PoStnina plaS&na v loCoibL Leto XIX.. št. 255 a Ljubljana, četrtek l. novembra 1938 Cena 2 Din Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7, Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocaaova ulica 2, — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zahodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25^—* Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo Madžari dobijo Košice in Užhorod Zunanja ministra Ciano in Ribbentrop sta kot razsodnika včeraj Dunaju določila novo mejo med ČSR in Madžarsko Dunaj, 2. novembra, h. Danes se je sestala v gradiču Belvedere na Duanju arbitražna komisija pod vodstvom nemškega in italijanskega zunanjega ministra, da odloča v sporu med Češkoslovaško in Madžarsko. Kakor znano, določa monakovski sporazum, da se morata Češkoslovaška in Madžarska z direktnimi pogajanji v roku treh mesecev sporazumeti glede ureditve položaja madžarske narodne manjšine v CSR. Tozadevna pogajnja, ki so se pričela v Komarnu, pa so ostala brezuspešna ker so Madžari postavili pretirane zahteve Poleg odcepitve skoro polovice Slovaške, so zahtevali plebiscit v vsej Slovaški in v Podkarpaski Rusiji, nazadnje pa tudi razdelitev Podkarpatske Rusi;e med Poljsko in Madžarsko, da bi tako Poljska in Madžarska dobili skupno mejo Ker je madžarska vlada zavrnila vse ponudbe Češkoslovaške, sta se naposled tako CSR kakor Madžarska obrnili na Nemčijo in Italijo s prošnjo, naj prevzameta vlogo razsodnika. Nemška in italijanska vlada sta pristali na to ponudbo in sta se nemški zunanji minister Ribbentrop in italijanski zunanji minister grof Ciano sestala danes na Dunaju, kamor sta bili obenem pozvan: tudi delegaciji Češkoslovaške in Madžarske. Sestava delegacij Ribbentrop, grof Ciano, Chvalkovsky in Kanya so prispeli na Dunaj že včeraj, danes pa so prišli še člani češkoslovaške in madžarske delegacije. Z nemške strani se udeležujejo konference poleg zunanjega ministra Ribbentropa državni podtajnik "VVormann in načelnik zunanjega ministrstva Gauf, z italiajnske strani grof Ciano ter poslanika v Pragi in Budimpešti, z madžarske strani pa poleg zunanjega ministra Kanye še prosvetni minister grof Teleky in šef kabineta zunanjega ministra grof Czaky. Češkoslovaško zastopajo zunanji minister Chvalkovsky, pooblaščeni minister dr. Krno, slovaški ministrski predsednik dr. Tiso in minister Turčanskl ter predsednik podkarpatske vlade Volo-šin. Poleg tega spremljajo češkoslovaško in madžarsko delegacijo še posebni eksperti. Ob 12.15 so se sestali vsi štirje zunanji ministri ter ostali člani delegacij v sejni dvorani gradu Belvedere. Sejo je otvoril nemški zunanji minister Ribbentrop s kratkim nagovorom, v katerem je najprvo pozdravil vse delegate, nato pa obrazložil arbitražni postopek, naglašajoč, da je naloga tega razsodišča določiti točno in dokončno mejo med Madžarsko in CSR, Predno bosta on in grof Ciano kot arbitra zavzela svoje stališče, bosta imeli češkoslovaška in madžarska delegacija priliko. da obrazložita svoje stališče ter predložita vse dokaze in razloge v korist svojih predlogov in zahtev. Meja se mora določiti na etnografski osnovi in rešiti se morajo v zvezi s tem vsa sporna vprašanja. Razsodba, ki bo izdana je obvezna in konč-noveljavna, ker sta tako češkoslovaška kakor Madžarska v naprej pristali na to, da priznata odločitev tega razsodišča kot končno ureditev. Razsodišče bo skrbno pretehtalo vse argumente in na podlagi tega izdalo svojo odločbo. Razprava Nato je povzel besedo italijanski zunanji minister grof .Ciano, ki je med drugim izjavil, da sta obe državi, ki tvorita os Rim-Berlin, rade volje prevzeli odgovorno nalogo, da izrečeta sodbo v sporu med obema državama. Nemčija in Italija sta vedno pripravljeni sodelovati pri obnovi Evrope v želji, da se vsa sporna vprašanja rešijo na miren način. Po teh pozdravnih govorih je najprvo madžarski zunanji minister Kanya ponovil že znane zahteve. Njemu je odgovoril dr. Chvalkovsky, ki je pojasnil stališče češkoslovaške vlade ter zavračal madžarske zahteve, dokazujoč, da ne odgovarjajo etnografskemu položaju. Nato sta grof Teleky in pooblaščeni minister Krno preči-tala obširni in podrobno utemeljeni sporočili svojih vlad. O teh poročilih se je razvila razprava, v katero sta ponovno posegla tudi Ribbentrop in grof Ciano. Glavna razprava se je sukala okrog madžarske zahteve po odstopitvi vseh važnejših slovaških in podkarpatskih mest, vključno Bratislave, Nitre, Košic in Užho-roda. češkoslovaški delegati so pobijali ma-džarsko-ljudsko štetje iz leta 1910, na katerega so se sklicevali Madžari. V razpravi so v glavnem prevladovali etnografski razlogi, dočim so gospodarski in prometni razlogi igrali podrejeno vlogo. Ideja plebiscita je bila opuščena že od vsega začetka. Prav tako je bila odklonjena zahteva po skupni meji med Madžarsko in Poljsko. Razsodba Ob 14. je bila prva konferenca zaključena, nakar sta se Ribbentrop in grof Ciano s svojimi ožjimi sotrudnikl umaknila k posvetu. Ob 1. je bilo prirejeno v marmorni dvorani skupno kosilo vseh delegacij, ob 18. pa sta Ribbentrop in grof Ciano pozvala češkoslovaškega zunanjega ministra Chvalkovskega in madžarskega zunanjega ministra Kanyo ter jima sporočila naslednjo razsodbo: V smislu prošnje, ki sta jo naslovili kr. madžarska vlada ln vlada češkoslovaške republike na nemško in italijansko vlado, naj bi ti dve vladi potom arbitraže razpravljali o spornih vprašanjih, ki so nastala med kraljevino Madžarsko »n Češko- slovaško republiko glede ozemlja, ki naj se odstopi Madžarski ter na osnovi not, ki so bile o tem izmenjane dne 30. oktobra 1938. med zainteresiranimi vladami, sta se danes sestala na Dunaju nemški zunanji minister Joahim von Ribbentrop in zunanji minister Nj. Vel. kralja Italije in cesarja Abesinije grof Galeazzo Ciano. Ko sta še enkrat izmenjala misli z madžarskim zunanjim ministrom Kanyo in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Františkom Chval-kovskym sta izdala naslednjo arbitražno razsodbo: 1. Kraji, ki se odcepijo od češkoslovaške republike in odstopijo Madžarski, so obeleženi v priloženem zemljevidu. Točna določitev meje na licu mesta je prepuščena posebni češkoslovaško-madžarski komisiji. 2. Evakuacija ozemlja, ki se s strani Češkoslovaške odstopi in ki ga zasede Madžarska, se prične 5. novembra 1938 in se mora končati 10. novembra 1938. Posebna madžarsko-češkoslovaška komisija bo takoj določila posamezne etape, po katerih se mora izvršiti evakuacija, odnosno zasedba. Ta komisija ima določiti tudi vse ostale modalitete. 3. Češkoslovaška vlada mora poskrbeti, da ostane ozemlje, ki se odstopi Madžarski, v rednem in normalnem stanju; 4. Vprašanja, ki nastanejo v zvezi s to odcepitvijo ozemlja, zlasti vprašanje državljanstva in opcije, bo reševala posebna češkoslovaško-madžarska komisija; 5. Prav tako bo posebna češkoslovaško-madžarska komisija določila podrobnejše odredbe za zaščito oseb madžarske narodnosti, ki bodo ostale na češkoslovaškem ozemlju, kakor tudi glede zaščite oseb nemadžarske narodnosti, ki žive na ozemlju, ki se odstopi Madžarski. Ta komisija mora tudi poskrbeti za to, da se madžarskemu življu v Bratislavi zagotovi isti položaj, kakor ga imajo ostale tamošnje narodnostne skupine; 6. V kolikor bi nastale zaradi te odcepitve ozemlja težkoče gospodarske in pro-metno-tehnične narave z ozemljem, ki ostane češkoslovaški, mora madžarska vlada storiti vse, kar je v njeni moči, da se te težave odstranijo v soglasju s češkoslovaško vlado; 7. V kolikor bi se pojavile težave ali sum glede načina izvršitve te arbitražne razsodbe, se morata madžarska in češkoslovaška vlada o njih neposredno sporazumeti. če pa v kakem vprašanju ne bi prišlo do sporazuma, morata dotično vprašanje predložiti v končno odločitev nemški in italijanski vladi.« meja Kolikor se je dalo nocoj izvedeti, gre nova meja naravnost proti vzhodu do Novih Zamkov, tsko da pripade Madžarski ves žitni otok. Od tam se vleče meja - . -rovzhodno proti Košicam, potegnjena je tako, dr prioadeta Madžarski mesti Li'?enec in Košire. Podkarpatske Rusijo je meja tako oresekala, da izgubi obe največji mesti Užhorod in Mul- ~ vo, ki se pMadžarski. Dunaj, 2. nov. br. Novo določena meja med češkoslovaško in Madžarsko bo po informacijah iz poučenih krogih potekala tako-le: Južno od Bratislave teče meja ob železniški progi Bratislava-Novi Zamki do Šale, ki pripade Madžarski, od tu zavije proti severovzhodu, tako da teče južno od Nitre, kjer seka železniško progo severno od Vrable in gre dalje r severovzhodni smeri nad Levicami, ki prav tako pripadejo Madžarski. Odtod gre meja nekako 30 do 50 km severozapadno od dosedanje madžarske meje po pobočju slovaške Krušne gore, tako, da pripadejo Madžarski mesta Lučenec, Rimska Sobota, Jelšava In Rožnava. Tu krene meja v vzhodni smeri severno od Košic, ki pripadejo Madžarski. Pri Košicah zavije meja ostro proti Jugovzhodu in pride pri Slovenskem Novem mestu na dosedanjo državno mejo. Potem zavije zopet proti severovzhodu in gre tik za Užhorodom, ki ga je arbitražna komisija prisodila Madžarski. Ob pobočju Vihorlata gre meja v ravni smeri proti jugovzhodu tako, da seka železniško progo severno od Mukačeva, ki pripade Madžarski. Od Mukačeva gre meja proti jugu do državne meje tik nad rumun-sko obmejno postajo Halmej, vendar pa tako, da ostane Sevljuš češkoslovaški. Nova meja seka na 17 krajih železniške proge, tako da Praga nima sedaj nobene neposredne železniške zveze s Podkarpat-sko Rusijo. Razsodba sprejeta Po objavi razsodbe sta češkoslovaški zunanji minister Chvalkovsky in madžarski zunanji minister Kanya podala izjavo, da smatrata razsodbo dunajske arbitraže za končnoveljavno ureditev češkoslovaško-madžarskega spora ter da bosta ČSR in Madžarska to odločitev nemudoma izvedli. Ribbentrop in grof Ciano sta po objavi razsodbe in pristanku češkoslovaškega in madžarskega zunanjega ministra podala skupno izjavo, v kateri izražata svoje zadovoljstvo, da sta pripomogla k mirni ureditvi spora med dvema državama, ki sta v prijateljskih odnošajih z Nemčijo in Italijo in ki sta tudi s tem- pokazali svojo dobro voljo, češkoslovaška in Madžarska lahko v polni meri računata na podporo Italije in Nemčije. Jutri se bodo sestale v Bratislavi komisije, ki jih predvideva dunajska razsodba, da urede vse podrobnosti glede izvedbe te odločitve. Izročite* ozemlja Evakuacija ozemlja, ki je prisojeno Madžarski, bo izvršena v petih etapah. V soboto 5. t. m. bo izročen Madžarski žitni otok, v ponedeljek Lučenec, v torek pa Rosice, dočim čas evakuacije TTf o-oria in Mrkačeva še ni znan. iso o okrnitvf Slovaške Izjava predsednika avtonomne slovaške vlade Bratislava, 2. nov. br. Nocoj ob 23. je predsednik slovaške vlade dr. Tiso po radiu objavil arbitražno razsodbo o razmejitvi med Slovaško in Madžarsko ter izdal pri tej priliki na slovaški narod daljši proglas, v katerem je med drugim dejal: »Nemški zunanji minister Ribbentrop mi je po objavi te razsodbe dejal, da je najboljše, če se sprijaznimo z usodo, ki nas je zadela, kajti nihče nas Slovakov ne bo obvaroval pred še večjo katastrofo, pred popolnim razdejanjem in popolnim razkosanjem, če bi se tej razsodbi uprli. Vrgli bi se na nas z vseh strani in nas popolnoma raztrgali. To, kar imamo danes, ostane naše. Morali smo napeti vse sile, da smo zagotovili slovaškemu narodu vsaj to ozemlje, na katerem lahko sedaj v miru živimo in se razvijamo. Mi smo se vedno sklicevali na etnografska načela in po teh etnografskih načelih so sedaj določili nove meje med Slovaško in Madžarsko. Odgovornost za to pade na one, ki so 20 let delali brez nas in proti naši volji ter odločali o naši usodi. Naš narod je zaradi tega postal objekt, s katerim so postopali tako, kakor se lahko postopa samo s sovražnikom, ki je bdi poražen na bojnem polju. Toda ne preostane nam nič drugega, kakor da se uklonimo temu diktatu. Nihče pa nam ne more zabraniti, da bi ne povedali vsemu svetu, da se je zgodila slovaškemu narodu velika krivica. Po trianon-skem diktatu je prišlo 6 odstotkov Madžarov pod češkoslovaško, po dunajskem diktatu pa bo moralo odslej 20 odstotkov Slovakov živeti pod Madžarsko. Nove meje, kakor so sicer krivične, so definitivne in zanje jamčijo vse štiri velesile. To pomeni za nas mir. Pozivam zaradi tega ves slovaški narod, da sprejme to odločitev in da se z vsemi silami posveti delu, da si to svojo okrnjeno državo izgradimo in uredimo tako, da bomo živeli pod svojim krovom s svojo dušo. Tudi Slovakom na onem ozemhju, ki ga moramo odstopiti Madžarski, je zajamčena narodna svoboda, tako da se bodo mogli svobodno kulturno razvijati. Zato naj nihče ne zapusti svojega mesta in naj čaka, dokler ne dobi nadaljnjih navodil. Pozivam zlasti vse inteligente, naj ostanejo na svojem mestu, da bodo oni naši rojaki, ki so po meji ločeni od domovine imeli svoje kulturne delavce in voditelje. Ločili so nas z novo državno mejo, toda skupnega duha ne morejo ločiti. Ta duh pa nam je jamstvo, da slovaški narod ne bo nikdar umrl«. »Karpatska Ukrajina« Dunaj, 2. nov. AA. Vlada Podkarpatske Rusije je izdala ukrep, s katerim se spreminja ime države, ki se bo odslej imenovala Karpatska Ukrajina. Ministrski pred-sedn k Vološin je zastopniku Havasa glede tega izjavil: Ta ukrep naj napravi konec vsem nesporazumom Naš jezik naša čustva in naša misel so ukrajinski Ime Pod-karpatska Rusija, ki je bilo sprejeto 1. 1918, je izzvalo netočne predstave o pravem narodnostnem in zemljepisnem značaju naše države. Razmejitev s Poljsko PRAGA, 2 novembra e. V tukajšnjih krogih je bila z zadovoljstvom sprejeta vest. da so pogajanja med Poljsko in češkoslovaško glede ureditve novih mej de-finitivno končana. V tem pogledu sta ime-ia češkoslovaški zunanji minister dr. Chvalk'>vsky ni poij^Ki poslanik Fape zaključne razgovore. Med obema vladama je bila izmenjana no.a na podlagi katere je defini'ivno urejeno razmejitveno vprašanje med obema državama Mešana komisija strokovnjakov oo sedaj določila razmejitveno črto na terenu Komisija bo končala svoje delo v šleziji do 15. t. m., v Slovaški pa do konra rnvomhra. Prediranje Japoncev Šanghaj, 2. novembra. AA. DNB: Napredovanje japonskih čet okoli Hankova se nadaljuje. Kitajske čete se umikajo v gorate pokrajine. Japonske čete so sedaj 40 km severozapadno od Jungoenga. Ob železniški progi Hankov-Kanton so prodrle do Pusina. na pol pota med Hankovom in Totkavom. Taponska ukinila vse stike z DN To^/o, 2. nov. o. Pod predsedstvom mi-kada je vrhovni tajni svet sklenil, da ukine vse še obstoječe zvez« med Japonsko in Društvom narodov. Angleško-italijanski dogovor pred zbornico Chamberlain Je predložil parlamentu predlog o takojšnjem uveljavljenju sporazuma z Italijo London, 2. novembra, b. Včeraj sta se spodnja in lordska zbornica sestali na zaključni seji letošnjega zasedanja. Na dnevnem redu je bil vladni predlog o uveljavljenju italijansko-angleškega velikonočnega sporazuma, ki ga je premier Chamberlain stavil v obliki izjave Na splošno se je pričakovalo, da bo podal to izjavo šele na prvi seji novega zasedanja spodnje zbornice dne 8. novembra. Dejstvo, da se je vlada za to odločila že včeraj, najbolj zgovorno dokazuje, da želi Chamberlain čimprej uveljaviti sporazum z Italijo in tako nadaljevati svojo politiko splošnega evropskega pomirjenja, kateri se navzlic zahtevi po pospešenem oboroževanju tudi v zadnjem času ni odrekel. Ko je Chamberlain stopil v spodnjo zbornico, je bila ta že povsem zasedena, kakor ob najbolj svečanih prilikah Čim je dospel do svojega mesta, je prosil za besedo in izjavil: 2elim takoj obvestiti spodnjo zbornico, da namerava vlada čimprej uveljaviti angleško-italijanski sporazum, sklenjen v Rima 16. aprila. Zato sem se odločil, da še nocoj predložim zbornici predlog, da razpravlja o tem jutri Besedilo vladnega predloga je naslednje: »Spodnja zbornica odobrava namero vlade, da uveljavi angleško-italijanski sporazum.« Skoraj istočasno je v lordski zbornici podal zunanji minister lord Halifax enako izjavo kakor Chamberlain v spodnji zbornici. Ker ni nihče ugovarjal, je bil predlog takoj sprejet Attleejeva kritika Drugače je bilo v spodnji zbornici, kjer je major Attlee v imenu opozicije začel razpravo z ostrim napadom proti celotni vladi. O monakovskem sporazumu je govoril kot o največjem porazu, ki je doletel ne le Anglijo in Francijo, temveč demokracijo sploh ter je opozarjal zbornico, da sta obe zapadni velesili v Monakovem privolili v mnogo več kakor je Hitler sam zahteval v Godesbergu. Major Attlee j«S nato očital vladi, da je pripomogla k izključitvi Rusije od skupnih jamstev novih čsL mej. Podrobno je govoril o nemških gospodarskih načrtih v Srednji EvropL Dotaknil se je zatem tudi angleškega položaja v Vzhodni Aziji ter je očital vladi, da nima nobenega zunanjepolitičnega in gospodarskega programa ter da želi s svojim oboroževanjem okoristiti samo bogate na škodo revnega ljudstva. Na Attleejeve ugovore je Chamberlain takoj odgovoril. Izjavil je med drugim: Chamberlain brani monakovski dogovor Morda so nekatere Attleejeve kritike take. da bi se mogel z njimi solidarizirati. Vendar moram takoj spočetka zavrniti r":t:Ic, da bi lakovski sporazum pomenil poraz za Anglijo in Francijo Kdor tako misli, je vreden vsega obžalovanja. Ne le, da ne smatram monakovskega sporazuma za poraz demokracije ter mednarodne zakonitosti in reda, temveč se mi nasprotno zdi, da predstavlja pomemben korak naprej na poti k splošnemu sporazumu med dvema vele?" ki /"♦•■iufa demokracijo, in velesilama, ki zastopata totalitarne države. To ie vprašanje, katerega končna rešitev se sicer ne bi moda doseči brez uporabe sile ali z vojno Z momkovskim sporazumom je namesto sile nastopil red. Ne želim sicer zanikati, da so monakov-skemu sporazumu sledile odločitve, o katerih bi bilo /eleti, da bi bile drugačne, toda pri slehernem vrednotenju sporazuma je treba stalno upoštevati drugo alternativo, alternativo vojne ter učinke ki bi jih imela vojna za samo Češkoslovaško. Zato sem mnenja, da je bil najboljši izhod ta. da smo mednarodni komisiji pre-p *ili nalogo da razpravlja o podrobnostih nove ra7meiitve Ako so bili ti rezultati predmet kritike, ne smemo pri tem pozabiti da so vsekakor bolj ugodni od onih. ki povr^n^ila uporaba sile. Chamberlain je nato govoril o posojilu Češkoslovaški ter je izjavil da bo spodnja zbornica o njem obveščena kasneje, ko bo znan tudi francoski odgovor. Vprašanje jamstev za novo ČSR Kar se tiče jamstev za češkoslovaške meje, to vprašanje ne more biti urejeno, dokler se popolnoma ne uredi manjšinsko vprašanje v ČSR. Nemčija in Italija sta tedaj tudi pripravljeni nrevzetj nase svoj del poroštva. Toda v naši prvi obljubi smo mi izjavili, da bomo prav gotovo sodelovali mpdnarrflni''" "-»rrštvu. Kar pa se t'č drueih držav, ne morem osebno danes ni" sar faiaviti. Se ooprej bomo vso stvar pred!nžHi parlamentu in prav tako povedali tudi !mf"a držav, ki bodo sodelovale pri lem noroštvu. Na vrklik poslanca Wedgwooda Bena, zakaj bi An??liia jamčila za nove meje oroti Madžarski, ko se pa te meje določujejo brez angleškega in francoskega sodelovanja. ie Chamberlain odgovoril: Mi nismo nikdar branili trenotnih mej, ampak smo jamčili samo proti neizzvane-mu napadu,*kar je čisto druga stvar. Nemška gospodarska stremljenja Chamberlain je nato govoril o akciji nemškega gospodarskega nrnistra dr. Fun-ka in izrazil obžalovanje, da je Attlee za tem del "Tanjem opazil neke temne politične cilie. Po svojem zemljepisnem položaju mora Nemčija zavzemati prevladujoč položaj v srednji in jugovzhodni Evropi. Ta gosoodarska stremljenja pa se lahko v teh delih Evrope razvijejo v medsebojno gospodarsko izpopolnjevanje. Zato ne vem, zakaj bi ravno mi morali pričakovati kakih teiTiel"t?h iznrememb v tem delu Evrope. V teh krafih nismo nikdar hoteli Iztisniti Nemčije in je tudi nismo hoteli nik-dra gospodarsko obkoljevati. Res je, da imamo tam tudi mi gospodar.* ke interese, ki si jih hočemo ohraniti, vendar pa moramo pri tem zmeraj pokazati dobro voljo napram tistim državam, ki žele v teh državah svobodno konkurenco. Končno pa podunavske države tudi same žele uvažati blago iz Nemčije. Ne maram verjeti, da bi kdo med nami in Nemčijo želel gospodarsko vojno. Ni v našem interesu, da bi katerikoli del sveta obubožal. Če bi se naš gospodarski položaj poboljšal s trgovino med Francijo, Nemčijo in Anglijo, tedaj j smo mi prepričani, da bo to tudi nam koristilo. Prepričan sem, da je na svetu , dovolj prostora za nas in za Nemčijo in j da se ni nikomur treba truditi za to, da j bi imeli kje posebne prednosti. ' Vojaška obramba angleškega imperija O vojaški obrambi angleškega imperija je Chamberlain izjavil med drugim: Sestavili smo si petletni oboroževalni načrt in smo sedaj v tretjem letu tega načrta. Ne vem, zakaj bi naša država morala biti manj oborožena kot druge države, vendar pa hočem odločno ponoviti, da nima nikakih napadalnih namenov proti Nemčiji ali proti katerikoli drugi državi. Mi samo to želimo, da bi bila naša država varna, prav tako pa naj bi bile varne tudi njene prometne zveze z imperijem. Izjavljamo, da prav nič ne mislimo na kako tekmo v oboroževanju. Za Chamberlainom je v imenu liberalne opozicije govoril Sincir.ir, za njim pa konservativni poslanec Adams, ki je apeliral na vlado, naj v vprašanju kolonij niti za las ne popusti nasproti Nemčiji. Izpopolnitev vlade London, 2. nov. b. Za presojo trenutnega notranjepolitičnega položaja v Angliji je značilno, da Chamberlain še vedno ni imenoval novih ministrov na vsa izpraznjena mesta, četudi je v ponedeljek izvedei novo rekonstrukcijo svojega kabineta. Na mesto odstopivšega lorda Hail-shama, predsednika tajnega sveta, je imenovan lord Runciman, o čigar vstopu v vlado se je že dolgo govorilo. Za čuvarja državnega pečata je namesto lorda de la Warra, ki je bil med tem imenovan za prosvetnega ministra, postavljen sir John Anderson, bivši guverner Bengali-je, ki je znan kot zelo odločen državnik. Za naslednika umrlega ministra za domi-nione je imenovan Malcolm Macdonald, ki pa vsaj začasno obdrži tudi kolonialno ministrstvo. Tako je dejansko eno mesto v vladi še vedno nezasedeno in se smejo pričakovati še nove rekonstrukcije. Značilno je tudi, da je bil za sedaj odklonjen predlog o ustanovitvi posebnega ministrstva za municijo, ki naj bi razpolagalo s širokimi gospodarskimi pooblastili. Za onemogscenje vojne s p lini London, 2. nov. o. Po informacijah me-rodajnih krogov namerava Chamberlain v najkrajšem času predložiti Hitlerju in Mussoliniju načrt za onemogočenje vojne s plini ter napadov iz zraka na civilno prebivalstvo. Predlog stremi za tem, da bi se sklenil, sporazum za zaščito civilnega prebivalstva v primeru vojne. Po izvršitvi tega predloga namerava Chamberlain po informacijah »United Pressa« stopiti v osebne stike s Hitlerjem še pred konferenco štirih. Kakor upa Chamberlain, bi prišlo do tega sestanka že v najkrajšem času, bržkone neposredno po povratku angleškega poslanika Hendersona v Berlin. Chamberlain poj de v Eim London, 2. nov. b. V nekaterih tukajšnjih političnih krogih so se znova razširile govorice o bližnjem Chamberlaino-vem obisku v Rimu. Chamberlain je baje izrazil željo, da bi se sestal z italijanskim ministrskim predsednikom najkasneje v decembru. Vest ni potrjena, je pa očivid-no v neposredni zvezj z vladnim predlogom o uveljavljenju angleško-italijan-skega sporazuma. Kakor je namreč iz vladnega predloga razvidno, vlada ne zahteva ratifikacije sporazuma (sporazum je namreč že ratificiran), temveč samo njegovo uveljavljenie. Italijanska gospodarska misija v Rumuniji Bukarešta, 2. novembra. AA. Semkaj je prispela italijanska gospodarsko-industrij-ska misija, ki ji načeljuje šef italijanskega zavoda za izmenjavo blaga s tujino, Rafaelo Riccardi. Misija se bo tukaj pogajala glede ojačenja medsebojne izmenjave bLaga med Rumunijo in Italijo. Volišča In predsedniki volilnih komisij Beograd, ^2. novembra, p. »Službene no-vine« so danes objavile odlok Državnega volilnega odbora o določitvi volišč v vsej državi in predsednikov volilnih komisij. V dravski banovini so volišča in predsedniki naslednji (zaradi telefonskega prenosa vesti za točnost imen ne moremo jamčiti): Srez Brežice Artiče: Vincer.c Ivane. sod. urad. v Brežicah, BizeljsKo (voL Gornja Sušica): Oskar Tominc, sodnik v Brežicah, 81an-ca- Fran Zupančič, sod. pripr. v Celju, volišče Staja vas: Cvetko Ravbar, šol. upr. Brežice: Janko Karlovšek, sodnik, volišče Sv." Lenart: dr. Anton Brumen, svetnik žel. dir. v Ljubljani, Čatež: Avgust Kržišnik, šol. upr. v Brežicah, D«bova: Ludvik Kokot, Sol. upr. Globoko: dr. Alojzij Finžgar, sodnik v Celju, Kapel«: Ivan Tominc, učitelj v Globokem, Pišece: Ivan Roškar, šol. upr. PoSreda; Miha Ro-bek sodni uradnik v Brežicah Rajhenburg: Jakob Kresnik, viš. pis. oficia1 v Celiu, Senovo: Božidar Brumat, sod pripr. v "Celju, volišče Veliki Kamen; Jožef Kobar, sod. pripr. v Celju. Sevnica: dr Rok Jesenko odvetnik, Sromlje: Miloš Lebič, sod. urad. v Brežicah, Velika Dolina; Božo Pleterski, not. pripr. v Brežicah Videm: Robert Ivanuš. šol. upr. Zabukovje: Leopold Bonča, šol. upr. v Sevnici, Zdole: Joško Kladnik, učitelj v Sevnici. Srez Celje Mesto Celje: 1. dr. Anton Kržšnik, sodnik upravnega sodišča v Celju; 2. Rajko Mulaček, isto; 3. Stanko Mašič isto, 4. dr Jakob Mlinar, tajnik tega sodišča; 5. Oskar Dobovišek, isto; 6. dr. Franc Kotnik prosvetni inšpektor v p. iz Celja; 7. Jakob Božič, sodnik okr. sodišča; 8. dr. Martin Pavl:č, finančni svetnik iz Beo- ^Braslovče: dr. Viktor Turnšek, pristav, okrožnega sodišča v Celju. Dobrna: Josip Jarc šol upr. Dramlje: Fran Lužnik, šol. upr.'v Celju. Gomilsko: Josip Kladnik, upokojeni poštni uradnik z Vranskega. Griže: Franc Dovžan, šol. upr. Kalobje: Gabrijel Sudar, učitelj s Slivnice. Nova Cerkev: Rudolf Zupanek, upravitelj. Petrove: Ivan Prislan, šol. upr. Polzela: inž. Avgust Turnšek, priv. nameščenec. Slivnica: Dragotin Kotnik, šol. upr. Sv. Jurij pri Celju: 1. inž. Rado Lah. ravnatelj kmetijske šole. 2. Jurij Dobovišek, upokojeni šolski inšpektor. Sv. Pavel pri Preboldu: Josip Zorko starešina sre-skega sodišča na Vranskem. Sv. Peter v Sav. do!.: Fran šetina, profesor iz Celja. Šmartno v Kožni dolini: Adolf Senegač- nik, učitelj. škof ja vas: 1. Jožef Lekše, upravitelj meščanske šole iz Vojnika, 2. Viljem Koren. komisar mestnega poglavarstva iz Olja. Sv. Jurij ob Taboru: Matjaž Matevž, šol. upr. iz Loke. Teharje: (volišče Teharje): Janko Presker, prof. v Celju, (volišče Sv. Lovrenc): Slavko Črnigoj, šol. upr. iz Štor, (volišče Svetina): Anton Knap, prof. iz Celja. Velika Pirešica: Anton Bratkovič. šol. upr. Vojnik trg: Vid Vrtačnik, šol. upr. Voinik okolica (volišče Frankolovo): Igli jat Pejha. šol. upr. Vransko: Slavko Papež. sodnik sreskega sodišča. Žalec: Stanko Tavželj, prof. iz Celja. Sres črnss&telj Adlešiči: Edo Uratnik, učitelj v Litiji, Crn°melj-mesto: Ivan Picek, sodnik srez sod., Črnomelj okolica; volišče v Loki: Anton šporn, starešina srez. sodišča v Črnomlju, vol. na Talčjem vrhu, Josip Re-zelj, sodnik v Črnomlju. Dragatuš: Josip Kos, učit. mešč. š. v Črnomlju, Gradac: (vol. Podzemelj): Lovro Jelnikar, šol. upr. v Št. Vidu pri S'ični. Metlika-mesto: Ernest Rus, sodnik sres. sod. v Ljubljani, Metlika-okolica; volišče v Suhorju: Alojzij Koren, učitelj v Semiču, volišče Pri treh farah: Stanko černič, sodnik v Metliki, volišče Radovi-ca: Dragotin Brejc, šol. upr. v štrekljev-cu, Radatflviči: Stanko Dolenc, učitelj v Tribučah, Semič: Josnp Zupan, šolski upravitelj v Črnomlju, 2. Jakob Ušenič-nik, učitelj v Drašicah, Stari trg: Maks Loh, sod. pripr. v Ljubljani. Vinica: Karel šterbenk, ravnatelj meščanske šole v Črnomlju, volišče Sinji vrh: Milan Labič. šolski upravitelj. Srez Gornji grad Bočna: Slavko Savinšek, inšpektor fin. min. v Beogradu. Gornjigrad: Franc Ko-šenina. notar. Ljubno: dr. Jože Arh. ban zdravnik. Luče: Ludvik Mahat, šol. upr. Mozirje: Fortunat Remše, tov. ravnatelj. Nova Štifta: Ivan Duh, šol. upr. Kečica ob Savinji: Zorko Kotnik šol. upr., vol Gorica: Fran Petrič. šol. upr. Solčava: števan švagelj. učtelj iz Rečice ob Sav. Šmartno ob Paki: Branko Potočnik sodni pripravnik iz Celja. Srez Kamnik Blagovica: Ivan Intihar, šolski upr. v Trzinu; Dob: inž. Anton Tepež; Domžale: dr. Juro Dolenc. uradn:k glavne kontrole v Beogradu; Homec (volišče Preserje): Josip čampa. višji kontr. poštne direkcije v Ljubljani; Ihan: Viljem Rožič. šol. upr. v Jaršah. Kamnik: dr. Dominik Zvokelj. odvetnik vol. Nevlje: Ivan Jezeršek. šol. upr. v Komendi, volišče Mekinje: Fran štruc, šol. upr. v Blagovici, volišče Tunjice: dr. Fran Vidic, vlad. svet. v p. volišče Podgorje: Karel Potrata, sodnik, volišče Paloviče: inž. Karel Kumer. Kamniška Bistrica (volišče Stahovica): dr. Josip Dobrošek, sodnik pri sod'šču za zaščito države v Beogradu; Komenda (vol. Zalog): Jakob Malešič, šol. upr. v Kamniku; vol. Komenda: Anton Muller, šol. upr. v Zalogu; Krašnja: Niko Trstenjak, vodja zemljiške knjige na Brdu. Lukovica: Župančič Gilbert, starešina sres. sod. na Brdu; Mengeš: Fran Bokalič, vodja zemlj. knjige v Kamniku; Moravče: dr. Konrad Blejec, sod. pripr. v Ljubljani; vol. Peče: Pavel Urankar prof. v Ljubljani; vol. Vrhpolje: Vladinrr Zitko, prof. v Ljubljani; Motnik: Alojzij šegula, viS. sod. ofic. v Kamniku. Radomlje: vol. Rova: inž. Fran Birk. Kamnik vol. Radomlje: Viktor Andrejka, polkovnik v p.; Sela: Janez K?ržan. šol. _ S^t-t^n?: ®*«s-tBo °b Tuhinju: Fran Petrič, Sol. upr. na Selah; Trojane: vol. čemšenik: Fran Kokalj, učitelj v Mengšu, vol. št. Gotard: Bogomir Vodop'-vec, šol. upr. v Znojilah, Trzin: Fran Čer-nišek. uradnik OUZD v Ljubljani; Vodice: Leopold Hladnik, šol. upr. v št. Vidu nad Ljubljano; Zgornji Tuhinj: Metod Jenko, šol. upr. v Rovu. Srez Kočevje Slovenska vas: Edvard škulj, šol. upr. v Gornji Pirnici. Fara: volišče Stara vas: Ivan Primožič, šol. upr. v D. M. v Polju, volišče Banjaloka: Albin Peterlin, referent banske uprave v Ljubljani. Kočevska Ke-ka: Alfonz Cepuder, starešina sreskega sodišča v Ribnici. Borovec: dr. Ivan Kralj, sodnik v Ljubljani. Morava: Alojzij Plen-kuš, šol. upr. v Kočevju. Koprivnik: Bruno Inkret, šol. upr. v Kostanjevici. Kočevje—mesto: dr. Ivan Brelih, sodnik v Ljubljani. Kočevje—okolica (volišče Stara Cerkev): dr. Vinko Vujčič, višji pristav poštne direkcije v Ljubljani, žalta vas: Miroslav Gorše, profesor v Kočevju, volišče Livold: dr. Julij Felacher, sodnik v Ljubljani. Loški potok: Josip Lakše, inšpektor poštne direkcije v Ljubljani. Mozelj: Fran Erjavec, šol. nadz. v Ljubljani, volišče Knežja lipa Ivan Knol. šol. upr. v Livoldu. Ribnica: Fran Rigler, pisarniški oflcial v Ljubljani, volišče žlebič: Josip Prijatelj. učitelj v Vel. Laščah. Sodražica: Fran Lazar, sodnik v Vel. Laščah, volišče Gora: Valentin Benedikt, sodnik v Ljubljani. Stari log: dr. Janko Lavrič, odvetnik v Ribnici, volišče Kleč: Bogumil Turk. sod. pristav v Kočevju. Velike Lašče: dr. Josip lic, profesor v Ljubljani, volišče Turjak: Andrej Kociian, profesor v Kočevju, volišče Rob: Josip Arko, sodnik v Kočevju volišče Sv. Gregor: Fran čemažar, profesor v Ljubljani. Videm—Dobrepolje:: volišče Podgorica: Jakob čerček. star. sres. sod. v Velikih Laščah, volišče pri Cerkvah: Anton Strah, učitelj v Vel. Laščah. Srez Konjice Konjice: 1. vol. Jožef Kumar, odvetnik. 2. vol. dr. Franjo Macarol, odvetnik, vol. Stranice: Karel Mohar uradnik cest. odbora v Konjicah, vol. šolski vrh: Jožef Novak, upravitelj mešč. šole iz Slov. Konjic. Loče: Stanko Hribar, sodnik iz Slov. Konjic, vol. Sv. Jernej: Marjan Bratuž. upravitelj ljudske šole. vol žiče: Teodor Vedernjak. pomož davkar v Slov. Konjicah Oplotnica: vol. Kavran: Franc Guben-šek, sodnik iz Konjic, vol. Kebelj: Jurij Jane. učitelj. Prihova: Jakob štefančič. šol. upr. Vitanje: Peter Vesel, pom. davkar iz Konjic, vol. Spodnji Dolič: Franc Kastelic tehnik iz Konjic, žreče: Viljem Hreščak davkar iz Konjic, vol Sv. Ku-nigunda: Franc Oblak, tajnik cestnega odbora iz Konjic. Srez Kranj Besnica: Fran štular, pristav fin. dr. v Ljubljani; Cerklje: Andrej Kalan, prof. v Kranju, vol. šenčurska gora: Ferd.nand Ničemer sodnik v Kranju; Golnik: dr. Marjan Erman odv. pripr. v Kranju; Jezersko: dr. Maks Virnik. odv. kand. v Kamniku; Kovor: Karel Ferjan. sod. pripravnik v Ljubljani. Kranj: 1. Josip Pfeifer, star. sres. sod. v Kranju, 2. Fran Poljanec, sodnik v Kranju; Križe: Fran Korbar. prof. v Kranju; Mavčiče: Fran Petere, sodnik v Kranju; Naklo: Alojzij Aljančič, odv pripr. v Kranju; Preddvor: Fran Tičar pogodbeni poštar; Predoslje: Fran Rozman šol. upr v Cerkljah; Smlednik: Stanko Rupret šol. nadzornik v Kraniu Stražišče: volišče Šmartno: Janko Tor-kar, podinspektor finančne kontrole V Kranju, volišče Zgornje Bitnje: Martin Fortuna, prof. v Kranju: Sv Ana: Martin Kuhar:č, šol. upr. v Voklem; Sv Katarina: Franc Valjavec, šol. upr v šmartnem. Šenčur: Pavel Japelj. šol upr. iz Smlednika, vol Velesovo: Josp Virnik. šol. upr Tržič: dr. Ignac šiler odv. iz Kranja. Sses Krik® Boštanj: Vladko čcšm;var, uradnik OUZD v Ljubljani, Bučka; S anko Peter-line, prof. iz Ljubljane Cerklje oh Kr'relec. šef radijske po.-taje v Ljubljani Kostanjevica; Vinko Panče sodnik iz Litije, KrsKo: dr. Franc Loža' star. sres. sod iz Kostanjevice Leskovec 1. Ignac Petje sresk šol nadz.. 2 Le<> pold Koma, šol upi j Velikem Podlogu vol. Veliko Trnje Jože Pire. šol upr Mokronog; Franc čoš sodnik. R«deče: dr. Peter Jereb notar: volišče v lagnje-tincu Stanko Modic. sodnik iz Mokronoga. Raka: Fedoi Košir sod. pripr iz Ljubljane. Studenec: Jože Pirnat šel upr. z Jesenic, Sv Krt/: dr An on Mila-vec, predsednik Pok za v v Ljubljani: vol Bušeča vas: dr. Vlado Beiančič. uradnik Zadružne gospodarske banke v Ljubljani škocijan: 1. Jožef Pa-šič. profesor iz Ljubljane. 2. Leopold Jovan. šol jpr iz Sv. Petra pri Novem mestu Št hni: Franc šihter. šol upr od Sv Križa, 2 Niko Slapar šol upr iz Studenca. Sv. Runert: 1. Drago Rrstoh-ir «ol upr iz Litije, 2. Stanko I-r.mrrč. učitelj z Jesenic, Grebelno; Janko Vakselj sodni of:-cial iz Ljubljane TržiVe: Ciril Lavrič. višji pisarniški predstojnik iz Ljubljane. Sres Laško Hrastnik-Dol; l. dr. Andrej Arnšek, zdravnik, 2. Dragotin Golja, višji insp. notr. ministrova v Beogradu, vol. Dol: Metod Jenko, uradnik TPD v Hrastniku, Jurkiošter: Fran štros, sod. pis. uradnik v Laškem Sv. Krištof; Josip Podboj, srd. v Laškem, vol. Sv Jedert: Alojzij Koželj, šol. upr. v šmartnem. Laško. i. Juro Kislinger, šol. upr. 2. dr. Josip Flego, odvetnik. 3. (Reka): Bogomil Rož, sodnik, Sv. Lenart: Josip Kunič. sod. pristav, vol. Sv. Rupert, Adolf Ma-gajna, žel. uradnik v Laškem. Loka pri Zidanem mostu: dr. Peter Jereb, notar v Radečah, vol. Zidani most: Štefan Šifrer, višja kontrolor žel air. v Ljubljani. Trbovlje: 1. Josip Pečnik, ,šol. upr., 2. Adolf Vidra, obratovodja TPD, 3. Josip češčut, stavbenik TPD, 4. Anton Osterc, ravnatelj, 5. (LoKe) Mirko Ratej, kate-het, 6. (Loke) dr. Janez Jens,'erle. zdravnik, vol. 7. (Rečje) Filip Slokan, učitelj. Srez Litija Dol: dr. Zdravko Flis, odvetn. pripr. iz Celja; Kresnice: Boris Kermavner, sodni pristav iz Cerknice; Krta (volišče na Gmajni): Ciril Sovkal. sod. pripravnik iz Ljubljane; Litija: Ivan Tratnik, starešina sres. sod.; 2. Alfred Fišinger, sod. pripr.; 3. Anton Vergej, postaj enačelnik na Savi. Melinše: dr. Pavel Sušteršič, sod. pripr. iz Ljubljane; Polšnik: Lovro Korenčan, šol. upr. iz Radeč; Primskovo: Jožef Pesek, šol. upr. iz Ambrusa; Stična: Gustav Golja, odvetnik iz Krškega; Sv. Križ: Franc Loreto, tajnik konsumnega društva iz Ljubljane; Šmartno: Leopold Sparha-kel, viš. poštni kontr. iz Ljubljane; Sv. Jurij: Rudolf Fajon, šol. upr. iz Predoselj; volišče v Dobrovici: Albin Vidmar, sod pripr. iz Novega mesta; St. Vid: Slavko Jerančič, sod. kanci, iz Logatca. Trebeljevo (vol Prežganje): Stane Po-nikvar, učitelj iz Zagorja; volišče Janče: Franc Prežel j, uradnik OUZD iz Ljubljane; volišče Štanga: Zlato Levičar, sodni pripravnik iz Ljubljane; Vače: dr. Ludvik Gruden, tajnik stola sedmorice iz Zagreba; Veliki Gaber: Rado Janžič. šol upr. s Police; Višnja gora: l. dr Ivan Močnik, starešina sres sod.; 2. Janko Go-stič, viš. pis. ofic. v Ljubljani. Zagorje: 1. dr. Edvard Votič. sod. prip. iz Ljubljane; 2. Rudolf Drolc, rudn. poslovodja iz Zagorja; 3. Vinko Grm. šolski upravitelj Srez Logatec Begunje: Mirko Avsenek, profesor iz Ljubljane. Bloke: vol. Nova vas: Milan Finec, sod. pripr. iz Ljubljane; volišče pri sv. Trojici: dr. Emil Ceferin, uradnik Zadružne zveze iz Ljubljane. Cerknica, dr. Aleksander Grobelnik, sodnik sreskega sodišča iz Ljubljane, vol. v Grahovem: Anton Dremelj, sod. pripr. iz Ljubljane. Dol. Logatec, Alojzij Rant tajnik stoia sedmorice v Zagrebu. Gor. Logatec: dr. Karel Faganel, magistratni uradnik iz Ljubljane. Hotedršica: Ernest Tomec, profesor iz Ljubljane. Planina: Fran Sušteršič, profesor iz Ljubljane. Rakek: Predrag Pešič, svetnik fin. min. v Beogradu. Kovte Franc Detela, starešina sreskega sodišča v Logatcu. Stari trg: Ignac Tirs, revizor Zadružne zveze v Ljubljani; volišče Iga vas: dr. Fran Perger, uradnik Kmetijske zbornice v Ljubljani, voL Gornje Jezero: Milan Grom, šol. upr. z Babnega polja. Sv. Md: Vinko Skubec, šol. upr. iz Češnjice; Ziri: 1. dr. Karel Capuder, gimnazijski ravua-telj iz Ljubljane, 2. Fran Pavlin, profesor tz Ljubljane. Srez Ljubljana Borovnica: Bogomil Remec, upokojeni gimn. ravn. iz Ljubljane; Brezovica: Igo Czerny, sod. pripr. iz Ljubljane; Dobrova: Josip Zakrajšek, šol. upr. iz Notranjih goric; Dobrim je: vol. v Sostrem: Jože Baš, uradnik OUZD iz Ljubljane; vol. v Spodnji črešnjici: Anton Selan, višji rač. insp. banske uprave v Ljubljani; Dol: Ivan Baje, uradnik PAB iz Ljubljane; Dolsko: Janko Andolšek, uradnik Vzajemne posojilnice iz Ljubljane. Grosuplje: Anton Rasberger, železniški svetnik iz Ljubljane; Horjul: Rudolf Wag-ner, uč telj banske uprave v Ljubljani; Ig: Franc Grafenauer, prof. iz Ljubljane; Jezica: dr. Ivan Bizjak, referent prav. min. v Beogradu; Loj;: dr. Mirko Pajnik, odv. kand. iz Ljubljane; Medvode: vol. v Preski: Josip Kos. referent prosv. min. v Beogradu; Polhov Cradec: Franc Stopar, prof. iz Ljubljane; Podgorica.: vol. pri Sv. Jakobu: dr. Ivan Oblak, zobozdravnik iz Ljubljane. --i Polje: Fran Krcmžar, predsednik OUZD v Ljubljani; Zalog: Ivan Rupnik, šol. upr. :z Tuhinja; Preserje: Avgust Clemente. šol. upr. iz Dobrove, Ralna: vol. v Kop-lju: Vekoslav Rupnik, vet. nadzornik iz Ljubljane; Rakitna: Janez Zupan, šol. upr. iz Blatne Brezovice; Rudnik: Alojzij šon, notar iz Ribnice; Slivn!ca: vol. žalna: dr Ivan Grafenauer, prof. iz Ljubljane. Šmarje: Joža Likovič ban. tajnik 'z Ljubljane, Šmartno pod šmarno goro: Janko Sever, prof iz Ljubljane: št. -lošt: Gotard Rot. ravn mešč. šole iz št. Vida št. Jurij pri Grosupljem: dr Josip šenk. sodnik iz Ljubjane: št. Vid na J Ljubljano: Anton Brški. ban. uradnik iz Ljubljane; TomiSelj: dr. Jakob Svet, sodnik :z Ljubljane: Vrbn'ka: 1. Marjan Marolt odv., 2 Josip Tome sodnik iz Ljubljane; želim!je: Rajko Stoje, sodni pisarniški ravn. iz Ljubljane. Srez Maribor levi breg Duplek i vol. Sv. Martin pri Vurbergu) lr. Srečko Lajnšič, upokojeni sreski načelnik iz Maribora. Jarenina: Albin Kna-pič, fin insp iz Beograda Aamnica: dr tvan Dvornik, prof. iz Maribora. Korena: Janez štefančič. uradnik prometnega mi nistrstva v Beogradu. Košaki (vol. Krče-(.ina): Stanko Lavrič. šolski upravitelj, (vol. Sv Peter): Josip Lenart, sodni svetnik iz Maribora Pesnica (vol Spodnja Sv. Kungotal: Ivan Foreesin. uradnik iz Maribora. Selnica ob Dravi: Matej Mržnarič, vodja zemljiške knjige iz Maiibora, vol Sv. Duh na Ostrem vrhu. Stanislav fortuna, sodni pripravnik v Mariboru. Sveči na: Ladislav Mlakar, prof iz Maiibora. Sv. Ana v S. g.: Maks Aiič. soon;k pri Sv Lenartu. Sv. Anton v S. g.: dr. Adolf Pečovnik. prof. iz Maribora. Sv. Benedikt v S. «-: Jakob Meško, šol. up. od Sv Ruperta. Sv. Jakob v S. g.: Kare! Koželuh. prof. iz Maribora Sv. Jnrij ob Pesnici:: Stanko Lapah, prof. iz Maiibora. fciv. Jrrij v S. g.: Fran Janjič. ravnatelj mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru. Sv. Križ pri Mariboru.: Josip Hlebec, šolski upravitelj. Sv. Lenart v S. g.: dr. Ožboit Ilavnik. starešina s:es. sodišča. Sv. Marjeta ob Pesnici; Franc Fink, šol. upr. iz Maribora. Sv. Ku-peit v S. g.: dr. Josip Kronvogel, upok. dvomi svetnik iz Maribora. Sv. Trojica v S. g.: dr. Franc Pichler, odvetnik iz Maribora. št. Ilj v S. g.: Franc Sommer, uči-teli iz Maribora. VeJka (vol. Marija Snežna): Franc Ferlinc, šolski upravitelj v pokoju. Zgornja Sv. Kungota: dr. Ljubomir Drnovšek, sod. pripr. iz Maribora. Maribor mesto: 1. vol. dr. Matej Lovren-čič, starešina sres. sod., 2. Pavel Kleber, višji sod, ofic., 3. Miloš Senica, sodnik, 4. Avgust Habermut, sodnik. 5. Adolf Do-stal, podravnatclj Spodnje štajerske ljudske posojilnice, 6. Janko Kovačec, ravnatelj Banovinske hranilnice, 7. Ado:f Hud-nik, predsednik okrožnega sodišča, 8. Josip Barle, ravnatelj mestnega poglavarstva. 9. Franjo Baš. profesor, 10. Hinko i Druzovič, upokojeni profesor, 11. dr. Ivan Mišič, upokojeni profesor. 12. Anton Mere, , sodni oficial, 13. dr. Vojteh Hočevar, sodnik okrožnega sodišča, 14. Stanislav Fortuna, sod. prip. In 15. Ciril Skvarča, višji žel. kontrolor. Srez Radovljica Mojstrana: Maks Rak, uradnik PAB iz Ljubljane; Gorje: Lojze Ložar, uradnik PAB iz Ljubljane, 2. voliSče v Zasipu: Ivan Burja, tajnik PAB iz Ljubljane. Jecetiioe: 1. Fran Golob, Sef železniške kurilnice, 2. Rudolf Ravnik, tovarniški nameščenec iz Ljubljane, vol. Hrušica: Mi jo Bertoncelj, žel. svet. iz Ljubljane, vol. Sv. Križ: Melhior Zalar, šol. upr. iz Mošenj; ; Kamna gorica: Ivan Sirnik. šol. upr. iz Ovs S; Koroška Bela: 1. dr. Stanko Zupan, odv. pripr. iz Radovljice, 2. Maks Onič, tovarniški uslužbenec; Kranjska gora: Karel Bleiweis. sodnik; Kropa: Jože Gas-peršič, ravn. zadruge; Lesce: Matevž Moli orič, sod. pripr. iz Ljubljane; Ovsiše: Franc Hvastja, žel. svetnik iz Ljubljane. Radovljica: Viljem Gruntner, šol. upr.; Rateče Planica: Josip Gospodarič, Sol. upr. z Jesenic; Rudno: vol. Boh. Bela: inž. Jernej Zupane, industrijec iz Lancova. vol. Rudno: Albin Bregan, Sol. upr.; Srednja vas: Valentin Budovec. sodnik iz Radovljice. vol. Koprivnik: Ignac Tratnik iz Radovljice. Srez Slovenjgradec Mislinje: vol. Straže: Alojzij Jaš, Su-mar iz št. Ilja pod Turjakom, vol. št. Ilj pod Turjakom: Jože Berkovnik, šol. upr.; Pameče: Ferdo Cerne. adm. pripr. iz Slo-venjgradca; Podgorje: Ivan Kugler, šol. upr.; Razbor: Ivan Rutar. šol. upr.; Slovenjgradec: Leopold Kopač, šol. upr.. vol. Stari trg: dr. Josip šmid, starešina sres sod. škale: Ivan Miki, blagajnik drž. rudnika v Velenju; Šmartno pri Slovenjgradcu: Rudolf Mulec, učitelj, šoštanj: Viktor Sve-telj, sodnik sreskega sodišča, vol. Draž-mirje: Fran Hribernik ravnatelj; Sv. Andraž pri Velenju: dr. Alojzij Simoniti, upravnik bolnice v Slovenjgradcu, št. Ilj pri Velenju: Stanko Gradišnik, šol. upr.; št Janž pri Slovenjgradcu: Zdenko Ver-stovšek. referent državnega sveta iz Beograda; Topolšica: Ivan Zaje, upravitelj zdravilišča; Velenje: Cvetko Kavčič, knjigovodja državnega rudnika. Srez škof ja Loka Črni vrh: Drago Ulaga, referent mim-strsta iz Beograda. Javorje: Fran Ustar, starešina sodišča v škof ji Loki. Oselica: Ivan Kržišnik, sreski šol. nadz. Iz škofje Loke. vol. Leskovec: Ivan Triler, učitelj iz Zalega Loga. Poljane: Franc Cerar, tehnični vodja tovarne »Sešir« iz Škofje Loke. Selca: Vladimir Pilgram, prof. iz Kranja. Sorica: Martin Železnik, šol. upr., vol Zali log: Ervin Rotman, šol. upr. iz Stare Oselice, vol. Davča: Ivan Lampič, šol upr. z Martinjega vrha. Stara Loka: Hinko Samec, uradnik zun. min. iz Beograda. Suha: Franc šega, knjigovodja tovarne »Sešir« v Skofji loki. škofja Loka: Jožef Sever, šef katastrske uprave. Trata: Franc Zebre, sodni oficial iz škofje Loke žminec (vol. Puštal): Jožef Okorn, ban. uradnik iz Ljubljane Železniki: Josip Cerne, sodnik iz škofje Loke. Srez Šmarje pri Jelšah Kostrivnlca: Fran Bratuš, urad. zdravilišča v Rog. Slatini: Kozje: Fran Šola-rič sodnik; Pilštajn: Kazimir Modic, sod. pristav iz Celja; Planina: Fran Gruden, šol. upr., vol št. Vid: Gojmir Jelenec. od- vetnik v Kozjem; Polje ob Sotli: vol. Buče: Josip Grum, starešina sres. sod. v Kozjem, vol. Polje: Janko Regvart, učitelj iz št. Petra; Ponikva: Josip Kincl, šol. upr. Sv. Peter na Medv. selu: Janko Le-skošek, insp. prosv. ministrstva iz Beograda. Sv. Peter pod Sv. Gorami: Oskar Čer-melje, ravnatelj hranilnice v Celju; Pristava: Oton žunec, šol. upr.; Podčetrtek: Fran Bratko, sreski kmet. ref. v Šmarju, vol. Verače: Fran Lovrec, šol. upr. v p. Rogatec: Fran Golob, notar, vol. Do-načka gora: dr. Milivoj Rešič, sodnik v Rogatcu, vol. št. Florijan: Ivan Goršič, uradnik zdravilišča Rog. Slatina; Rogaška Slatina: Branislav Nenadovič, adm. svet. nar. skupšč;ne v Beogradu, vol. Sv. Križ: Ivan Glinšek, šol. upr. v p.; Stoperce: Karel Slabe, šol. upr. Šmarje pri Jelšah: Jožef Kokalj, sodnik apel. sod. v Ljubljani, vol. Sladka gora: Marijan Kalin, tehnični vodja cestnega odbora; Sv. Štefan: Ivan Košir, tajnik cestnega odbora; št. Vid: Josip Pole, sodnik v Šmarju; Zibika: Fran Zupane, učitelj; žetale: Miha Jerman, sod. pripr. v Celju, Loka pri žusmu: dr. Fran Moser, ban. vet. v Kozjem. Ljubljana mesto Šola v Zgornji šiški: 1. dr. Anton Ba-jec, direktor mestne ženske real. gimn 2. dr. Ivan Vrtačnik, upok. pr* .?. upr. sod', šča- Dekliška šola v Spodnji š'5ki: luž. Ognjeslav Borštnar, Deš!--a "ola v Spou»>ji šiški: 1. dr. Ivo česnik, odv., 2. Vinko Sirasser, apel. sod.; III. drž. real. gimn. v Linhartovi ulici: 1. Jakob Jerman, sta-reš. sres. sod., 2. odvetnik dr. Božidar Vo-dušek; Šola za Bežigradom: 1. sodnik Ferdo Merala, 2. višji fin. svetn:k dr. Ernest Močnik. Meščanska šola v Mostah: 1. žel. urad. dr. Matija čampa, 2. odv. dr. Vladislav Pegan; Osnovna šola v Mostah: notar Matej Hafner, Mestno zavetišče v Japlje- vi ulici: vseuč. doc. dr. Vladimir Murko; Gluhonemnica: vi. svet. dr. Josip Der-mastja; šola na Ledini: odv. dr. Lojze Vrtačnik. Moško državno učiteljišče: odv. dr. Franc Leskovic; Sodišče: apelacijski sodnik Franc Kovač, 2. sodnik sodišča za zaščito države Karel Klenovšek iz Beograda; Drž. klas. gimn. v Tomanovi ulici: odv. dr. Milan Korun; ženska realna gimnazija na Bleiweisovi cesti: notar dr. Anton Bar-tel; I. drž. realna gimn. v Vegovi ulici: namestnik drž. tožilca dr. Leon Pompe. šola na Grabnu: magistratni komisar Stanko Mihelčič; šola na Vrtači: sodnik dr. Andrej Dolinar; Nova šola na Viču: 1. odv. pripr. Franc špendal, 2. viš. ban. svet. dr. Štefan Skubic; Stara šola na Viču: ban. višji fin. svetnfk Ignac širca; Teh. srednja šola na Aškerčevi cesti: 1. tajnik Zadružne zveze Anton Kralj, 2. šef odseka ban. uprave inž. Franc Rueh; Prosvetni dom v Cerkveni ulici: višji fin. svet. Jof^p Mosetich. šola na Prulah: 1. mag. svet Leopold Vider, 2. sodnik Edvard Vračko; šent.ia^ kobsko šola: glavni ravnatelj Hranilnice dravske banovine dr. Mirko Božič; Mestni dom: odv. dr. Josip Voršič; O. drž. r. gimn. na Poljanah: višji rač. insp. Janko Dolžan; Mariianišče: prof. dr. Vinko šara bon; Mladinski dom na Kodeljevem: pošt. viš. svet. Jožef štrukelj. Gostilna češnovar na Dolenjski cesti: odv. dr. Stanko Žitko; šola na Barju: uradrik Vzajemne zavarovalnice inž. Janez Unek; Drž. žensko učitel jišče na Res-ljevi cesti: načelnik želez, direkcije Frnnc Hojs. Nove naloge češkoslovaške vojske Agrarni organ »Venkov« piše o bodoči češkoslovaški vojski t njenih nalogah Pri tem poudarja med drugim Postavljaju se temelji novega političnega in gospodarskega programa Spremembe bodo številne in globoke Np<">T>ti raznim vestem da novi državi voiska ne bo potrebna je treba pribiti dejstvp da država brez vojske ne b bila dr?ava Naša vojska bo še nadalje ostala vršilec volje dr?avne politike Novi polo?ai v državi pa dale seveda tudi vojaški upravi nove naloge Prejšnja leta le voja«ka uprava žrtvovala milijarde/a obrambne naprave ki jih končno z znanih razlogov ni bilo mogoče uporabiti Lahko rečemo da ie vojaška uprava to svojo nalogo dobro rešila saj so znana ooročila n^mSkih vojaških strokovnjakov ki «o naše nbramhne nanrave smatrali 'a veliko oviro in pravi problem nemške lfenzve Na«a vojska hn tudi v bodoče -torila vse ia se ?avaruie varen razvoj iržave Naši od?ovorn; oolitiki reški slo-'n nodkarpatski hode na«i v-oiski ■loloč li niene bodoče naloge T7po!nitev '"h nalog ne bo lahka Predvsem bo treba ass**!sškega ff^i.3 v A^isrlki l.nndon. 2. nov o Kakor poroča ->Daily Hcra!o'«. je an^lcšk' k'a!j sprejel povabilo. k: mu ga je poslal predsednik Konsevelt. naj pride na obisk v Washn.gton Baje je pismo, v katerem krah Jurij sporoča svoj pristanek, že na poti v Ameriko Kdaj bo ka!j Jurij obiskal Kanado in Zedinjene države, še ni bilo obiavljeno. Plr.3w liže stike z Berlinom Berlin, 2. novembra, b. V tukajšnjih političnih krogih krežijo govorice da je južnoafriški narodneebrambni minister Pi-row. ki se je pred dnevi mudil v Lizooni in Šalamanci. po svojih zaupnikih poizvedoval. ali bi bil njegov obisk v Berlinu za-želien. Pirow je znan po svoji naklonje-no3'i nemški zahtevi o vrni* vi njenih bivših kelonij. seveda pod pogojem, da Nemčija izključi iz svoje kolonialne zahteve vrnitev jugozapadne Afrike, ki je kot mednarodni mandat priznana Južni Afriki. Prav ta nekdanja nemška kolonija pa je Nemcem najbolj pri srcu, ker tvori v njej nemško prebivalstvo večino belega prebivalstva. »Berliner Bftrsen-Zeitung« zelo ostro zavrača angleško in francosko s ališče v kolonialnem vpraSanju ter polemizira tako z resolucijo radikalnega kongresa v Marseilleu, ki odklanja nemške kolonialne zahteve, kakor s "»tališčem večine londonskih Ustov, ki odklanjajo razgovore o vrnitvi vseh bivših nemških kolonij. zadovoljiti želje obeh avtonomnih vlad na Slovaškem :n v Podkarpaski Rusiji glede razmestitve višjih poveljstev in posameznih ed nic. Nadalje bodo javna dela, zlasti graditev novih železniških prog in cestnih zvez vsaj v začetku pod nadzorstvom či-niteljev, ki nudijo jamstvo, da bo od izvajanja teh del :zključsno vse, kar bi bilo v zvezi s strankarsko-političnimi vplivi. Važna pa bo zlasti naloga vojaške uprave na področju zgraditve primerne oborožene sile Nimamo več onega, kar smo doslej imeli in morali bomo varčevati tudi v armadi Državna politika se bo držala gesla da je najboljša ona politika, ki varuje mir To nam predvsem narekuje ureditev odnošajev s sosedi Armada se bo morala v svojih načrtih povsem prilagoditi novi zunanji politiki, V armadi ni mesta za ideološka nasprotja, ona se mora prva sprijazniti z našim novim položajem v srednji Evropi. Sosedom bomo morali pokazat' dobro voljo in prijateljstvo. To politiko bo podprla tudi vojaška uprava, ki bo temu namenu preusmerila vso vojaško vzgojo. Proglas es! carodso socialistične stranke Praga. 2 novembra A A CTK Glavni odbor narodno socialistične stranke ie objavil proglas, v katerem pravi med drugim: Izključeno je. da bi se zopet mogli vrniti nazaj v stare strankarske zablode, prav tako pa tudi ne moremo soditi oseb, ki so umrle Narod pa potrebuje trdnih osnov ta pa se mora zopet nasloniti na koncentracijo narodne edinosti in na zavest pravice Narodna socialistična stranka je pripravljena v ta namen žrtvovati tudi svoj obstoj in hoče vse svoje sile posvetiti tej koncentraciji Pro