitev dveh trgovinskih ladij za cono B ki, slaba razsvetljava prj Studi-ranju, fizično delo doma, slaba obleka in obutev v zimi in podobno. Najbolj eo prizadeti tako zvani »vlakarji«, ki morajo zgodaj zjutraj vstajati, ob štirih ali petih, in se vračajo šele okrog sedemnajstih domov, čez dan pa nimajo tople hrane. Da je z današnjim učnim načrtom samim dijak vae preveč preobremenjen, je splošno znano. Tudi ne more bitj popoldanski pouk nikoli tako uspešen kakor dopoldanski. Potem je treba še upoštevati, da gimnazijski kabineti niso polno opremljeni, prav tako ne knjižnice; risalni-ce pravzaprav ni; tudi telovadnice ni v šoli, enako kakor ne fizikalne predavalnice. Primanjkuje dobrih učnih knjig. Vse te nevšečnosti vplivajo na to, da morajo dijaki mnogo več delati doma, kakor bi bilo sicer treba. Pogosto so seveda tudi dijaki sami krivi slabega napredovanja, zlasti oni iz Brežic, saj sami izjavljajo, da zato ne znajo, ker se niso dovolj učili. Velika škoda je, da je v le- M tošnjem letu sploh odpadel pouk °V°T°lnh*h GosP°darski s^et tovalcev v okraju, ki eo z dvi- ugodnim vremenskim pojavom, petja. Ni ume moči... Pouk ; ,®a|1 . obelV ,zborov . dne gom kmetijske proizvodnje kot toč; itd. Ena osnovnih" nalou angleščine pa je bil omejen v ' dnevi nrvoTeto-n3 J° -me pred , ustvari,i sebi bo,i$e pogoje go- pa bo prepričati našega kmeč- vseh višjih razredih za celih i d pl',J£?;’° 3ej°/ ! »podarjen;a in osebnega življe- kega prebivalca, da bo začel tu- devet ur tedensko, ker manjka ,„„cd?lk D0spodarskegasve- nja. drugi predavatelj r™. gr.ii.ig ** i »»j" 't»« titriv1««* ■«-*' s: j „ „».sv ^ vas«® i ss^rsaz^nn sra gega razreda, po dva oddelka j Gospodarski svet ho mora) . tistega kar bi lahko dal ob bolj- no bo dati kmečkemu proizva- i prebivalstvo, ki nakupuje blago prav čudno. Vemo da obratujejo tretjega do šestega razreda,! jeti i^usmerjati s svoito delom “""h P?ttUd^ |a,Cn vsai Približno tako stro- j ▼ Sevnici. Ukinjen je* že dolgo j avtobusi na progah v Stovltop, medtem ko sta sedma in osma vso problematiko gospodarskega tem orikrafian^' ZdoStaloStl pn , kovao,™nn.le 2a njegovo pano-J casa iz razloga, da se je prvi šo- kjer imajo zveze z vlaki. Torij, brez paralelk. Učilnic pa je sa- življenja okraia raS r k tem prikrajšani. j go, kot ga ima na primer obrtni fer ponesrečil, nato je nekaj ča- • • ■ - mo devet, in nekatere ne mo- vseli panogah gospodarstva" in S Lk^e,t‘,S VOm za.n,f' 1 ia industrijski delavec v svoji j sa vozil drugi šofer, ki pa je bil reio soreieti več kot 25 rtH-i- ctv^rtiai; i p P 90V dvig, za katerega na; bodo \ stroki. ! kmalu poklican na orožne vaie, kov Popoldanski nou’>- ic imelo Ione za zbnliian^nnsnnri^r^6?* i V 'ctu usmerjene naše sile, j Ker stojimo pred sprejetjem i Takrat so nam obljubili, da bo pet'oddelkov.......... ‘ in' utrjevanja socialističnih S j Me^konkrLmVraitoj7 plana za leto ,1?5.4- ! avA°.buana zveza, zopeA vzPostaY* V puljski ladjedelnici »UJja-nik« so splovili dve modemi trgovski ladji za cono B. Ladji, ki ,_________________________________________ , --------- ... .. ---------,----- — I so ju prevzeli predstavniki trgamo JO , nrnv Hchr'rT, _______ I , P°.pm AA6-1 v napre" Ček. Tabom: kotiček je vodil J?™,- da se čimprej prične j govske mornarice v coni B, sta samo 10, s prav dobrim u»pe- dovanju znatno boljši, 1 tov. Olaf Lavrenčič strelski ljudska univerza, ki jo je dolž-, dobili ime »Mirna« in »Savndri- -------------------------------------------------- j na organizirati Zveza komuni- j ja«. Vsaka izmed teh ladij' ima Stov. V letu 1954 pa želi mla- 1 nosilnost 420 ton. Motorja po 370 dina sodelovati tudi z ostalimi KS omogočata hitrost 9.5 milj množičnimi organizacijami, kar j Siovestnostim ob prevzemu pr-je pogoj, če hočemo, da bomo ! vih dveh trgovskih ladi; za co-kos vsem nalogam, ki nam jih .no B je prisostvoval tudi ko-nalaga družba. | mandant jugoslovanske cone Stane Bergant. ! STO polkovnik M. Stomatović. Sil te kršiti okraj zmogel vse le mirte ? Novoizvoljeni Gospodarski svet na seji obeh zborov dne 28. XII. 1953 je imol pred dnevi prvo letošnjo sejo Kdaj bo začel voziti avtobusi na progi Sevnica—Pianina? S telovadbo gostujejo dijaki bemh odnosov do naše proizvod-, kot na primer dosledna izvedba v telovadnici Partizana, ki je n>e' Tov- Nuncič je poudaril, da zakona o zemljiškem maksimu-nekai minut oddaljena od gim- se 00 moral Gospodarski svet j mu in odpravi viničarskih odno- nazije, in sc že pr; tem izgubi ^ekakor sestajati, če 1 sov, kt v okraju tudi obstoje. V v ™ vmu„IlVu, irgovi- , -------- precej časa bodisi na račun Ato p’ ' ,Ce" i vai i,rlmanb ie odvzeta agrar-! ni, obrti, gradbeništvu, cestni ? bs začel šele učne ure, bodisi na račun od- !o‘°- Področje de.a je izredno na »mlia le- vertnr, .. ___..... I zacel sole, mora. Tudi ta telovadnica ne zadostuje docela, ker je treba - imeti pouk ločeno za dečke in 30 takoj pričet; z izdelavo de- bo treba na vse te stvari mislili. 1 Ijena, brž ko pride šofer z orož-Problematika je pereča in ob- ! nih vaj. Od tega časa je minilo širna tud: v vseh ostalih pano- ! že en mesec, toda avtobus še ne gah gospodarstva, kot na primer | vozi Obljube: Prvega ali petnaj-v turizmu in gostinstvu, trgovl- ti imajo dve možnosti potovanja, m! pa nobene. Če imajo ti dve možnosti, dajte nam vsaj eno. Naj ne bo več izgovorov. Todl tu so davkoplačevalci Drug nujen problem pri nas je elektrika. Brali smo, da je krški okraj v elektrifikaciji na zadnjem mestu v Sloveniji, in obči- sa. rauMSK' JUTd, ’«Ž82 ! »•«=,S6 N“i“:SSLSSTJSfaSSS S53P&?2S£J!l■ deklice. Tako je telovadnica to- , setlctnega načrta za razvoj go- .jssrs ss-8 ^-^37» ssk-s rej izredno pestra problematika, Dalje še v zvezi s kmetijstvom ki jo bomo morali povezati v na Zabukovje na zadnjem mestu ko bodo' izšli i v krškem okraju. Torej smo v na j Zabukovju na skrajnem koncu ..... so ! Slovenije. Ne vem, kje tiči v izdelavi. Kljub temu pa je I vzrok. Ali je premalo agilen nujno postavlja vprašanje kme- eno' celoto in enotno'''wmer'jati i S*^*1 *lap ' elektrifikacijski odbor v Žabu- sass TzssrsTi srjrfhr ™ '°r' £ ■■ sa s&s.tss.”- težavam pa ni bilo na zavodu eXto oosebnA L 3rnčt,, kov in izvesti tetnu Prlmerno ra- | Da bi laže izvedli gornje na-1 „p bodo vlagal1 več prošeni na ! s,ušati. da v vsej zabukovški ob-nobenega dijaka, ki bi bil pri- , ,;>t P kj , p, J , ionizacijo, za kar potrebujemo loge, je predsednik predlagal, da OLO pač pa bo lastoik gozda čini nimamo niti enega radijske- sil ten ZZmilfrHM. dn. narOdnl Cio ! Strokovne moči. Tn hn iVvp-Hlilvn nncnn/-T»rcV{ evot 6,01,,. I s . . c »pa ia . ffa nnsrpifp. TTalrAr snm siljen zapustiti solo zaradi sin- hodek ob ,edanjem stanju izred. Vt , no nizek. Naši 'kmečki pridelki nl£'t »m 80 P° krivdi zaostalosti kmetij- neicatenin staršem najslabših stva ze!o drMl, dohodkl kmeta strokovne moči. To bo izvedljivo Gospodarski svet postavi neka- i p!ača'l gozdno "takso" pri ObLO aparata. Kakor sem slišal »ži-6 formiranjem terenske postaje. ' terc odbore, ki naj b! obdelali Potrdilo o plačani taksi pa bi se ; vot8ri<< v Podvrhu en baterijski V kmetijstvu moramo še na- posamezne probleme in stavil: smatralo že kot sečno dovolie- radiJski aPamt- od katerega prej razvijati in krepiti državna Gospodarskemu svetu ustrezne ! nie na nodlaoi katereaa bo m T5,'ma skupnost nobene koristi. V \ EHEEEuaB".» « nejše šole ali kako delo za di- . , , . , vnrečiu daleč pod dohodki indu-1 & naloo^^heo^ -m »brtl'a in fstj,nstva I kolkov za prošnje, seveda take. b ne delam z zanima- sirijskega delavca ali nslužben- ' Ža misMti^ J: JJL" lld'...Po.. d?^M !.azprav.' Jfnov j kadar ne gre za prodajo. odpadlo tudi plačevanje "i1,?.,? i nrošnte c \e WC.telJ s; K!,™Ttass;sssLff višješolci pa so samostojno pri- da so res izjemni primeri kme- j uebnkbodo^IgorotoMn^krat* oooooooooooooooooooooooooc Pri Donovnih volitvah republiškega poslanca izberite takega zastopnika, ki bo nesebično vlagal vse svoje spos^b-ostj za so|r§rii naoredek in za srečo delovnega človeka koročni krediti za gradnjo silo-I sov, gnojnih jam, treni c, dreves-I nic, silnic, hladilnic, nakup do-! brh plemenjakov in semen za vse sektorje lastništva. Potrebna pa bo tudi obvezna borba nroti vsem rastlinskim Gospodarskega sveta so bili na- j Gospodarski svet je’ dalje se-to postavljeni sledeč! odbori: stavil komisije, ki naj pregleda-odbor za kmetijstvo, odbor za , — <-—. trgovino, odbor za turizem in gostinstvo in odbor za finance. V teh odborih bodo sodelovali razni strokovnjaki ln pa neposredni kmetijski proizvajalci s terena. Na tej seji se je dalje obravnavala tudi reorganizacija go- v šoli vpraša: »Kdo je že slišal in videl radio?« Pri tem vprašanju dvigne roko najmanj tri četrtine otrok. Ti dve vprašanji nam dasta misliti. Zakaj sc baš hribovski predeli tako zapostavljajo? Ali niso ti predeli žrtvovali največ jo poslovanje v Kopitarni v Sev niči, tovarni čokolade v Brestanici, gostinskem podjetju v Mokricah in pri podjetju »Kremenica« v Krmelju. Ob zaključku je Gospodarski j za časa narodnoosvobodilne bor- svet odobril Gostinski zbornici ; be? Kje je bilo največ požganih 200.000 din iz proračunskih , domov in šol? Kje so ropali navaia iuui reorganizacija go- sredstev Gostinska zbornica pa 1 . ,. .. . . ^ zdarske službe v okraju. Prefre- bo ta denar uporabila pri gostin- | ln Pozl9a!l Neme: m ustaši? Od- salj so osnutek gozdarske službe skem tečaju, ki se bo pričel 1. govor je kratek in jasen: v hri- j ; _ ^ v ”1 inoinnoaiiii naj] sv uomurh uuouaiBKti 1UZ.uk J) Jv. 6121 LGCantj KI S S DO p I škodljivcem in tudi proti ne- in ga osvojili, izvajati pa se naj februarja 1954 v Čatežu. bih! B. O. KMETIJSKI RAZGLEDI Frofeleml trOTfcarsk® pio'zveđnie Iz gnoja perutnine je najbolj priporočljivo narediti brozgo za zalivanje. Gnoj daj v posodo, napolni z vodo in pusti, da zavre in potem v mokrem vremenu zalivaj. Ako kuram po-tresamo s pepelom ali žaga-letno njem. se lahko takoj porabi, 3. Trsnica državnega pose-; _ ibliž^ a00*000 cepljenk istih toda samo okrog 200 gramov stva Bizeljsko in KZ Bizeljsko (pfšece. Mislim, da to *» lm=. Posebno je priporoč-bi dobavljali cepljenke obči- | ve jOT_ p., gaj je o tem bil ; tjiv za gnojenje kumar. (Nadaljevanje in konec) ( Trsnica državnega pose-! n in KZ Biz ■; ’ obči- čarska proizvodnja koncentrirala in skupno dajala blovice in dopisi iz našift krajev IZ BREŽIC POSLOVANJE OKRAJNEGA SODIŠČA V BREŽICAH NEDOGRAJENO POSLOPJE PROSVETNEGA DOMA V preteklem polletju je bilo Nedograjeno poslopje Prosvet-285 kazenskih obravnav proti nega doma dela Brežičanom 363 obdolžencem, od teh 262 pravo sramoto. Vsa leta po osvo-moških. Zenske so bile obtoženke boditvi ni uspelo nobeni organi-predvsem pri kaznivih dejanjih zaciji in nobenemu podjetju za- vojev. Nazadnje so bili vsi navzoči z mamicami vred pogoščeni s šarkljem, čajem in kakaom. Naša podjetja in ustanove so prispevala denarna sredstva kot n. pr. KZ, občina, občinski odbor SZDL, RK, Državno posestvo Stara vas in Vino Brežice. Tudi posamezniki so imeli tokrat več razumevanja kot lani in nam: Bizeljsko, Bistrica in Podsreda. Za to področje potrebuje 3 ha matičnjaka in 9 ha njiv za 3-letno kolobarjenje resnice. Posestvo je imelo že gobarskega sveta OLO Nun. dva ha matičnjaka, ki je demo zasedanju zbora nrolz , ie na v tem nri- I Straniščnik je zelo dobro 56 Zžnost detovnega tolekti- gnojilo v vrtnarstvu Najine se predela, če se zmeša s konjskim gnojem. Kjer pa ni konj- zoper čast, v 11 primerih pa tudi gotoviti potrebna gmotna sred- prispevali v denarju, sadju ru va državnega posestva, je pa jasno povedal tov. predsednik precepljen, ker je pomešan in leži v absolutno vinorodnih legah. Za nove m ati čn jak e ima posestvo zemljišče na relativno vinorodnih legah v Viti vasi, za 1 ha pa bi naj posestvu priskočila na pomoč KZ, ki ima s starim mati čn jakom in parcelo, ki je za to bila določena, približno to površino. Da parcela ki je bila določena, ni za matičnjak, ne drži, saj ima Kostanjevica še slabšo zemljo in slabše lege, kot je omenjena parcela. Če en traktor ni mogel rigolati, bosta pač rigolni plug vlekla dva traktorja in je to napaka traktorista ne pa koga drugega. KZ res nima zemlj'e za kolobarjenje trsnice, ima pa možnost to zemljo od privatnikov dobiti v najem ali pa imeti trsnico skupaj z državnim posestvom, kjer je zemlje dovolj. V tem primeru bi se postavila skupna silnica in bi se trsni- Eič na zasedanju zbora proizvajalcev (objavljen v Posavskem tedniku z dne 31. decembra 1953). 4. Trsnica KZ Tržišče bi dobavljala cepljenke občinam Bočtanj, Krmelj, Tržišče. Studenec in Bučka. Za to potrebuje 1,5 ha matičnjaka in 3 ha njiv za 3-letno kolobarjenje trsnice. Matičnjak bo letos zasajen. Trsnica bo proizvajala letno približno 120.000 cepljenk istih sort kot Kostanjevica. Tako vidimo, da je program izdelan, ni ga mogoče nikjer razširiti, ker so povsod vse možnosti razširitve do maksimuma izkoriščene in da so povsod že pljunili v roke. da izvedejo program. Če bodo pljunili v roke tudi Bizeljčani (KZ in Državno posestvo), bo moj prvi članek (Bizeljčani, kaj bo z Vami?) dosegel svoi namen. DT. skega gnoja, je najbolj priporočljivo porabiti ga v zmesi raznih rastlinskih odpadkov t. j. na kompostnem kupu. Za to imajo nekak šote. ki ga nahajamo zoper življenje in telesne po- , stva, da bi dogradili stavbo in škodbe. Obsodb je bilo 169, opro- preprečili škodo, ki se kolikor stitev 34, zavrnilne obtožbe 4. toliko veča iz leta v leto. Zato Kazenski postopek je bil ustav- , je občinski ljudski odbor sedaj ljen ali drugače rešen_ že pred zaprosil okraj, naj bi v svojem sodbo v 123 primerih. Za zaščito časti je bilo vloženih 110 tožb, zaradi kaznivih dejanj zoper živ-prah iz j ljenje !n telesnih poškodb 89 ob-vrh šot- ! tožb, zoper imoVino 58, zaradi nih plasti. Rabi se en del tega • nedovoljene trgovine 15 in za-prahu za 7 do 8 delov stranišč- j radi krivega pričevanja pet. Po-nika. Iz tega se izdela masa, 1 gojnih obsodb je bilo 100. — Nepodobna zemlji, ki se z zemljo vib civilnih tožb je bilo v drugi dobro ujema. Učinek gnojenja - polovici preteklega leta 325, obje zelo močan. j ravnav je bilo 461. Rešenih za- — d— dev je bilo 356. Na bo freba uvesti smotrno izkoriščanje paše mleku. Prireditve je organiziralo učiteljstvo s pomočjo naših žena. M. P. IZ VIDMA Krajevni odbor RK Videm je tudi ietos ob Novoletni jelki ob-I daril 17 podpirancev svoje obči-: ne z živih, dve oskrbovanki v Domu onemoglih z denarjem in „, , , , , med letom eno oskrbovanko ob Od mestne občine (Splošno njeni 90-ietnici. ljudsko. premoženje) so knp.li ^ obdaritvi je z izdatnim zne-naslednje stavbe: Ivan in Rozan- k o m prispevala Kmetijska za-ia Vnrrif „cinžhpnra v Bre- druga Videm in prodajalci srečk letošnjem proračunu zagotovil vsaj pet milijonov dinarjev za dograditev poslopja. PROMET Z NEPREMIČNINAMI. Različna svoistva gnoia Pogosto se uporablja konjski same®en. Gnoj drobnice kakor gnoj, ki je suh In topel, se hi- tudi zajčji ima približno iste trejo ohladi, zato ni tako dober lastnosti kakor konjski. kot goveji gnoj. Zemlja, ki je sama na sebi bolj siuha, n. pr. peščena, se bolj suši, če se gnoji s konjskim gnojem in še slabše, 6e se rabi svež. Obratno je priporočljiv za ilovnato zemljo,* ker se ta gnoj počasneje razkraja in je zaradi ogrevanja zemlje zelo dober. Najbolje je mešati konjski in goveji gnoj in ga predelati za uporabo, na sledeči način: skopljemo plitvo jamo, namečemo sloj konjskega gnoja, ga polijem s straniščni-kom ali gnojnico; nato zopet namečemo gnoj približno 20 cm visoko, ga močno pohodimo, zopet gnojnice itd., dokler ni visok okrog lm ali malo više. Ko se ta kup ogreje, se premeče; če je še zelo suh, naj se še poliva z gnojnico. Pri tem gnoj Svinjski gnoj je moker in ja Zorčič, oba uslužbenca v Brežicah, pritlično eno stan o van jsko hišo Prešernova 7; Martin Bajc, trgovski poslovodja v Brežicah, enonadstropno enostanovanjsko hišo, Kardeljeva 6; Zvonimir in Sonja Gaberšček enonadstropno enostanovanjsko hišo Pod obzidjem 4; Milko in Marija Vučajnk, delavec in gospodinja; Franc in Marija Kebe, uslužbenec in gospodinja, vsi v Brežicah, vsak do ene nerazdelne četrtine, enonadstropno dvostanovanjsko hišo Prešernova 2, in Alojz Zakšek, uslužbenec s Črnca, pritlično dvostanovanjsko hišo Trnje 13. Po statističnih podatkih ima- I oglejte si jo v poletnem času v . mo v našem okraju 8.801 ha paš- 1 eni izmed gornjih vasi. Trava 1 nikov, od katerih pa je nad je na pašnikih popasena do ko-I 200 ha tako zvanih »gmajn«, ki ; renin. živina pa po večini daje i se raztezajo v večini na krškem sliko naj slabše hranjene živali, j polju Tako imamo v Drnovem Jasno, da od pašnikov, ki so 40 ha, v Jelšah 36 ha, v Gorici. preobremenjeni in se jim z 16 ha. v Gazicah 19 ha. v Cerk- j gnojili ničesar ne vrača, ni pri-ljah 14 ha, v ICalce-Nakiem 20 ; Čakovati dobre paše. Od živine, ha »gmajn« itd. Prav je, da ki pa se pase na takšnih pašni-pogledamo dosedanje gospodar-! kih pa tudi ne veliko, si vo teh pašnikov, ki so postali j Če že privatnega lastnika ne splošno ljudsko premoženje. | moremo pripraviti, da bi zbolj- smo mi na Seno- terem koli izmed teh vaških j splošne ljudske imovme to nuj- j ^em, jih je le malo krajev. Le- skupnih rožnikov skušali zbolj- no in mogoče doseči. Lahko re- t0$ smo posebno prizadeti, ker _____Sati to 'že docela ekstenzivno 1 čemo, da je ne-taj teh pašnikov Sq studenci presahnili, tako da hladen, na suhih zemljah se po: kulturo. Način izkoriščanja pa- i (gmajn) v sramoto vsej okonei. i jmamo komaj vodo za pitje, nekaj letih zaporednega gnoje- [ ge je slabši kot v časih, ko so ; Poglejmo še gospodarski ra- Mnogo teže pa je z vodo za na- nja pokažejo dobri rezultati, naši predniki pričeli z živino- • čun. Pašniki, o katerih govon- ; pa:anje živine in za pranje pe- Splošno je pravilo, da je kvali-! rejo. Takrat so selili živino na 1 nam dajejo 4-—5 mtc suhe teta gnoja odvisna od živinske j boljša pasišča, danes pa vsa vas krme na 1 ha. Za jelške psšni- krme in stelje. Listje ima toll- j stalno pase živino od spomladi ke tudi tega ne moremo trditi. IZ SENOVEGA Tako zelo slabo preskrbljeni s ko vrednosti kot slama, stelja, i do pozne jeseni. Na teh pašni- ; Zemlja je vsled stalnega kori- perjIa nemogoče. rila. Potok, ki teče skozi Senovo, je tako umazan od pranja .. premoga, da je v njem pranje S uost m sodelovanje, ker edino le za srečolov OO RK. Dalje j® r-aš odbor Rfc prispeval k obdaritvi AF2 za Novolet-no jelko mladincev za poslovilni večer pred odhodom k vojakom in v teku leta od Glavnega odbora RK Slovenije dvakrat prejeto obleko razdelil med potrebno šolsko mladino, dojenčke, vajence to soc. oskrbovance. Tečaj za zdravstveno vzgojo ženske mladine pod vodstvom okrajnega zdravnika dr. Krištofiča, kateremu se za naklonjenost zahvaljujemo, je pridno obiskovalo 18 mladink, med njimi ena prostovoljno, katere so z dobrim uspehom opravile izpite. Te mladinke so deloma vključene v naši organizaciji. Zahteve življenja se tudi na podeželju spopolnju-jejo, zato je posebno za dekleta kot bodoče žene in matere zdravstveni pouk nujno potreben. Krajevni odbor RK Videm se zahvaljuje vsem sotrudnikom in članstvu za požrtvovalno pomoč, s prošnjo za nadaljnjo naklonje- ob splošnem razumevanju prebi- praprot, mahovi, resa itd. Gnoj j kih se pravzaprav živina špare- j ščenja popolnoma izčrpana ter j K Pred Iet0^ dni se je vršil na ; valstva bo delo RK zares uspes- se priporoča v vrtu na lm" 6 i haja. kar je pri živinoreji tudi do 8 leg. Jasno je, da se pri po- j pozitivnega značaja, vendar — ljedelstvu rabi polovico manj, 1 lačna! še posebno zato, ker kolobari-1 Kakšni so pašniki in kakšna mo. je živina? Če vas bo zanimalo, KRONIKA NESREČ Franc Mavsar, 33-letni zidar iz j Franc Kranjc, 23-letn! delavec, Cerkelj je padel na cesti in si I je padel s kolesa in si zlomil zlomil nogo v gležnju. I levo piščal. ponekod močno zarastla _ z. i obč,ni Qiede tega sestanek, kjer grmovjem. S čiščenjem m je obljubUa uprava rudnika, ,da majhnimri melioracijami bi bodo prenehaii z delom tako, da spravili pašnike v stanje, da bi! bo potok čist Vsak ponedeljek se lahko na njih izvajali razni, vsak dan po 2. uri. Vendar do agrotehnični ukrepi, kakor bra- | teo ni pri$l0i nanje in gnojenje. Tako bi bilo j Kakor smo slišali, nameravajo Franc Judna, dijak iz Vidma, je pri smučanju pade) in si zlo- bolje preperi, postane vlažen, _ težek in zelo podoben goveje-! mti piščal na desni nogi. mu gnoju. Izgubi lastnost vro-1 Franc Kuhar, 23-letni čizie in ne more več škodovati suhemu zemljišču. Goveji gnoj je hladen in vlažen, sc redkokdaj ogreva, posebno če je živina bolj sveže krmljena s peso, repo. To je najboljše gnojilo, ker rahlja in obogati zemljo ter je najbolj cenjen tudi v vrtnarstvu. V suhih, toplih zemljah se hlevski gospodarski pomočnik iz Brežic, je padel pod avto in se poškodoval na glavi. Vlado Pohar, 26-letnl uslužbenec Invalidskega mizarskega podjetja v Brežicah, je padel s kolesa in si poškodoval hrbtenico. Marjan Novak, 18-letni delavec opekarne v St. Lenartu, je gnoj ne da zamenjati z nobe- na cesti padel in se hudo poško-nim drugim gnojilom. Za težke , doval. ilovnate zemlje je bolj prime-1 Martin AvguštineiČ iz Bistrice ren konjski gnoj. Zelo dobro je ob Sotli si je pri klanju zlomil Tončka Kovačič, 29-letna kmetica iz Bizeljskega, je padla na cest; in si zlomila levo nogo v gležnju. Drago Boranič, 3-Ietnl sinček kmeta iz Kraja Doljnega, je padel v krop in se nevarno opekel po životu. Martin Budna, 54-letnl delavec iz Presladola, je padel na cesti in si poškodoval desno nogo. Tone Soško, 30-letni kmečki kmečki delavec iz Dolenje vasi, je dobil pri pretepu nevarne poškodbe na glavi in zlom ključnice. Julka Kostevc, 20-letna delav- možno dvigniti donos krme tudi na 15 mtc na 1 ha. Kakšna razlika! Kako torej dvigniti kvaliteto pašnikov? 1. Organizirati je treba prav sedaj, ko je zimski čas, vaški pašniški odbor, katerega naloga je, da vodi dela za čiščenje pašnikov in izvrši manjše melioracije (odprte jarke). Krajevni odbor RK Videm KAPELE PRI BOBOVI Tečaj RK, ki ga obiskuje 23 deklet, se bo tudi v času seme- suhe j na Senovem zgraditi vodovod, strelnih počitnic nadaljeval, tako Senovčani pozdravljamo ta predlog, obljubljamo pa, da bomo tudi pomagali z udarniškim delom. da bo zaključek tečaja že 2. februarja, na katerega pričakujemo tudi funkcionarje OO RK. 2. Zbirati je treba gnoj in Držiču. Občinski odbor SZDL je odpadke za kompost, ki je po-: zastopal sekretar kap. tov. Or-treben za gnojenje pašnikov. bč. 3. Zbirati prispevke od glave! Iz njegovega referat, ki je živine za umetna gnojila gnojenje pašnikov. 17 RMKfi^KE Januarski sejem v Kapelah je U. Bunuanu- j bn priUčno d6ber. pripeljanih je V nedeljo, 17. t. m., je bil bilo nad 260 glav živine, proda-zelo dobro obiskani letni občni : nih je bilo okoli 100. Največ ži-zbor Socialistične zveze DL v vine so odkupila mesarska pod-Bukovšku pri tov. Valentinu , jetja, pa tudi kmetje so kupovali plemensko živino. D. V. 4. Zbrati potrebna sredstva za ureditev pašni ških pregonov. 5. Uvesti pašniški red. i bil zelo izčrpen, smo se seznanili z novimi nalogami v bodoče. Bil je izvoljen delno novi odbor, katerega čakajo v letošnjem letu še velike naloge. | 2e dalj časa se je govorilo, V Leskovcu je nujna ustanovitev Društva prijateljev mladine Žene v Leskovcu so zelo agii-i ne, saj pomagajo pri vsaki pri- ren konjski enoj Zelo dobro je ob Sotli si le pri Klanju ziomn , uuure inu^icvc, *u-j«=v..= To delo bi bilo v veliko ko- j naj bi pri naši čuvajnici sčaso , recbtvk ne gjede na to, kdo jo ?oo*M ta »Ji_ mi meSati., ta«««*«. ™ 1= I £« K*Skl?d£3l “ ' 55. ‘S& -SkT" S. K«1 V 1-* ker jc potem še boljši kot po- zavalila svinja. Žagar Ljubo; Hodil po zemhi sem naši... (ŽUPANČIČ) Peljemo se po ozki soteski sence, smo drug za drugim za-timazane deroče reke, ob kate- dremali, kajti naporna vožnja ri je temen gozd, ki ee počasi nas je precej utrudila, le vča-pne v breg, prav tja do strme sih se je kdo prebudil na tej mogočne gore. Ljuboten, mo- ali oni postaji, ko nam je eve-gočna gora, ki ponosno dviga tloba postajne svetilke udarila svoj ostri vrh proti nebu — in v oči. ^ p - Gora Ljuboten Zvečan — ponosni kopasti hrib, ki še hrani razvaline nekdaj mogočnega gradu — ostaja za Vlak drvi v noč, a mi spimo. Le včasih se kdo prebudi, se malo pretegne, pogleda skozi nami in zdi se nam — ko smo, okno v noč, kjer tu pa tam še že daleč od njiju, da nam $e \ brli luč v Samotni hiši, nato pa vedno pošiljata pozdrave v slovo. spet leže na prejšnje mesto in zaspi. Iz nagajivosti posveti te- Prišii smo spet na prostrano ravan, Kosovo polje. Obdajajo ga visoke gore: Mokra planina, Sar pianina in desno od nas Kopaonik, ki se leskeče ob zahajajočem soncu. Zvečer pa, ko, je padel mrak na zemljo in so! se zagrizle v nebo njene temne 1 mu ali onemu v oči, da preplašen pogleda, kaj je, nato pa spet zaspi. Prvi znaki novega dne se že javljajo, vendar še mnogi spe, ostali pa gledamo skozi okno v goste jutranje meglice, ki se dvigajo iznad peneče se reke. V Beogradu smo. Toda tu ne bomo soali več v hotelih, pač pa v internatu. Zadovoljni smo. Mehke tople postelje nas Čakajo že pripravljene, da nas sprejmejo zvečer. A sedaj je šele dopoldne, dopoldne brez načrtov, dopoldne tavanja po mestu. Popoldne po kratkem oddihu, smo si ogledali rame zanimivosti Beograda. Zvečer smo šli na sprehod na Kalimegdan, kjer ee Se danes dviga mogočna trdnjava, M pa je danes seveda brez pomena kot trdnjava. Okoli nje je : urejen prostrani Kalimegdan j park, ki se s trdnjavo lepo spa-i ja v celoto. Ko smo si naslednji dan ogledali na Kalimegda-nu vojni muzej JLA, sem se nehote spomnil na čase, ko so Beograd napadali še s puščicami in oblegalnimi stolpi, kasneje ga bombardirali z železni-I mi kroglami. Kljub temu da je bil Beograd mnogokrat porušen, ni obnovljen, 3e najdeš stare zgradbe, ki se počasi umikajo modernim zgradbam, ki dajejo Beogradu vedno bolj velemestni značaj. V paviljonu na Kalimegdanu smo si ogledali razstavo nizozemskega slikarstva zadnjega stoletja (1856—1950) od romantike, preko realizma, impresionizma in ekspresionizma do kubizma. Težko je reči, kaj je bilo zanimivejše ali razstava nizozemskega slikarstva ali umetnost v Narodnem muzeju, obsegajoča stara, nova in najnovejša dela domačih in velikih tujih mojstrov kakor: van Gojena de Grifa. Brojtnera, Hansa Toma in drugih V pritličju pa je razstava modernega jugoslovanskega kiparstva začetega z Meštrovičem, Rosandičem, Stojanovičem, Auguštlnčičem in drugimi. Ko smo se sprehajali, zleti nenadoma visoko v zrak rake- ta. Pok — svetloba in proti zemlji pada nekaj raznobarvnih raket. Raketa za raketo šviga v temno nebo in razsvetljujejo Kalimegdan. Po dolgem ugibanju smo vendar ugotovili, da je vse to na čast prazniku vstaje srbskega naroda 7. julija. Dvanajst let je torej že preteklo, odkar se je uprlo srbsko ljudstvo in se tudi skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi priborilo svobodo, po kateri so zaman hrepeneli že dolga stoletja, ko ni več despotov Obrenovičev in Karadjordjevi-čev. Ko je ves Beograd plapolal v zastavah in bil v veselem razpo-ženju, smo si ogledali še razne zanimivosti Beograda, ki nam bodo ostale ie dolgo v spominu. Morda se bomo kdaj čez leta in leta spet tedaj sprehajali po Beogradu, takrat se bomo tudi spomnili, kako smo bodili tu pred leti po končani maturi. O, kako lepo je bilo takrat. Ali bo še kdaj tako? Bo. Mnogokrat bo še lepše, vendar se bomo radi spomnili na to našo zadnjo skupno pot maturantov, preden smo se razšli na svoja službena mesta. Drugi dan zjutraj smo zapustili Beograd. Iz Beograda smo se odpeljali proti Zagrebu, kjer smo doživeli prvo slovo. Zapustila nas je prva sošolka. Zadnjo noč smo prebili v Ljubljani. Kar nismo verjeli, da je že vsega konec. Spet slovo in vroče prošnje: »Pišite kaj!« Konec je sedaj srečnih dni, konec veselega šolskega življenja, kakor ga nekateri imenujejo, konec je tudi mojega pisanja, ki naj ga končam s Kettejevimi besedami: šče. Tudi šola je nujno potrebna . v tem kraju, da ne bodo otroci j več svoje ženske organizacije, hodili vsaj prvo in drugo leto j marveč samoiniciativno sodelu-v zimski debi v štiri kilometre i jej0 $n pomagajo povsod. Zani-cddaljeno brežiško solo. | maj0 se predvsem za mladinske rile, da sc bo člmprej ta sklep ; prireditve. Pr: obdaritvi otrok za uresničil. j Novoletno jelko so sodelovale v ] glavnem žene, za kar se jim le- Z BIZELJSKEGA iskovski pionirji iskreno zahva- Na Bizeljskem smo imeli dobro j ljujejo. uspelo prireditev za Novoletno i Mislim, da je v Leskovcu nuj-jelko. Nastopili so naš: pionirji ! na ustanovitev Društva prijate-z ljudsko igrico »Volk in lisica«, i ljev mladine. Žene, ki so mora-Dedek Mraz s svojim spremstvom mo reči zelo agilne, bodo posve-je nato obdaril otroke — pionir- tile vso skrb mladini, pritegnile je in cicibane. Obdarovanih je ! pa bodo v to društvo tudi svoje bilo 250 otrok, ki so bili navdu- može, ki se bodo gotovo zanima-šeni in zadovoljni z vsebino za- li za mladino. Smučarski tečaj m Lisci »Postani, srce moje, spomenik, postani zbirka zgodovinskih slik, herbarij nežnih rožic mi poslani/« Okrajna telovadna zveza Par_ tizan je razpisala tečaj za društvene smučarske vaditelje. Iz Krškega so se odzvali štirje, iz Brežic trije, iz Sevnice štirje, iz Senovega eden in iz Bistrice eden. V nedeljo dopoldne so se sešli tečajniki in vodstvo na postaji Breg, od koder so skupno odšli proti Razborju. Pot je bila precej mokra, tako da so se že bali, da ne bo na Lisci ostalo še kaj snega. Ko so prispeli na Raebor, jih je veselo presenetila čreda ovac, ki se je pasla na pobočju, Nemalo so se čudili, da ob takem vremenu puščajo ovce na pašo. Ko pa so se malo oddaljili, so srečali upehanega kmeta, ki jih je jel spraševati po brevkah. Komaj jim je pojasnil, da so mu ušle iz hleva In jih sedaj išče, da jih odžene zopet domov. Ko so se vzpenjali od vasi Lisca proti domu, so ob potu ležali ovitki kiki-bon- Krasen razgled se jun je nudil ob sončnem zahodu; ko so prispeli na vrh, je bila na nebu že luna. V domu so jih že pričakovali. Opazili so, da ne bodo sami. Tudi brežiški gimnazijci imajo smučarski tečaj na Lisci. Zvečer so izvedeli za tečajni spored, nato so se pa malo zavrteli. Kaj se tudi ne bi, saj imajo kar dva harmonikarja V ponedeljek zjutraj so že začeli delati po sporedu. Od 8. ure zjutraj do 12. ure imajo vaje na snegu, nato kosilo in počitek, od 15. do 17. ure prosto smučanje in nato do 18, ure teorijo. V enem tednu bodo mnogo pridobili, tako da bodo z lahkoto učiti mlade smučarje začetnike ter jim nuditi vse potrebno za njihov smučarski razvoj. V nedeljo nameravajo prirediti za tečajnike smučarske tekme. Upajo pa, da ne bodo sami, temveč da jih bodo obiskali bonov; tudi naši smučarji so )05fam:« j segli po slaščicah ter se z njimi j še številni gledalci. ((Konec) I malo okrepčati. Zaira! S®liho zakonskih razvez? Marsikje beremo o raznih j liki meri zakonska harmonija vzrokih ^zakonskih razvez. Teh | odvisna predvsem od žene. Poročiti se, se prav lepo sli- Prosimo za dodelitev stanovanja našemu zdravniku . .. je seveda mnogo. Gledati pa moramo, da bo zakonskih razvez čimmanj, ker razveza zakona med drugim kvarno vpliva na otroke. So ljudje, M pri razvezah Veliko smo že pisali ▼ najem listu o borbi proti tuberkulozi. Znano nam je, koliko materialnih sredstev naša država žrtvuje za preprečevanje in zdravljenje te zahrbtne bolezni. Veliko je število ljudi, ki se klinično zdravijo v bolnicah in zdraviliščih, še več pa jih dnevno obiskuje protituberkulozne dispanzerje, v Breži- ši. Ne smemo pa pozabiti, da čaka v zakonu prav ženo mnogo težav, katere je nujno, da jih spretno prebrodi, ako hoče, da se zakon ne zamaje, da pri vedno obsojajo le moža, vidijo hiši ni prepirov, le moževe napake, nikoli pa ne j V zakon naj po mojem mne- , pomislijo da en del (če ne več) j n ju stopijo zdravi ljudje, ki bo-' kakršnega imamo tudi krivde le leži tudi na ženi sa- : do zmožni vzgajati svoj nara- ! cah. mi. Vzemimo n. pr. ženo, ki ni 1 žčaj. Kajti zavedati se moramo, I Dolgo časa je delovanje te zaposlena, temveč dela doma, da so otroci naše najdražje, da ! ustanove bilo premalo aktivno, kuha, šiva, vzgaja otroke itd. so otroci naša bodočnost. I premalo borbeno v svojem delu. Pripomniti pa moram, da je j Pogrešali smo človeka, ki bi mnogo vzrokov za zakonske sprejel borbo proti tuberkulozi z razveze, jaz sem navedla le 1 obema rokama in z vsem svojim enega, kateremu se pa z malo znanjem. Dolgo smo morali ča-dobre volje da izogniti. -g. kati, pa vendar uspešno. K nam KRATKI NASVETI Prav gotovo, da ima vedno polne roke dela. Naj si ima še tako lepo urejeno in pospravljeno stanovanje, delo si bo še vedno našla. Dostikrat se pa zgodi, da se dekle, brž ko se poroči, še večkrat pa potem, ko dobi otroka, popolnoma zapusti. Ni ji več mar obleka, kaj šele ! Pri dolivanju vode ali juhe na frizura, skratka, ne zdi se ji več prežganje se nam večkrat napra-vazno posvetiti tudi sebi neko- 1 vijo kroglice. To se nam ne bo Inčo časa. V začetku mož tega zgodilo, če ne bomo izlili vse tene bo opazil, toda sčasoma bo kocine naenkrat, ampak bomo spregledal razliko med svojo po malem zalivali z mrzlo vodo po pomoč' Pa tudi organom naše ženo in drugimi ženskami. Sča- ali ohlajeno juho in pridno me- ob,ast; ie gotovo dobro poznano, soma na taka žena začne zane- šali, da se bo napravila gosta Na’ navedemo sam0 en skromen marjati dom, postane lena, prič- j gladka tekočina. Sele takrat bo- E!>datek 0 de,u sedai ln Prei-ne se rediti itd. Tudi z denar- mo razredčili tako kot je po- Stevil° pregledanih na mesec je jem ni vse v redu. Pride pet- trebno za tisto jed.’ j sedaJ vedno preko 600, medtem —’ ko je število pregledanih bilo veti ločeno od svoje družine. Skromno sobico ima v samem pljučnem oddelku bolnice, kar Pa nikakor ni primemo stanovanje za zdravnika. S tem se obračamo bolniki pljučnega oddelka na merodajne forume, da omogočijo dodelitev primernega stanovanja dr. Bricu in s tem pokažejo, da jim je zdravje in dobrobit državljanov v resnici skrb. Zavedati se moramo vsi, da takih zdravnikov-specialistov ni mnogo in da moramo gledati na to, kar že imamo. Sliši se namreč, da se nekatere bolnice že zanimajo za dr. Brica in mu nudijo stanu primerno življenje. Zato nikar ne dopustimo, da bi taka malenkost. iefite pripoveduje... je prišel kot šef-zdravnik pljuč- j kot je eno samo stanovanje v nega oddelka bolnice in zdrav- | Brežicah, bila vzrok, da bi mi nik dispanzerja, specialist za............. pljučne bolezni tov. dr. Mirko Bric iz zdravilišča Novo Celje. O uspešnem delu dispanzerja, ki ga vodi dr. Bric, smo že prepričanj vsi, ki smo se že zatekli na j st i — denarja ni več. Potem. pa — ubogi mož! Ko pride iz službe ne sliši dragega kot tarnanje in jadikovanje. Ni čudno, če začne ob večerih za- fVSALI OGLASI PRODAM 20 m dolg in 10 m mcmo, S’ pa tadi'^nmri- j ope,k? ter ’eseno ogrodji Vse pre; v celem letu nekaj nad dva tisoč. Torej je rezultat dela vse- Zima in volk sta pač neraz-družljiva pojma, ker o volkovih govorimo samo pozimi, posebno ko čitamo v časopisih, kako so se v posameznih obgozdnih vaseh pojavile tolpe volkov, napadale drobno živino, pse in celo ljudi. Stara navada je že, da napravijo ljudje iz muhe konja. Ko gre novica od ust do ust, se navadno precej odebeli in razširi. Tako se spominjam, da so pred leti govoril:, kako so volkovi v Koprivnici napadli šolske otroke. Radoveden sem bil, koliko je resnice na stvari, zato sem odšel v Koprivnico in vprašal, kako je bilo z volkovi. Koprivničar me je debelo pogledal in odgovoril, da se volkov: niso pojavili v Koprivnici, temveč na Planini. Slučajno sem imel posel tudi na Pianini in sem tudi tam vprašal, kako je bilo z volkovi. Tudi tam so mi odgovorili, da to ni bilo na Planini, temveč v Biištajnu. Tako se je »debelila« ta novica. V sadovnjaku moramo z debel j Prvotno so pripovedovali, da so bolniki izgubili vestnega zdravnika, vse ostalo prebivalstvo pa bi bilo izpostavljeno večji nevarnost} obolenja. Zato prosimo vse, pomagajte nam Pacienti pljučnega oddelka Bolnice Brežice. IM c še malo gospodarstvo in vej ostrgati staro skorjo, pod in^ takose pol ^ ^Jobrem stonju Cena ugodna, j Bric^mreč^daMimJra- j ^.uLe, bolne ta"'pregoste Ve- goma odtujuje ženi in na žalost tudi otrokom. Tem n en ri likam se je moč izogniti. Mislim, da si vsaka žena-mati lahko vsak dan vzame malo časa, da si uredi obleko in vse, kar je zanjo potrebno. Z_ možem naj bo, kolikor se pač da, prijazna, naj mu ne toži vsakdanjih skrbi. Vem, da to ni tako enostavno, vendar dobra žena zmore tudi to. Našel se bo tudi čas, da bo šla z možem v kino ali na kako prireditev. Če bo lepo urejen dom. žena pa vedrega obraza, bo prav gotovo mož rad ostajal ob večerih doma. Razen tega, če bo njegova žena vedno lepo, seveda skromno, toda čisto in okusno oblečena, bo zanj vedno privlačna. Drugače je z zaposleno ženo. Zena-mati, M ima svoj po-klic, bo raje v službi. Ne mislim, da si hoče zagotoviti eksistenco, če bi jo mogoče mož pustil na cedilu. Ne! Kajti današnja družbena ureditev ter zakon o zaščiti matere in otroka daje ženam toliko ugodnosti, da najdejo še vedno toliko časa, da se posvetijo vzgoji svojih otrok. Marsikdo bi dejal: »Če je žena 8 ur v službi- pride domov utrujena, izčrpana, mar so ji otroci.« To pa nikakor ne drži. Vsaka zaposlena žena. pa naj ima v službi še toliko dela in to odgovornega, se ob prihodu domov med svojimi otroki sprosti. Z njimi se poigra, vsak dan ji imajo toliko novega povedati, posebno tisti, ki hodijo v šolo. Gotovo, da čaka zaposleno ženo doma še ogromno dela. Gospodinjska pomočnica ie po navadi mlada in čez dan ne utegne vsega storiti, vse zaostalo delo mora opraviti gospodinja^ sama. Poleg tega ima na skrbi kuhinjo No, o ženinih skrbeh bi se dalo še mnogo napisati. Vendar hočem povedati le to. da je žena zmožna ogromno storiti in pa to, da je v ve- 1 kakor očiten, vprašanje pa je, katero se skrivajo razni škodiš se vsi tega uspeha tudi zave- j Ijjvci. Delo izvršimo s primerno damo y taki meri, kot ga zasluži, i strguljo ali žičnato krtačo. Preti*® žalost ne, vsaj vsi ne. Dr. j goste vrhove v krošnji razredči-Bric namreč Je sedaj nima dru- ; m0, suhe, boine in pregoste ve-žmskega stanovanja in mora ži- j je odžagamo, vodene poganjke Na §vra dn a kri ša n h a volkovi požrli enega otroka, se je ta otrok pri prenašanju novic od ust do ust podvojil, potrojil in celo početveril. Nekje so celo pripovedovali, da so šolski otroci volka zajeli in ga spekli na ražnju. Tako je pač ustno izročilo, ki ustvarja najstrašnejše vesti. »roparje« odstranimo, na pol suho in smoiikovo drevje pa odstranimo. V iztrebljenem in očiščenem sadovnjaku še škropimo, saj z zimskim škropljenjem uničimo najrazličnejše škodljivce, ki na drevju prezimujejo, tako listne stenice in krvave uši, razne molje, boiščice, zavijača, kaparja itd. Škropimo z žvepleno apneno brozgo v 15 do 20 odst. .. , ,. .. raztopini, pognojimo drevju pod | p° P?’>u večf skupina ljudi, l-rninin z rmninirn Vi ii dodamo oborožena Z Vilami, kosami, kre- Zadnjič sem lazil okrog Bistrice ob Sotli. Da odkrito povem, zanimalo me je, če bi se dalo v Sotli dobiti kako ščuko ali soma. Ko sem tako verno ogledoval tolmune v Sotli, začujem naenkrat na hrvaški strani strahovit krik in vik. Videl sem, kako hiti Vodoravno: 1. industrijska rastlina; 2. 2. sklon osebnega zaimka; 4. vrsta rož; 7. napad na živali; 8. napravi žito; 11. žuželka; 12. muslimanski bog; 14. zaimek; 16. se pretaka po žilah; 17. žensko ime; 22. zaimek; 23. bolezen; 26. nekdanji grški glasbenik; 28. predlog; 29. veznik; 33. zemljevid vsega sveta; 35. pomožni glagol; 36. kazalni zaimek; 37. glavni števnik. Navpično: 1. drva, drevo; 2. avtor »Kapitala«; 3. zver; 5. pod; 6. vrsta padavin; 9. bruha vulkan; 10. za lakiranje; 11. zaimek; 13. junaško (srbohrvatski); 15. veznik; 18. zaimek; 19. ptič; 20. zgodnja (narobe); 21. vodni padec; 24. predlog; 27. je v sadju; 30. grško mesto; 31. kradljivec; 33. bližnji sorodnik; 34. povratni osebni zaimek. Križanko je treba poslati na Uredništvo Zasavskega tednika, Krško, do srede 27. t. m. krošnjo z gnojnico, ki ji dodamo lesnega pepela. Cepiče za spomladansko cepljenje narežemo že v januarju, cepiče povežemo in zagrebemo v mivko v kleti ali v zemljo na vrtu. Zakaj postane krompir pozimi večkrat sladak? Krompir postane neprijetnega sladkega okusa ne samo če zmrzne, ampak še pri —7 stop. C. Ker krompirjev gomolj vsebu- pelci. puškami, s sekirami in strahovito kriči. Bila je to prava vojska Matija Gubca. Odkrito priznam, da sem se v prvem trenutku preplašil, mislil sem si, da je najbrž spet kakšen punt. Ko so prišli preko Sotle, sem jih vprašal, kam hite in čemu so tako oboroženi, nakar mi vsi zasopli odgovore, da lovijo volka, češ da se izplača tako mrcino pobiti iz dveh razlogov; ker je škodljiva žival, in — to je va- je 76 odst. vode, 20 odst. škro- žnejše — ker se za vsakega ubi-ba, 2 odst. beljakovine, 1 odst. tega volka dobi poštena nagrada, celuloze in 1 odst. rudninskih Ako se ne motim okrog 10.000 snovi, nas zanima od kod slad- dinarjev. Radoveden sem bil, kakor. Iz škroba! i ko se bo ta lov končal, zato sem Pod vplivom diastaze se škrob ! se jim kar pridružil. Mahnili smo najprej pretvori v dekstrin in jo proti Bistrici. Na polju smo nato v sladni sladkor ali malto- srečali kmeta, ki je prevažal s zo. Pozimi sicer krompir miru- konj: gnoj na njivo. Takoj smo je, a ima življenje v sebi, saj j ga mobilizirali, se vsedli na voz tvoreči se sladkor vzdržuje njegovo življenje s tem, da oksidira v vodo in v ogljikov dvokis, kar nam dokazuje spomladi, ko in se v diru peljali za bežečim volkom. Pred Bistrico smo se razkropili na vse strani. Med nami je vladala neke vrste nevo- vzkali. To je podobno dihanju , ščljivost, kajti nihče ni privoščil pri živalih, torej tudi krompir »diha«. Cim nižja je temperatura, slabotnejše je njegovo dihanje, zato pri določeni nizki temperaturi sladkor preostaja in zadobi sladek okus, ni pa nujno, da bi zmrznil. Zmrzel krompir je neužitan, osladelega pa napravimo užitnega, če ga nekaj dni pred uporabo hranimo v toplem prostoru. drugemu, da bi volka pobil, ker bi s tem izgubil nagrado. Zato smo se razkropili na vse strani in tako začeli zasledovati volka. V Bistrici sami so se nam tudi nekateri pridružili, posebno še ko so izvedeli, da je na vsakega volka razpisana velika nagrada. Ko bežim mimo brivnice, sem na hitrico pogledaj vanjo, če se ni morda volk zatekel vanjo, a ko sem videl prijatelja, ki je bil Tu bo začel krepkeje »dihati« to ! ravno na pol obrit, mu vzklik-bo potrošil prekomerno nakupi- j nem, da naj takoj gre z menoj, čen sladkor. i ako hoče zaslužiti nagrado. To- variš ni pomišljal niti minuto, dvignil se je takoj, vzel krepelce in se tako na pol obrit pridružil zasledovalcem volka. A volka nikjer. Kljub vsemu skrbnemu zasledovanju je volk izginil kakor kafra. Meni le ni šlo v glavo, kam je izginil, zato sem obiskal starega prijatelja in mu celo zadevo pripovedoval. Ta mi pravi; »Vidi se, da s} Pepce, Ti in vsi tisti, ki ste volka lovili. Ker te pa tako zanima, kam je volk izginil, ti bom pa povedal. Ko sem stal na dvorišču, se je naenkrat priklatil ves shujšan in moker moj domači pes, ki sem ga že pred tremi dnevi pogrešal. Zavpil sem nanj, ga pošteno okregal, kod se je toliko časa klatil in ga zaprl v pasjo utico. Zdi se mi, da ste zamenjali mojega psa, ki je res volčje pasme s pravim volkom.« Iz Bistrice sem jo takoj odkn-ril domov, ker nisem hotel biti priča, kako bi me Bistričani zafrkavali, da sem »hajkal« za domačim psom. Vse dopisnike za rubriko Pepčka prosim, da se podpišejo s polnim imenom in z navedbo stanovanja, ker v nasprotnem primeru ne bodo prispevki priobčeni. Dogaja se namreč, da razni brezvestni ljudje, ki nimajo toliko poštenja, da bi se podpisali, blatijo razne ljudi in skušajo z anonimnimi dopisi oziroma s ponarejenimi podpisi izkoriščati Pepčetovo rubriko. Odslej bo šlo vse nepodpisano, kakor tudi dvomljivi podpisi — v koš. Pozdravlja Vas Pepče Kino Brežice 23. do 25. januarja avstrijski zabavni film: »IRENA V ZA- DREGI« FN 48. Branni LobeL VValter Giller, glasba Bojan Adamič. 26. do 28. januarja ameriški športni film »HAREM ZMAGUJE«. Šport in ljubezen. Sodeluje sloviti svetovni prvak v košarki, ekipa Harlem Globetrotters. 29. do 31. januarja šlager sezone — ameriški glasbeni film; »LJUBIMEC IZ NEW ORLEANSA«. FN 49. Nastopajo Mario Lanza (Veliki Caruso), Kathryn Grayson (Plavajoče gledališče) in Fred Niven (Ljubezen je le-pa). Kino Sevnica 23. do 24. januarja angleški film »HITREJŠI OD ZVOKA*. Sejmi v okraju Krško: 25. januarja na Velikem Kam-' nu. 29. januarja v Brestanici v okraju Trbovlje: 1 25. januarja v Radečah. v Dobriča Cosič: se *■ Mite JE SONCE... Stanko ga v streljanju ni slišal; še vedno je držal mino. Sele ko so vzkliknili njegovi bližnji tovariši, jo je vrgel proč. odrinil pomočnika, ki je medtem streljal s puškomitra-1 jezom in začel meriti s kratkimi rafali. »Tovariš komisar, takšnih ljudi nimam rad,« je pripomnil part:zan v novem oficirskem plašču, ki je pred nekaj dnevi prišel v odred. »Stanko je junak, tovariš, samo ...« Pavle zaradi eksplozije mine ni dokončal. »Junaki se ne delajo važni,« je znova dodal partizan v plašču. »Res je.« Nemci so se približali. Partizani so po Vukovem povelju začeli streljati. Pavle ni imel trdnega cilja in ni streljal. Na zapiraču je krčevito upognjen prst čakal na povelje očesa. Pavle nit} ni mogel natančno meriti. V ušesih mu je še vedno nenehoma brnelo in bbbnelo; bolela ga je glava. Partizani so zaustavili in odbili prvi nemški napad. Nemci so se uredili, pobrali ranjence in mrtve, se zgostili, izpopolnili strelsko vrsto in znova napadli. Partizani so imeli nekaj mrtvih in ranjenih. Pavle je ves čas pogledoval po vrsti in štel padle in ranjene. V dveh urah so Nemci nekajkrat poskušali osvojiti vrh, pahniti partizane navzdol po go_ i lem strmem hribu ... Poslednji i napad so partizani komaj vzdr-! žab. Mine so trgale njihovo strelsko verigo. Nemški ogenj je bil čedalje bolj silovit, izgube partizanov čedalje večje. j Pavle je po bledih obrazih in i mrzličarskih pogledih, polnih strahu, opazil, da je položaj skrajno nevaren. Nemcev so se zlasti bali novi partizani. Ob vsakem žvižgu mine, podobno šelestenju kril divjega goloba, so zarili glave v sneg, po eksploziji pa so se jim zenice širile od strahu. Pavle je vstal in pripognj en stopal od borca do borca ter jih skušal hrabriti. Ti so ga začudeno pogledali, molčali ali pa zlovoljno odgovarjali na njegova vprašanja. So trenutki, ko vojaka jezi in žali, če ga nekdo hrabri. Kolikor bolj je položaj resen, toliko bolj mu je neprijetno, ga bolj žali, če ga komandant in komisar na, kakršen koli način hrabrita. Pavle na to ni mislil. Zdelo se mu je, da je njegova dolžnost hrabriti ljudi. Tako je hodil od borca do borca in prispel do Vuka, ki je z razkrečenimi no- gami in opuščenimi rokami ležal na hrbtu ter gledal v oblake, bele kakor bombaž, ki so bili razmetani po sinjini; med njimi se je povesilo mlado zimsko sonce in se nagnilo k zahodu. »Hrbet me je zabolel od tega ritja,« je rekel Vuk Pavletu, ne da bi vstal. »Prepričan sem, da bodo Švabi pred mrakom skušali še enkrat z napadom, potem pa se bodo utaborili in nas čakali v gozdu. Tukajle četniki, tam Nemci... Nocoj bo trda. Najhuje je z ranjenci. Če ne bi bilo njih, bi se laže prebili.* »Ponoči se bomo lahko prebili. Da bi le vzdržali do mraka...« V njuni bližini je zagrmela mina in prekinila razgovor. Pavle je sedel k Vuku in prižgal cigareto. Leže si jo je prižgal tudi Vuk. Pod njima so se znova oglasili mitraljezi. Vuk je zalučal cigareto stran in se jezil, da niti toliko ne dajo miru. Nemci so ponovili napad in pritisnili z vseh strani. Pavle i se ni mogel prekopati do svoje- j ga mesta, poiskal si je kritje ob ’ Vuku in začel streljati. Vuk je j skrbno meril in posamično stre- | Ijal iz svoje strojne puške. V: bitki je imel navado nenehno govoriti. »Tu si! Ah!... Prav nate čakam ... Ta-a-a-ako!« Desno od Pavleta je nekdo ves čas klel. »Meri pa meri, hudičeva uš ... Si videl, kam je udaril!« »Molči!« se je jezil drugi. »Kaj mloči! Če ti je usojeno, te bo že poiskalo, pa molčiš ali ne.« »Dovolj, strela ... Vidiš?« »Uh, kar striže! Prekleto seme, si videl, kam je zastrigel!« je zaril glavo v sneg, obmolknil in spet začel streljati. »Uuuuh... Zadela me je, vlačuga...« je čez nekaj hipov zastokal in se začel zvijati. Pavle se je obrnil, videl, da je ranjen in se potegnil bliže k njemu. »Kam si ranjen?« Pavle ga po imenu ni poznal. »V trebuh ... Povejte...« je zašepetal v krču, se iztegnil in umolknil. Brada mu je vztrepetala. Oči so se izbuljile, zagledale so sonce in niso zamežika-le pred njegovo svetlobo. Pavle je pomislil na kletev in nedogovorjeno naročilo. Gotovo j c hotel svojcem nekaj naročiti. Kdo ve, morda mu je bilo življenja žal samo zaradi njegovih doma. Kadar kmetje umirajo, mislijo vsi na isto... Vedno ista naročila, preprosta, skrbniška, skoraj uradna. S j kletvijo izražajo veselje, grož- [ njo in žalost. Kletev je njihov glasni in splošni monolog. Pav- ! le je pogledal partizano okrog i , sebe. Na obrazih jim je ležala j napetost in krčevitost. O čem ! neki mislijo; o Nemcih, ki se jim poskušajo približati in jih strmoglaviti po bregu, morda pa — ali smrt bob? Da, prav gotovo o tem: ali smrt boli. Kot fižolček droban neviden svinec v stotinki sekunde spremeni vse v temno noč, v nič. Kakor popolnoma slučajno se spreletavajo ta zrnca samo z nekaj ali celo en sam centimeter na levo in desno od glave. Pavle je meril: obraz se mu je podaljševal, desno oko je potovalo vzdolž cevi, se ustavilo na muhi in iskalo srce pripognjenemu Nemcu, ki se je kazal izza drevesa in streljal iz avtomatske puške. Prst na petelinu se je sam pomikal: strel in sunek kopita v sinjem pramenčku dima. Nemec je počasi padal. Pavletu je vzdrhtelo srce in je globoko vzdihnil, kakor da bi mu primanjkovalo zraka; to ni od strahu in ne od veselja. V teh trenutkih človek ničesar ne misli, pa četudi kaj misli, si tega ne zapomni. Svinčenke so še vedno frčale, brenčale in žvižgale okrog njega. On je meril in streljal. »Tovariš Pavle, umikajo se!« mu je zaklical partizan z leve strani. Pavle se je obrnil in videl nekaj mož, ki so nolzeli navzdol po dragi strani hriba. Nekdo se je dvignil to začel teči. »Novinci! Prva bitka!« mu je prešinilo glavo in se zadrl: »Stoooj, stoooj, Naaazaaaj!« Dvignil se je in sklonjen stopil k njim. »Kam češ, tovariš? Kaj te nj sram, da bežiš? Natzaj k tovarišem! Tudi oni so iz krvi in mesa kakor ti. Kaj čakaš?« Ti so se prestrašeno in skesano vrnili. Pavle se je postavil mednje. Skrivali so oči pred njim, cepetali od strahu in ob vsaki krogli, ki je zabrenčala okrog glave, potiskali obraz v sneg. Pavletu jih je bilo žal, spomnil se je partizana, ki je malo prej s kletvijo in nedogovorjenim naročilom umrl ter jih je začel hrabriti. »Tovariši, ni človeka, ki ga ne bi bilo strah v bitki. Tudi mi, stari partizani, smo se bali v prvem boju. Kar povprašajte za mitraljezca Stanka. Videli ste, kako je prejle držal mino v rokih in izzival Nemce. V prvi bitki pa je pobegnil. In jaz:« Pavle se je obrnil k njim;, vedel se je - lagodno, kakor da okrog njega ne sikajo krogle. »V avgustu enainštiridesetega, ko smo napadali žandarmerij-sko postajo — to je bila prva bitka našega odreda — so streljale na nas samo trj puške. Jaz se sploh nisem upal dvigniti. V zemljo sem tiščal nos ali pa sem bil za brestom v kritju.« Nekdo se je prisiljeno nasmehnil, drugi pa so ga odsotno poslušali, in streljali, ne da bi dobro merili. »Doktor«, star partizan, se je zvito nasmehnil in pomignil Pavletu: »Politično delo, a?« (Nadaljevanje sledi)