Poštnina pavialrana. Urednlltro fn npravntjtv« lista je v LJub’janl Breg št. 12. Telefon 119. V Lj bljan«, 7. januarja 1922. Leto II. Izhaja vsako soboto Celoletna naročnina 37 50 D trcsc!na 3 50 „ Posamezne - * Številke ae ra- r •"'Jop«75p. ^&e*4od j: —— *rt malih oglasih beseda ?5 p. Zakaj ne moremo umolkniti? Ob koncu lanskega leta smo vprašali: Ali je »Avtonomist" še potreben? Ali ne mislite, da je že dovršil svojo nalogo? Ali se ne vrši potek dogodkov v naši državi tako, kakor smo mi napovedali od vsega početka? Naši čitatelji so na ta naša vprašanja odgovorili, da je naš list še potreben! Zato nadaljujemo! Imamo brezdvomno to zaslugo, da smo pokazali na važnost ustavnega vprašanja. Ko so se vršile volitve v konstituanto v novembru 1. 1920., je celo med najbolj vodilnimi političarji v Sloveniji vladala glede važnosti ustavnega problema velika nejasnost. Nobena od slovenskih političnih strank v tem vprašanju ni bila absolutno zanesljiva in jasna sama v sebi. Takrat so vse stranke sicer povdarjale potrebo socialnih revolucij ali pa reform, niso se pa s potrebno jasnostjo zavedale, da je vse to odvisno od tega, na kakšen temelj se bo postavila nova jugoslovanska država. Meglenemu govorančenju o „uje-dinjenju" ni bilo konca ne kraja, če pa se je vprašalo te „ujedinjevalne“ govornike, kako si oni predstavljajo konkretno notranjo in zunanjo ureditev nove državne zgradbe, navadno ni bilo dobiti točnega odgovora. Vsepovsod smo plavali v frazah in v deinagoštvu. To stanje in to nejasnost ljudstva je spretno iprabila mlada jugoslovanska kapitalistična stranka. Dosledno je šla za tem, da uvede v novi, na znotraj še ne urejeni jugoslovanski državi, strogi centralistični upravni in vladni sistem. Dva cilja sta bila temu stremljenju preu očmi: Prvič, .da se delavno kmetiško in delavsko ljudstvo socijalno potlači, ali kakor so govorili „pacifi-cira“. Drugič, da se tako spravi zlasti hrvaško in slovensko ljudstvo pod nadvlado srbskega plemena. Beseda „srb-sko pleme“ je služila tudi v tem primeru le kot zavesa maloštevilni „porodici“ v Belgradu, ki smatra državo za svoj izključni izkoriščevalni objekt. Ustava, ki smo jo potem tudi končno dobili, je veren izraz tega mlado-kapitalističnega hotenja. Njena notranja upravna in vladovalna oblika je posneta po vzorcu navadne vojaške kasarne. Parlamentarizem, o katerem se dandanes pri nas toliko govori in piše, je le navidezen in o zdemokratiziranjii javnega upravnega n političnega življenja ni nobenega sledu. Parlamentarno vladanje, demokratične uredbe, enakopravnost ljudi, plemen in ver — vse to je zgolj lišp, brez prave vrednosti in veljave. Samouprava ljudstva — kje je? Nepoznana reč je to v našem vsakdanjtm javnem življenju. Pa še tisto malo, kar ustava v tem pogledu priznava ljudstvu — je ostalo na popir-ju. Kljub vsem lepim frazam na potrpežljivem popirju, vlada pri nas mala peščica ljudi, klika, ki skrbi le za sebe in svoje ožje prijatelje. Proti takšnemu vladanju se je zlasti na Hrvaškem dvignil velik odpor. Hrvaški kmet je skoro do zadnjega šel za Radičem, ki zahteva „hrvaško kmetiško republiko". V odporu proti sedanjemu nesigurnemu pravnemu stanju, se je tekom leta pridružila hrvaškemu kmetu še njegova inteligenca. Lahko se reče, da je danes ves hrvaški narod v boju proti sedanjemu upravnemu in vladnemu sistemu v novi državi. Ta spor m ;d srbskim in hrvaškim narodom je danes tako Vrdit in globok, da bo treba velikega, obojestransko požrtvovalnega truda in dela, predno ga bo mogoče ublažiti in brate zopet poravnati. Že Politični pregled. se je med Srbi samimi pojavila močna struja, ki uvideva neznosnost sedanjega stanja ter zahteva delo za sporazum. Kavno takšno neznosno stanje pa vlada tudi v drugih pokrajinah naše nove države: v Črnigori, v Bosni, v Makedoniji, v Vojvodini. Iz vseh teh pokrajin prihajajo pritožbe o nevzdržnosti sedanjega upravnega in vladovalnega sistema. Črnogorci se zlasti pritožujejo nad samovoljnostjo novega urad-ništva, ki se ne briga za postave, ampak dela, kar se mu prav zdi. To urad-ništvo se ne čuti kot nepristranski državni izvršilni organ, ampak kot strankarski eksponent, ki gnjavi vsakogar, ki noče biti njegov politični suženj. V Makedoniji so ječe polne, vse je osumljeno „protidržavnega mišljenja*’. Na tisoče in tisoče najboljših in najiz-obraženejših sinov tega ljudstva se potika danes po svetu kot emigrant, ki ne sine domov. Tam zunaj res rujejo proti naši državi in jo obtožujejo hudih nehumanih policijskih metod pri vladanju in državnem upravljanju. Tudi v Bosni in v Hercegovini ljudstvo ni zadovoljno s tem režimom, ki noče poznati nobenih razlik, ki ničesar ne pojmuje, ki pozna zgolj nasilnost: ali — ali! Celo v Vojvodini, kjer je bilo 1. 1918. in 1919. pri-lično največ prijateljev ujedinjenja južnih Slovanov, se širi nezadovoljstvo v veliko veselje sosedne Madžarske. Kaj pa pri nas v Sloveniji? Od 1. 1918. dalje so naše politične stranke napravile hude napake. Tudi mi smo bili nad izvršenim ujedinjenjem tako razveseljeni, da smo pozabili na naše glavne potrebe. V ustavni borbi se je velik del naših poslancev obnašal zelo dvoumno. 11 slovenskih poslancev je celo javno glasovalo za sedanjo ustavo. Večina slovenskih poslancev se najbržc ni niti zavedala za kaj gre in v kako izredno važnem času imajo izvrševati svojo od ljudstva jim naloženo dolžnost. Danes, pod pritiskom razmer, v katerih živi in trpi naše priprosto ljudstvo, vendarle prihaja spoznanje in prepričanje, da dolgo tako ne more dalje, da je temeljita remedura potrebna. Katera načela naj zastopamo, da pridemo do reda in večje zadovoljnosti ljudstva? Najprej mora zmagati načelo, da so vsi državljani enakopravni. To je prvo. Potem mora priti ljudstvo do veljave kot državni upravnik, da sc more vladati samo po „svoji veri in postavi". In tretjič, država mora biti vršilec in varuh socijalne pravice. Na ta tri vrhovna načela se mora oslanjati naša zahteva no reviziji ustave. Ustava naj služi ljudstvu, ne ljudstvo ustavi! Vsi znaki kažejo, da se bližamo preokretu. Morda bodo že letos tudi nove volitve v parlament, od katerega upamo, da bo izvršil revizijo in vrnil ljudstvu pravice, ki so mu danes odvzete. Takrat bo tudi slovenskemu ljudstvu stavljeno vprašanje: Kdo je bil za ustavno revizijo in kdo je bil proti njej? Kdo je bil za sedanji vladni sistem in ga je odkrito ali prikrito podpiral? Kdo mu je služil? Kakšna bodi nova ustava? Na ta vprašanja bo klicano ljudstvo, da da odgovor. Da ali ne — kratek bo odgovor! In jasen, trd in neizprosen! Tudi zaradi tega je potreben naš list. Na vsa ta vprašanja bomo skušali odgovoriti jasno, odkrito in brez strahu. Dokler ne dosežemo zmage, ne moremo odnehati! Kdor je mož, bo do konca z rami! A. DOMAČA POLITIKA. Novo vlado so sestavili za Božič. V vladi sede skoro sami stari ministri, ki zastopajo iste stranke, ki so našo državo tako srečno vladale že pred izbruhom vladne krize. Vodilno moč imajo demokratje in radikalci, torej pretežno Srbi. Ker se te dve stranki bolita med seboj na življenje in smrt, zato ne moremo reči, da je vladna kriza že rešena z imenovanjem nove vlade, ampak kriza traja dalje in bo trajala tako dolgo, dokler ne bodo prišle na državno krmilo nove stranke in novi ljudje, ki bodo državo uredile na podlagi obstoječih razmer, ne pa na podlagi nedosegljivih in neizpolnjivih želja. Boj za ministrska mesta. Novo vlado je sestavil g. Nikola Pašič. Med novimi ministri jih je nekaj, katerim se j<> posrečilo priti po dolgih bojih do za-željenih ministrskih mest in s temi mesti združenih dohodkov med ministrovanjem in po ministrovanju. Če bi ukinili plače za neštevilue ministre na razpoloženju, bi bile vladne krize mnogo redkejše. Med slovenskimi poslanci jt bil to pot dr. Žerjav tako srečen, da je dobil ministrski naslov. Če bi on kot minister za socijalno politiko hotel ljudem pomagati, naj napravi tako, da bo vsak moški v naši državi prišel do dohodkov ministra na razpoloženju. Vsak naj bo strankar, vsaka stranka mora priti v vladi na vrsto in v stranki vsak član. Potem bomo srečna država najsrečnejših ministrov in nikomur ne bo treba več delati. Vse nas bo redila država. Parlamentarno delo takorekoč počiva. Parlament je imel preko Božiča le 2 seji, na katerih je rešil državni proračun za mesec januar (takozvano dvanajstino). V razpravo je posegel tudi Stojan M.Protič,.ki je ostro, a mirno in dostojno kritiziral gospodarsko politiko vlade. Opozicija se je glasovanja udeležila, ne da izrazi vladi zaupanje, ampak da omogoči državi reden potek njenega gospodarskega- življenja. Če opozicija ne bi bila glasovala, bi bila vlada padla, ker je manjkalo preveč „državo-tvorcev“ pri seji. S tem so naši centralisti dokazali, koliko jim je v resnici za blagor države, katere vzdrževanje so oni po njihovem zatrdilu vzeli takorekoč sami v zakup. Zakonodajni odbor pa dela namesto parlamenta s polno paro. V malo tednih je rešil nad 700 zakonskih načrtov, naredb itd. Strašno bo, če se bodo začele od tega odbora sprejete naredbe uveljavljati v praksi, ker jih je mnogo, ki druga drugi nasprotujejo. Pri tako ogromnem številu tudi ni mogoč natančen pregled čez vse naredbe, in zmešnjava bi morala nastati, tudi če bi sedela nad glavo vsakega zakonodajca cela jata binkoštnih golobov. B. VNANJA POLITIKA. Vnanja politika velikih držav, kamor prištevamo Ameriko, Anglijo, Francijo, Nemčijo, Rusijo in Japonsko — Italijane je ameriški predsednik Harding na konferenci v Washingtonu postavil pred vrata, ker nič nimajo — stremi ▼ prvi vrsti za gospodarsko obnovo Evrope. V to svrho so sklicali konference v Washingtonu, v Londonu in te dni se sestane nova konferenca v Cannes-u na Francoskem. Največje težave, da ne more priti do mirnega sporazuma in do resnega gospodarskega dela, povzroču-je Francija s svojo vojaško politiko proti Nemčiji. Francija je danes v Evropi to, kar je bila pred vojno Nemčija. Zato je prišlo med Francijo z ene in med Ameriko in Anglijo z druge strani do ostrih nasprotstev in do hudih nastopov. Očividno pa bo morala Francija popustiti, ker jo ima Amerika s svojimi dolarji popolnoma v oblasti. Naša vnanja politika se giblje v skromnih mejah. Pravpaprav ni svoje lastne vnanje politike sploh nimamo. V Belgradu vedno naglašajo, da moramo slediti politiki „velikih zaveznikov*4, ne povedo pa, kateremu zavezniku naj sledimo, ker so nekdanji zavezniki med seboj vsi skregani in rasprti. Člani Male antante smo po zaslugi — ? Zdi se, da v Belgradu nekoliko preveč zaupajo na obnovo stare Rusije in na povratek bogve kakšnega carja, da bi naš državni čolnič zopet pripeli na veliki ruski brod. Zato vidimo povsod samo neodločnost in kolebanje in nobene jasne smeri, kakor si jo je začrtala na pr. če-lioslovaško politika pod spretnim vodstvom Masaryka in dr. Beneša, ki stremi za gospodarsko srednjeevropsko zvezo. Preko sporov z Albanci, hujskanja na Bolgare in vsakdanjih dogodkov z Italijo ne pridemo. Vsa naša vnanja politika se suče okrog vprašanja, kdo bo naš vnanji minister in kateri stranki bo pripadal. Kaj pa naj ta minister dela, kako naj krmari naš državni čolnič, po tem ne vpraša nihče. Tudi parlament ne. Vnanji minister postane bivši finančni minister dr. Momčilo Ninčič, oni, ki je tako sijajno rešil naše valutno '-prašanje. Prepričani smo, da bo žel tudi na vnanjepolitičnem polju slične uspeh kot na finančnem. On pripada radikalni stranki in je pogosto kraljev gost. Demokratje so zaradi njegovega imenovanja razjarjeni in zahtevajo, naj sc ustanovi poseben parlamentarni odsek za vnanje zadeve, ki bi nadzoroval delovanje novega ministra. Resnica je, da imajo take nadzorovalne odseke po vseh demokratičnih državah, pri nas ga pa ne bo, ker bedo znali radikalci to gotovo preprečiti. Radikalci drže vnanje ministrstvo trdno v svojih rokah in vstop v diplomatsko službo kraljevine SHS bo še dolgo odvisen od pripadnosti k radikalni stranki oziroma od milosti raznih belgrajskih „porodic“. Razmere v Crni gori. Cita te in širite AVTONOMISTA! Črnogorci so nam Slovencem znani kot sloviti junaki iz dobe turških vojsk. Njihova skalnata dežela je bila od nekdaj varno pribežališče vseh svobodoljubnih rodov, ki niso hoteli ukloniti tilnika pod tuji jarem. Kljub silnim turškim navalom si je znal hrabri in bojeviti črnogorskih rod ohraniti svojo svobodo in svojo neodvisnost. Njihova državica je bila majhna, skalnata in nerodovitna, toda njihova je bila in v njej so mogli piosto dihati in se razvijati po svoje. Črnogorci so svojo državnost ohranili do ujedinjenja s kraljevino Srbijo z ostalimi srbskimi, hrvaškimi in slovenskimi deželami v eno državo. Črnogorcem sc torej pri najboljši volji ne da očitati kakšno „osvobojenje“, ker so že od nekdaj imeli svojo državo in so tudi za časa svetovne vojne stali na strani antante. Te države pa nova kraljevina ni pustila vsaj upravno obstojati dalje, dokler se ne bi našla pametna srednja pot za izenačenje zakonov, če je to izenačenje sploh potrebno in kolikor je potrebno, ampak prevrgli so vse staro, novega pa nič ustvarili, tako da vlada v črnogorskem delu naše države zmešnjava, s katero sc da primerjati 'c še naravnost divje stanje ob albanski meji in v Južni Srbiji. O današnjem stanju v Črni gori je obširno govoril na velikem shodu radi- kalne stranke dne 13. decembra preteklega leta poslanec Janko Drljevič. Iz njegovega govora posnemamo le najvažnejši stvari: „Glavno zlo, vsled česar trpi cela naša kraljevina, je uničeni pravni čut in otopela pravna varnost. Človek se mora vpraševati dan za dnem: Ali pri nas sploh še obstoji kakšen red? Kje leže vzroki vseh teh zmešnjav? Kajti najti in odstraniti vzroke se že pravi zlo odpraviti. En vzrok porušene pravne svesti leži morebiti v tem, da smo delali na račun predvojnega državnega reda prevelike koncesije raznim novim strujam. Priznam sicer, da je bilo treba marsikaj dovoliti in prenarediti, toda gospodarski interesi našega naroda niso zahtevali razširjanja raznih novih principov in metod v takem obsegu, kakor se to vrši. Na ta način se je ves naš stari pravni red prehitro zrahljal in danes ni niti starega niti novega reda več. Drugi vzrok zmešnjave, v katero smo zabredli, leži v tem, da so mešali dva popolnoma različna pojma: upravno centralizacijo in pa prenovitev uprave. Oboje so smatrali za eno in isto, čeprav to dvoje ni isto. Upravo centralizirati, to sc pravi: prepustiti izdajanje končnoveljavnih naredil centralnim državnim organom. Pojem centralizacije zahteva, da sc izdajajo take naredbe na podlagi istih zakonov za celo državo. Ni pa pri vsem tem potrebno, da se upravni organi v Vojvodini ali pa v črni gori, ki imajo iste dolžnosti in opravljajo iste posle kakor jih opravljajo v Srbiji „srcski“ načelniki, tudi v Vojvodini ali Črni gori tako imenujejo. Preureditev uprave pa obstoji v iz-premembi upravne zakonodaje. Za tako preureditev je treba mnogo študij in mnogo časa in mnogo sposobnih ljudi in mnogo denarja. Naše vlade so doslej vse te stvari drugače razumele. One so mešale oba pojma (upravno centralizacijo in preureditev uprave) in tako ustvarile iz pravnega reda državno sejmišče, kjer ni več osebne ne premoženjske sigurnosti. Tako Stanje vlada skoro v celi državi. Ker pa razmer v ostalih delih države ne poznam, hočem na kratko opisati stanje v Črni gori. V Črni gori do danes še ni razveljavljen noben stari zakon ali vsaj ni razveljavljen na pravilen način. t. j. da bi bil razveljavljen tako, da bi stopil na njegovo mesto nov zakon. črnogorski zakon pozna „kapeta-ne“ in „oblasne upravitelje11 (župane in okrajne glavarje) kot upravne organe. Danes so postavljeni na nj liovo mesto ,.sreski in okružni" načelniki. Njihov delokrog ni določen na podlagi niti ene- ga zakona, ki še vedno velja za Črno goro. Zato je odvisno samo od njihove dobre volje, za kakšne zadeve se proglase kot kompetentni. Ti uradniki so navadno brez vsake strokovne izobrazbe in brez upravne prakse. Oni so navadni agenti in agitatorji različnih strank, in šele v drugi vrsti so državni uradniki. Zato si lahko mislite, na kakšen način ti gospodje vladajo v deželi. Nič boljše ne stoje razmere v pravosodju. V Črni gori so obstojala za poravnavanje malih sporov (bagatel) „kapetanska“ (občinska) sodišča. Danes teh sodišč ni več, torej tudi ni državnih organov, ki bi po zakonu bili poklicani za razsodnike v takih sporih. Višja sodišča (okrožna sodišča) so bila v Črni gori prej pri „obIasteh“ (okrožjih). Tudi teh danes ni več. Danes so ustanovili „okružna“ sodišča, ki so si prisvojila kompetenco bivših „oblasnih“ sodišč. Vprašali me boste, na podlagi kakšnega zakona so oni vse to prenaredili? Na podlagi nikak.ega zakona, ker takega zakona sploh ni. V črni gori smo imeli uradn ški zakon, ki je bil eden izmed najboljših te vrste v naši državi. Za ta zakon se sploh nihče ni brigal, niti pri imenovanju uradnikov, niti pri določitvi pravic že nastavljenih uradnikov. Strankarski interesi so zahtevali, da sc smatra kot edini pogoj za vstop v državno službo strankarska pripadnost. Kdor ne pripada vladajoči stranki, ne dobi službe. Pa kaj naj govorim dalje? Stanje v Črni gori je tako, da so se državne oblasti čisto navadno postavile izven zakona in zato ni čudo, če prebivalstvo trumoma prehaja v „odmetnike“. To je žalostna slika upravnih razmer v jako važnem delu naše države, v onem delu, ki je zaradi svoje bližine Italiji tujim vplivom silno dostopen. A kaj stori država? Nič! Ta mirno gleda, kako se krasno razvija „hajduštvo“ in „odmetništvo“. Ali se je potem čuditi, če propada vsaka oblastvena avtoriteta? Pri nas hvala Bogu šc ne živimo v takem neredu, čeprav tudi pri nas ni vse tako, kakor bi moralo biti in kakor bi tudi lahko bilo. Omeniti pa moramo eno: Ali je še danes na svetu kakšen človek z zdravo pametjo v glavi, ki bi trdil, da je mogoče za tako različne upravne in kulturne svetove, kot sta na primer Črna gora in Slovenija, izdelati enotno, t. j. centralistično zakonodajo? Mi pravimo, da to ni mogoče, niti v slučaju ne, če bi res v celi državi živel en sam narod. Zemljepisne in podnebne razmere so ustvarile razlike med nami, katere je še poglobil in poostril stoletni zgodovinski razvoj in preko teh razlik ne moremo preiti na dnevni red. Dajte vsakemu svoje, pa bo dobi o za vse. Sarajevo, dne 17. okt. 1921. Gospodinu zastupniku Zadružne Gospodarske banke v Sarajevu. Na Vaš podnesak od 3. o. mj. saop-čuje Vam se, da ova pokrajinska uprava ne može primiti na znanje najavljeno otvorenje podružnice Zadr. Gosp. banke d. d. u Ljubljani, jer se u smislu važeče naredbe od 20. juna 1880 smiju na teritoriju Bosne i Hercegovine otva-rati filijalc stranih dioničkih društava samo na temelju prethodnog odobrenja r adležnog ministarstva. Pozivate se stoga, da ovamo predložite molbu za isposlovanje dozvole, da Vaša banka smije svoje poslovanje proširiti na Bosnu i Hercegovinu i da u Sarajevu može otvoriti svoju filijalu, a dok ne dobijete to odobrenje, zabranju-je Vam se svako poslovanje. Molba mora biti propisno biljegovana i inštruirana u smislu odredaba gornje naredbe. Povjerenik za obrt i trgovinu G. Kapetanovič. Tako se glasi ta odlok, ki je bil istodobno dostavljen tudi policijski direkciji, da nadzira zavod, toraj ekseku-tivni oblasti. Mi se samo veselimo, ako centralne oblasti upoštevajo avtonomne naredbe, ali da to vrše na način kot je z,goraj omenjen in da žalijo v njem Slovence, ki so še vendar sestavni del države Srbov, Hrvatov in Slovencev, presega vendar dobro voljo vsakega najzagri-penejšega centralista. Pozivati sc na naredbo, ki je izšla 1880. toraj dve leti po okupaciji Bosne in nazivati jedno tipično slovensko podjetje, plod slovenskega kmeta/njegove visoke gospodarske pozicije in varčnosti, kot „strano" dioničarsko društvo, je žaljenje Slovencev, moralična batina, ki se ne more dovoli obsoditi. Ako bi se ne bili storili takoj posredovalni koraki pri pokrajinskem r mestniku, ki je pri poverjeniku, .. t centralni vlasti mogel samo posredovati, bi bili zavod zaprli, ker se je že policija zanimala za zavod: zavod je bil v sili in je moral predložiti zahtevano „molbo“, ki pa seve do danes ni rešena. Zanimivo bi bilo samo vprašanje, kdo je ..nadležno ministarstvo"? Mogoče še vedno skupno finančno ministrstvo na Dunaju, če še postoji? In kaj so na primer srpski zavodi v Bosni, če so slovenski „strana“ dioničarska društva? Dnevne vesti« Slovenski zsved — ,,strani“ (= tuji) za cd v Bosni. Iz Sarajevega smo prejeli sledeči dopis: Poverjenik za obrt in industrijo v Sarajevu, ki je podrejen neposredno ministrstvu trgovine, izdal je odlok sledeče vsebine, ki ga zaradi zanimivosti podajamo v celoti: Broj 149760/1921. Našim naročnikom pravoslavne vere želimo vesele božične praznike. Cenjene naročnike naše prosimo, naj z ozirom na izdatno povišane stroške za list pravočasno pošljejo naročnino. Mi ne razpolagamo z drugimi dohodki kakor z onimi, ki jih donaša naročnina in oglasi. O tem se vsak lahko prepriča iz naših knjig. Kolikor več na-ločnikov in oglasov, toliko boljši bo list. Mi sami ne iščemo pri listu nikakih bogastev. Zato prosimo vse naše prijatelje, naj pridobe vsak vsaj enega novega naročnika. Mi s svoje strani bomo storili vse, da bo list pisan v kolikor mogoče poljudnem jeziku, da nas bo mogel razumeti tudi najbolj priprost kmet in delavec. Ravnotako se priporočamo za dopise in izrekamo svojim dosedanjim sotrudnikom najtoplejšo zahvalo. Na gospodarske kroge pa se obračamo z vljudno prošnjo, da blagovolijo oglašati v našem listu. Danes je list razširjen po vsi Sloveniji in silno čitan in ker pride v roke ves teden, je oglaševanje v našem listu vedno uspešno. Iz državne uprave. V proračunsK. debati, ki se je vršila pred nekaj dnevi, je govoril tudi radikalni poslanec dr. Momčilo Ivamč. V svojem govoru je povedal nekaj zanimivih stvari iz naše državne uprave. Tako n. pr. je povedal, da sedanji načelnik Pribičevičevega kabineta (v ministrstvu notranjih del) sploh še ni bil v državni službi, ko je bil neki njegov tovariš že okrožni načelnik v Nišu. Danes sta oba ..načelnika prve klase". — V finančnem ministrstvu služi neki inšpektor, na katerega ima g. minister „piko“. Ta načelnik ne prejema plače že od avgusta meseca dalje, ne da bi bil upokojen ali kaznovan ali odstav-ljm — Sef ,.Presbiro-ja“ (bclgrajskega dopisnega urada) nima niti mature; tudi gimnazije ni dovršil, a kljub temu je načelnik „treče klase". (Šef Presbiroja ima vpogled v jako važne diplomatske stvari, op. ur.) — Takih slučajev je dr. ' Ivanič še več navedel, a naj zadostuje to malo primerov naše sijajne uprave. Znižanje števila državnih uradnikov. Vseld silne draginje je moral parlament skleniti, da zviša plače državnim uradnikom. Da dobi protrebno kritje za nove, ogromne stroške, so pa istočasno sklenili znižati število uradnikov, a dobro jih plačati — potem bodo radi in lahko delali. Pri takih prilikah smo tudi vedno naglašali, kako bo število uradnikov narastlo, če se država razdeli po željah centralistov na „oblasti“, za kar bo treba dva — ali še večkratnega števila uradnikov. To uvideva sedaj tudi glavno glasilo slovenskih centralistov „Jutro“, ki piše v uvodniku od 3. t. m. med drugim: „Dcjstvo je, da imamo državnih nameščencev preveč. Pravijo, da bo mogoče znižati njihovo število za 20%. Še celo v slovenski pokrajini se da v tem oziru mnogo storiti. Pred vojno je bilo n. pr. v policijski službi v naši pokrajini morda vsega skupaj 5 konceptnih uradnikov ter okrog SO policistov, danes jih predvideva bud-žet (proračun) 22 (uradnikov) in okrog 600 (policajev)!" — Pa naj še kdo reče, da nismo policijska država. Denarja pa imamo, denarja! — 600 policajev! Kandidat za vseučiiiškega profesorja — menda na juridični fakulteti — g. dr. V. K. je v revijalni izdaji „Jutra" — takoimenovani „Njivi“ — že na prvi strani zmetal na en kup vse tole: slov. kulturne delavce, defetizem, revolucije, ruske ljudske komisarje, Radiča, „s!o-vensko kliko", opojne pijače, Slovenijo, mnogo tisoč hektolitrov vina, piva, sadjevca, žganja za mnogo miljard, šam- LISTEK. Država, ki pri beračih krade. Po staroindijskih rokopisih pripoveduje Goričan. V davnih, davnih časih je bila v Indiji država; ki je slovela daleč na okoli. Njeno bogastvo na šumi in rudi, na žitu, vinu in drugih pridelkih je ravnotako zaslovelo, kakor njeni voli, teleta in svinje. Vse sosedne države so z občudovanjem in z zavistjo gledale na to neizmerno bogastvo. Toliko je bilo tega bogastva, da so se kopali državljani ob zapovedanih državnih praznikih v vinu. Doslužene ministre pa so pitali kot purane v posebnih palačah in jih častili po bpžje. A prišla je huda in strašna vojska! In zgodilo sc je, da so reveži obogateli in bogataši obubožali. A teh poslednjih je bilo le malo, večinoma so postali večkratni „miljarderji“. Tako stoji v rokopisu, natančni zmisel te besede ni znan. Zdi se pa, da so bili „miljardcrji“ posebna kasta, ki je živela v nekakih palačah. Sedeži na zlatih vrečah so se hranili samo s krvjo. Posebnega dela niso imeli. Obubožali pa so takoimenovani „mandarini“. To so bili ljudje, večinoma zelo učeni, ki so nosili „cofe“ na glavi, na prsih pa včasih nekak lišp, čigar pomen je neznan. Takih obubožanih mandarinov je Inlo vedno več. Svoje cofe so polagoma prodali in dragocene obleke tudi. Kuštravi, raztrgani, napol nagi in bosi so postajali ob vogalih, razkazovali svojo goloto in prosili mimoidoče božjega daru. V onih časih pa so vladali v tej državi modri in dobrosrčni možje, ki so se zavedali, da je treba mandarinom pomagati. Sklenili so, da sezidajo v vseh večjih mestih' velikanske hiše, kjer bi dobivali obubožani mandarini za nizke cene vse življenjske potrebščine. O tem pravi rokopis: „Hočemo z božjo pomočjo ustanoviti hiše, kjer bodo dobivali berači za beraški denar beraško hrano, obleko in obutev." Da bi to idejo čim lažje uresničili, so vzeli od vsakega mandarina po več sto „nemanofc“. Tudi odstavek: „Nema-nofca" je bila enotna državna valuta, tako na pr. kot naš sedanji „dinar". Tako so modri možje, ki so vodili državo, nabrali mnogo mnogo tisočev „nemanofc“. Ker se bo morebiti marsikomu čudno zdelo, kar sem ravnokar napisal, naj povem, da rokopis izrečno pravi, da so nabrali „nemanofc“ od obubožanih „mandarinov“, ne od „miljarderjev“ Naj nadaljujem z dobesednim prevodom rokopisa: „Ko so modri in dobrosrčni možje prešteli z milostjo božjo nabrane nema-nofcc in spoznali, da jih je zelo zelo mnogo, se je oglasil najmodrejši med njimi in dejal: ,.Prijatelji! Dobra in koristna je bila naša misel in uverjen sem, da nam bodo vsi mandarini hvaležni, ker jim olajšujemo bedo. Da bi j;m pa bedo še bolj olajšali, predlagam, da ta denar dobro shrammo. Ako bi mi tiste hiše zares sezidali, bi mandarini po nepotrebnem v tistih hišah zapravljali. Sveta naša dolžnost pa je, da jih tega obvarujemo." Modri in dobrosrčni možje so spoznali vzvišeno modrost najmodrejšega izmed njih in so nabrane nemanofce dobro shranili." Trudil sem se, da bi po rokopisih še kaj izvedel o nadaljnji usodi manda- rinov. Našel scin samo še neki drobec starega rokopisa, ki pravi: „Tridcset let po oni strašni vojni ni bilo več mandarinov. Vendar se je posreč:lo znanemu učenemu in blagemu mecenu, da je našel po dolgem iskanju zadnjega živečega mandarina, ki je dočakal izredno starost 54 (štiriinpetdeset) let. Hranil sc je s pajčevino. Zali-bog ni bil pri čisti pameti in je odgovoril na vsako vprašanje v nam popolnoma nerazumljivem jeziku. S pomočjo rajslavneišh učenjakov smo si nanisali njegove odgovore in izglcda njihova grafčna slika približno takole: „Kpyjir,Tii 6u Tpe0yx6 icaj iidpienna u ib<5m ce n«iyn-Taj .. .“ Isti učenjaki so nam raztolmačili, da se to pravi: „Kruli v trebuhu in pajčevine se v njem delajo." Vendar pa so sklenili modri in dobrosrčni možje, da ohranijo zadnjega mandarina v spomin poznim rodovom ter so ga odpeljali v ono palačo, kjer pitamo in častimo ministre. Ko pa je pojedel prvi krožnik „ko!bason“ (to je hrana miljarderjev in ministrov), je poslednji mandarin izdihnil in odšel v — nirvano." panjec in domači konzum, mestni proračun ljubljanski bivši, bodoči in najbolj bodoči, veselice, krone in dinarje, fis-kus, proračun itd. tid.i td. ter končno še miselno in fizično pijanost. — Vsakdo sodi o sebi najbolješ! Prvi čin novega ministra za socijalno politiko. „Naprej“ v številki 293. od 28. decembra 1.1. pravi, da je napro-šen od ravnateljstva bolniške blagajne v Ljubljani za ugotovitev, da ono ni v nobeni zvezi z notico, ki smo jo pod gornjim naslovom prinesli v zadnji lanski številki. Nadalje isto ravnateljstvo trdi, da je notica tudi sicer netočna. — Z naše strari pa ugotavljamo sledeče: Prvič nismo nikjer zapisali, da nam je vest sporočilo zgoraj omenjeno ravnateljstvo, s katerim res nimamo nobenih zvez; pa jih doslej tudi iskali nismo, ker imamo — boljše in zanesljivejše. Drugič je pa resnica ta, da ministrstvo za socijalno politiko sedaj ustanavlja bolniško blagajno v Bclgradu in po ostali Srbiji ter Macedoniji. V ta namen pa nima v proračunu predvidenega denarja. Zato se je v ministrstvu rodila misel, da bi slovenska bolniška blagajna posodila nekaj milijonov, po vsej priliki dva, novim blagajniškim zavodom v Srbiji kot ustanovni fond. To nain je sporočil naš belgrajski zaupnik. V koliko pa je ta misel last sedanjega g. ministra za socijalno politiko, ne moremo kontrolirati. Morda se je pa rodila v glavi njegovega predhodnika, g. dr. Kukovca, ali pa kakšnega — načelnika. Resnica pa je, da se je v belgrajskem soc. ministrstvu o tem debatiralo. Pribijemo! Politične „mance“. V takozvanem finančnem odboru so razpravljali 10. decembra 1.1. o takozvanih proračunskih dvanajstinah za januar in februar 1.1. Pri tej priliki je oddal soc. dem. poslanec g. dr. Korun izjavo, da on za proračun ne more glasovati in je to svoje zadržanje utemeljeval tudi takole: ,.Našega zaupanja sedanja vlada ne uživa. Sestavljena je iz istih večinskih strank, kakor prejšnja vlada. In ta vladna večina je ravno ista, ki je izglasovala ustavo, ki ni zadovoljila nikogar v deželi. Ustava ni ustvarila politične, gospodarske in socijalno pravice, postala je orožje kapitalističnih in imperialističnih nagonov bnržuazije. Ta vladna večina je s svojo nesposobnostjo in zlona-merjenostjo ustvarila hrvaško vprašanje, ki grozi postati vprašanje državne eksistence." — To je vse resnično. Toda naši bralci se bodo spominjali, da smo mi lansko leto ponovno javno vprašali, ali so bili socijalni demokrati pri odglasovanju te ustave zadnja Pa-šičeva rezerva ali ne. Rekli smo, da moremo v tem pogledu postreči celo s pričami. Na ta ponovna vprašanja do danes nismo nikjer brali kakšnega odgovora. Potipljimo! Učeni gosfsod profesor P. L. je v petek dne 30. decembra t. 1. napisal v „Slovenski Narod“ fulminan-ten članek o morali in kriminaliteti v Sloveniji in slovenski duhovščini. Članek je seve kulturnobojen in kot takšen poln vnebovpijočih traparij. Kaj je g. profesor pri tem zasledoval, tega seveda ne vemo. Vemo pa, da je med vojno. 1. 1917. krstil svojega otroka s sledečimi imeni: Angela, Marija, Karolina in Cita. Za botrčka je bil pa — Kal-tenegsrer! To so seveda le „pripombe“ h kvaPfikaciji, da sc ga more poklicati v v'šii šolski svet! Mi damo s tem svoj placet! Slovenski fašisti. Prejeli smo listek sledeče vsebine: „Cenieni! Podpisani odbor poživlja Vas, da razobesite na roistni dan Nieg. Velič. našega kralia Aleksandra I. (to je v soboto 17. decembra državno oizroma slovensko zastavo na svoii hiši. V slučaju, da ne ugo-dite tej prošnii ali da sc ne odzovete temu pozivu Vas opozarjamo, da bodete sami zakrivili vse posledice. Ako še nimate zastave, skrbite (če je tudi majhna) da si io do tega dne preskrbite. Ta dan mora imeti vsaka hiša svojo zasta-ov Narodni obramboVci. — V drugi izda ii istega poziva je bilo pri besedi ,.posledice" dostavljena v oklepaju še beseda ..batine". — Mi nimamo nič proti temu, če kdo rad gleda ra/obešene zastavo na ta ali oni spominski dan. Dvourno pa. da bi se dala ljubezen do kralja vcepiti Hudem v srca z batinami. Jugoslovanski fašisti niso nič boljši od italijanskih. Važno opozorilo za vojne invalide, vdove in sirote radi dodatkov k pokoj- ninam. Po členu 21. zakona o invalidih z dne 15. decembra 1921 se ustavi s 1. januarjem 1922 izplačevanje dodatkov k pokojninam: 1. za invalide, ki jim je bilo povodom zadnjega pregleda priznano manj kakor 50 odstotkov invalidnosti in sicer za njihovo osebo in za otroke: 2. za vse invalide dodatek za dva otroka, tako da jim ostane le za tretjega in nadaljne otroke izpod dopolnjenega 16. leta; 3. za vse vdove brez otrok, ki so mlajše kakor 45 let in sposobne za delo; morebitno nesposobnost morajo dokazati z nekolekovanim spričevalom, ki ga izda brezplačno uradni zdravnik; 4. za vse invalide brez ozira na odstotke in število otrok ter za vse vdove brez ozira na število otrok, ako plačujejo več kakor 30 dinarjev neposrednega davka (po odmeri davkov za financijsko leto 1920./21.). Ker bo treba na temelju tega zakona nanovo pregledati in popraviti vsa nakazila invalidom. v dovam in sirotam, ki so že bila pripravljena za izplačilo dne 1. januarja 1922, ne bodo mogli poštni uradi dostaviti zneskov kakor običajno v prvih dneh januarja. Vse prizadete stranke naj upoštevajo, da. je s to spremembo združeno ogromno delo, ki bo izplačevanje zavleklo za nekaj časa. Vsakdo naj o tem obvesti svoje znance invalide in vdove in jim priporoča, naj opuste vsako pismeno in osebno pritožbo v Ljubljani. Uradi bodo skrbeli za to, da se bodo pokojninski prejemki v smislu go-rej označenega zakona kar najhitreje nakazali. Nabava različnega materijala zn izdelavo protez. Državna protezna delavnica želi nabaviti večje množine raznega materijala za izdelavo protez za vojne invalide, kakor železne, medene in jeklene pločevine, razne vrste železa in jekla, zakovic, vijakov, žice, cina, gumbov, svedrov, oglja, različne vrste gornjega in podplatnega usnja ter potrebščin za izdelovanje proteznih čevljev, nadalje mavca, gumijastih trakov in cevi, različivh poniklanih zaponk, itd. itd. Natančna množina materijala in dobavni pogoji se lahko vpogledaio pri upraviteljstvu Drž. proteznc delavnice v Ljubljani. Interesenti se vabijo, da vložijo pismene, zapečatene in pravilno kolekovane ponudbe z vzorci vred do vključno 25. januarja 1922 v pisarni Invalidskega odseka (St. Peterska kasarna) v Ljubljani, soba št. 2. ' Mestno vojaško poveljstvo — (Komanda mesta) v Ljubljani se je preselila z Dunajske ceste (Bavarski dvor) v vojašnico Vojvode Mišiča (prej Belgijska) objekt 14. Vhod v ta objekt je iz Vojaške ulice, vrata nasproti špediterja Ranzinger-ja. Koliko uradnikov je v Jugoslaviji? Po novih uradnih podatkih znaša število uradnikov v Jugoslaviji 63.369 (finančni minister je nedavno rekel, da jih je 200 tisoč, pa se je menda tega števila sam ustrašil). V Srbiji in v Črni gori jih je 28 938, v ostalih delih Jugoslavije pa 34.431. Od teh prejema manj kot 3000 dinarjev letne plače 34018 uradnikov, do 5000 dinarjev prejema 21 572 uradnikov, nad 7000 dinarjev dobiva 7232 uradnikov, do 8000 dinarjev ima 184 uradnikov in 265 uradnikov ima nad 8000 dinarjev letne plače, seveda vse brez draginskih doklad. V Srbiji in Črni gori pride 1 uradnik na 149 prebivalcev, v „prečanskih“ krajih pa na 223 prebivalcev. Iz društva ..Srbskega Rdečega Križa" je izstopil vojvoda Bojovič, čeprav so ga vse stranke volile v upravni odbor. V društvu ..Srbskega Rdečega Križa" se je nabralo toliko umazanega perila, da spoštovani general že z ozirom na svoio šaržo izvolitve ni mogel sprejeti. V Belgradu kroži sedaj sledeča pripovedka: Pred vojno so vladali ,.črnorukci za njimi so prišli ,.b"lo-rukci , tem pa so sledili „dugorukci“ (dolgoprsteži). Očividna neresnica. Vsi zapadno evropejski listi poročajo o govoru Lje-nina, ki ga je imel na devetem vseruskem svojetskem kongresu. Mi sicer tudi še ne vemo avtentično, kaj je Ljenin ob tei priliki govoril, z vso gotovostjo pa lahko trdimo, da tako, kakor poro-čaio naši in zapadno kapitalistični listi, čisto srotovo ne! Stojan M. Protič je zadnjič govoril tudi o nameravanem zmanjšanju števila uradništva v narodni skupščini ter je pri tem opozoril nn neko malo nedoslednost: na eni strani se namerava število uradništva skrčiti, na drugi pa se uradništvu priznava plačilo za — nadure. Logika — kje si? Vprašanje! Prejeli smo: Oddelku za prosveto in vero pri pokrajinski upravi v Ljubljani! Glasom proračuna je določena v prosvetne namene večja svota. Obljubljeno nam je bilo, da sc bo ta denar razdelil v sporazumu z interesenti, kakor zahteva to smisel proračuna. Prosimo za pojasnilo, kako je s to stvarjo? Kulturno društvo. Književnost. Pisatelj Alojzij Kraigher je v spomin velikega Slovenca Ivana Cankarja izdal v lastni založbi lepo knjigo: Umetnikova trilogija, ki dramatično popisuje življenje velikega umetnika v treh delili:. 1. Umetnik v tujini; 2. Umetnik v domovini in 3. Umetnik v nebesih. V vseli treh enodejankah nastopajo poleg Cankarja, ljudie iz njegove okolice ali pa iz našega javnega življenja. Knjiga je res književni dogodek in lepo čitivo. Velja 60 kron in se jo dobi po vseli knjigarnah. Priporočamo! Gospodarstvo. Hranilnice in padanje naše denarne vrednosti. Pred dvemi ali tremi meseci smo brali v dunajskih in tudi v naših slovenskih listih vest, da so začeli Dunajča-nje kupovati blago, in sicer vse vprek, kar jim je prišlo pod roko. Naval na trgovine je bil velikanski, tako da so nekateri trgovci v razmeroma kratkem času razprodali vse svoje zaloge. Kot vzrok za ta pojav so navajali listi silen padec vrednosti nemške krone in pa strah pred še večjim padcem, vsled česar je vse hitelo v trgovine, da riši svojemu prihranjenemu denarju vsaj še tisto vrednost, kar jo je imel v danem trenotku. Naval na trgovine jc trajal precej dolgo, predno so se razburjeni duhovi zopet pomirili. Pred par dnevi so zabeležili naši listi vest, da je bilo mogoče opazovati neposredno pred prazniki isti pojav tudi v Ljubljani. Bržkone tudi v drugih slovenskih mestih. Kot vzrok tega nenavadnega pojava so listi navedli vest, ki kroži že precej časa med prebivalstvom, da namerava baje vlada dinar še enkrat zamenjati in pri tej priliki odtegniti po znanem vzorcu 40 procentov. Zato da so ljudje raje hiteli nakupovat razno blago, da ohranijo vsaj to, kar imajo. Ne bomo rekli, da navedeni vzrok ni resničen. Ljudje so postali vsled nedosledne vladne finančne politike skrajno nezaupni in vznemirljivi in nič čudnega ni, če verjamejo še tako debelim lažem, ker si pravijo, da pri nas ni nemogoča nobena stvar več. Je pa mogoč še drug vzrok, ki sc nam zdi neprimerno važnejši in tehtnejši, tako da smatramo za svojo dolžnost opozoriti tudi nanj. Recimo, da se je posrečilo kakšnemu delavcu ali kmetu prihraniti do 1. januarja 1. 1920. skromno svoto 500 kron. S temi 500 kronami v žepu je prišel mož v Ljubljano. Ogledoval jc v razložbah različno blago. Pri tej priliki je videl v bližini Mestne hranilnice ljubljanske v izložbi par dobrih, lepih čevljev. Cena jim je bila napisana 500 K. Mož jc začel kolebati in premišljevati: „Ali naj si kupim ta par čevljev za 500 K ali naj svojih 500 K nesem v hranilnico?" Po dolgem premišljevanju se je odločil, da nese denar v hranilnico. Sklenjeno in storjeno. S hranilnično knjižico v žepu je odšel domov. Po preteku dveh let, namreč 2. januarja I. 1922. je prišel zopet v Ljubljano. Sel je v Mestno hranilnico in dvignil svoj prihranek, da si kupi čevlje. Našteli so mu 500 K in 33 ali 34 K obresti, torej skupaj recimo 534 K. Mož je bil silno vesel, ko je videl, kako lepo se mu ej pomnožil denar, ne da bi bil z mezincem ganil zanj. Prvo veselje ga je pa hitro minilo, ko je pogledal cene za čevlje v izložbi. Videl je tam čevlje, ki so bili na las podobni onim, ki jih je opazoval in na katere je omedleval prod dvemi leti. Toda cena! Celih 1000, reci: tisoč kron! Mož jc začel premišljevati. Premišljeval je, če ne bi bil pred dvemi leti le bolj pametno storil, če bi bil že takrr-t kupil čevlje, jih doma zaklenil v omaro in čaka[ dve leti. Če bi bil on to storil, bi bil imel danes premoženje, vredno 1000 K, tako jih ima pa le 564! To je velika razlika, katero si je težko pojasnil. Vstopil je v prodajalno in svoie po-rmsloke proti visoki ceni razložil trgovcu. Ta mu je pa odgovoril sledeče: ..Jaz nisem kriv, da je tako. Jaz svojih čevljev ne izdelujem doma, ampak dobim blago iz Švice. Pred dvomi leti so veljali ti čevlji v Švici 20 žlatih frankov it. tudi še danes veljajo 20 zlatih frankov. Toda pred dvemi leti sem dobil 20 zlatih švicarskih frankov za 500 K, danes pa moram dati zanje že celih 1000 K in kdo ve, če ne bo treba dati zanje po preteku enega leta že 1500 ali pa 2000 naših kron. Mi nismo krivi, če vrednost našega denarja tako silno pada, ampak kriva je vlada, ki vodi brezglavo in nezmiselno gospodarsko politiko." Kmet je trgovčevo razlago takoj razumel. Ko je prišel domov, jc pobral vse svoje prihranjene krajcarje in odšel v bližnjo prodajalno, kjer je nakupil najbolj raznovrstno blago. Ni ga ravno potreboval, ampak rekel jc: Zakaj bi jaz nosil denar v hranilnico, kjer mi dajo obresti komaj za par fajf tobaka, dočiin blagovna cena skoči kar za 100 ali pa še več procentov v teku enega samega leta? Rajši si kupim tudi jaz blago in — čakam! Tako kakor je mislil ta kmet, jih je mislilo mogoče še mnogo in šli so pred prazniki v mesto in nakupovali vsevprek. Naredili so isto, kar so napravili pred par meseci preplašeni Dunajčanje! Ta pojav se utegne šc ponavljati. Posledice pa bodo usodepolne, zlasti za naše najboljše in najsolidnejše denarne zavode, za hranilnice in posojilnice. Glavno pravilo vsega denarstva jc, da je denar v prometu, da se giblje in kroži. Kolikor hitreje, toliko bolje. Če bo pa ves denar lepega dne založen v blagu, ker sc ljudje boje, da ne bi še več izgubili kot so že, bo nastal v trgovini in v vsem gospodarstvu nevaren zastoj, ki utegne dovesti do silnega poloma in do brezštevilnih konkurzov. Ljudem ne bo mogoče ukazovati, naj nosijo svoj denar v denarne zavode. Če ljudje vidijo, da imajo vedno manj, namesto več, čeprav neprestano hranijo in varčujejo, jim ni mogoče zameriti, če se ravnajo pač tako, kakor jim bolje kaže in več nese. Če pride do neljubih dogodkov v gospodarskem življenju, bo kriva edinole vlada, ki vodi tako gospodarsko politiko, da je napetost med dohodki na obrestih in pa med naraščanjem cen vsled padca denarne vrednosti vedno večja namesto manjša, kar mora ljudi neizogibno dovesti do tega, da začenjajo že danes denarnim zavodom obračati hrbet in nakupujejo blago. Ali se centralna vlada zaveda dale-kosežnosti vedno bolj propadajoče vrednosti naše krone? Izgleda, da ne. »Deruta naše valute44. Tako sc ne glasi naslov kakega gospodarskega članka v našem listu, ampak v centralističnem „Jutru“, v novoletni številki. Lepšega spričevala ..Jutro" ni moglo dati vladi, v kateri imajo centralisti odločilno moč in neomejen vpliv. Čehoslovaška krona je dosegla že vrednost dinarja, to se pravi: Za 1 češko krono je treba plačati 4 naše krone. Pred dobrim letom je veljala I češka krona komaj 2 naši. Posledice naraščanja cene češke krone se že kažejo, na Češkem in pri nas. Na Češkem blagovne cene jmlajo, ker da Čeh n. pr. za ameriško moko vsled naraščajoče cene češke krone manj kron kot doslej, pri nas pa obratno rastejo cene za blago, katero dobivamo iz Češke. Kdor je naročil jired 6 meseci blago na Češkem na kredit, mora danes plačati neprimerno več, kakor bi bil jilačal takoj pri naročilu blaga v gotovini. Vrednost naše krone se suče žc precej dolgo okoli številke 2. To se pravi: Za 100 naših kron v papirju dobiš 2 švajcarska franka v zlatu. Včasih pade krona še za nekaj točk nižje. Kakor hitro pa sc bo zopet pričela izvozna doba za razne poljske pridelke, / Stran 4 AVTONOMIST bodo veliki gospodje že poskrbeli za to, da bo krona še globokejše zdrknila navzdol. Naša vlada pa vse to miino gleda. Mi gremo lepo po poti, ki nam jo jc pokazala — Nemška Avstrija. Razlika je le v tem, da hodijo Avstrijci svojo pot vsled dobro preračunane politike, (da jim ne bi bilo treba plačati vojne odškodnine), mi jim pa sledimo vsled neumnosti in nesposobnosti raznih naših ministrov. Proti čezmernemu obdavčenju. Na seji belgrajskega parlamenta dne 29. decembra 1. 1921. je govoril tudi poslanec dr. Hohnjec. Med drugim je rekel: „Držav- ni proračun nam nudi žalostno sliko neurejenega gospodarstva. Med dohodki in stroški ni pravega ravnovesja, četudi so davki v naši državi veliki, osobito v nekaterih pokrajinah, med katere moramo prištevati v prvi vrsti tudi Slovenijo. Ako gospodje vladne večine mislijo na nove davke ali na podaljšanje in povišanje starih, da bi s tem uravnotežili proračun, potem bi jih opozoril na to, da gotove pokrajine, zlasti pa Slovenija, kat takega ne morejo prenesti. Hočem navesti nekatere številke, ki jih je g. finančni minister podal v zakonodajnem odboru dne 23. novembra o davkih, predpisanih za čas od 1. januarja 1919. do 10. oktobra 1921. Iz teh številk razvidimo, da je imela predpisanih davkov: Srbija in Črna gora 149 milijonov dinarjev, Slovenija 145 milijonov, Bosna in Hercegovina 134 milijonov, Hrvatska in Slavonija 167 milijonov, Dalmacija 9 milijonov. Iz tega se vidi, kako nepravilno in krivično so razdeljeni davki v naši dr-žavi. Gospodje, naša Slovenija, ki je najbolj siromašna dežela v celi državi, ima predpisanega skoro toliko davka kakor 4 krat večja Srbija in Črnagora. Zahtevati moramo, da se davčni zakoni izenačijo v vsej državi in da se sploh reorganizira vsa finančna uprava v udi državi." Izdajatelj: ALI3IN PRHPELUH. — Odeo-vorni urednik: J02E PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. MANUFAKTURAM ODDELEK GOSPODARSKE ZVEZE LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 28 diro^išču) Vdiha zaloga suftna za mišhB inženstrcabieli*, najlspta Ubira usaliavrst legai p tlnjtga perila za raošfee, ženske in otrobe in VEliba zalog? Binja, čevlje« na drobno In dssi!o. ;.............................BMBBMBB0 i Popolnoma varno na- ■ S ložite svoj denar v ■ Vzajemni posojilnici o Ljubljani poleg nunske rerbue regi itr. zadruga z omejeno zavezo. Te do*' Horn, Ljubljena y Poljanska cesta št. 3. m se priporoča cenj. občinstvu za izvr. evanje vseh kleoav>sk*h in vodovodnih instalacijskih del kakor tudi za pokrivanje streh. Vsa stavhinska in kleparska dela v priznano soiidnl Izvršitvi Proračun brezplačno in poštnine nrosto Popravila točno in po najnižji dnevni ceni Ambalaž > in pločevine I D H Hranilne vloge se obrestujejo s ■ brez odbitka rent-{ nega in invalidnega s davka. :: Hranilne i vloge se lahko vpla-| čujejo potom poštno : ček. urada, vlagate-• Ijem so položnice : brezplačno na raz- ■ polago. Posojila na : zemljišča, zaznambo ■ na službene prejem-: key proti poroštvu itd. gj ISO | Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani | £5] prodaja iz slovenskih premogovnikov |HS K 50,000.000. ]><‘posits over SHS K 300,000.000. Telephone int. Nr. 21 and 57. Telegr. and Cable adress.: Gospobanka. Ali banking and stock exchange transactions promptly attended to. I m m B B B B B m H m IflBBBBB^^BBaBBgaBaBBflBBBBBBBBBBBBBBBBSBailia Kapital: K ZO,000.000 Podružnice: r, . ,, « . , .• vi • Novomesto in Rakek. Ljubljana, Selenburgova utico st. I. || Denari ft-TBimUMMi Slov. eskomptna banka Rezerve rog H 6,000.000 izvršuje vse bančne transakcije najkuiantneje Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi — Borza.