j ^ Edini glorenski dnevnik v Zedinjenih državah:« Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 q GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. [9 The unly Slovenian Daily -s in the United States. :• Issued every day except Sundays —; and Legal Holidays, s— 50.000 Readers. TELEFON FIAA&NE: 4687 COETLANDT. Entered ai lecond-Olass Matter, September II, 1903, at the Fort Oflee a* Hew York, H. Y, undtr the Ad of Coipiy of March «, 187». TELEFOE PIlllKlj UST VOMLAJTOV, NO. 84. — ŠTEV. 84. NEW YORK, MONDAY, APRIL 10, 1916. — PONEDELJEK, 10. APRILA, 1916. VOLUME XXIV. •j--TT m, — Francoske čete so morale zapustiti vas Bethincourt. STRAŠNA ARTILERIJSKA BITKA ZAPADNO OD REKS MAAS. — OBSTRELJEVANJE FRONTE MED AVOCOURTOM IN CUMIERES. — SEVEROVZHODNO OD AVOCOURTA SO VDRLI NEMCI V FRANCO SKE POSTOJANKE. — SITUACIJA PRI DOUAU MONTH. — ZA ANGLEŠKO FRONTO SE JE SPUSTIL NA TLA NEK NEMŠKI ZRAKOPLOV. — VE LIKE NEMŠKE IZGUBE PRI LE MORT HOMME. Soška fronta. Italijanske čete bodo kmalo začele na soški in tirolski fronti a splošno ofenzivo. Pariz, Francija, 0. aprila. — Xocoj jc bilo tukaj razglašeno, da divja zapadno od reko Maase na celi francoski fronti med Oumieres in Avocourtom vroča artilerijska hi tka. Ker je pretila francoski trdnjavi Bethincourt velika nevarnost, so se francoske čete umaknile iz nje in v bližini zavarovale z okopi. Pri hribu Le Mort Hommc so imeli Nemci silno velike izeube. Xa bojišču je obležalo več sto sovražnikov. Zaplenili smo veliko vojnega materiala in nekaj provian-ta Odbili smo vse napade, katere so Nemci vprizorili proti Le Mort Homme in sosednjim postojankam. Naši vojaki so se sovražniku posebno dobro ustavljali na fronti med Avoeourtom in reko Forges. Na par mest i h se je sovražniku posrečilo nekaj napredovati, toda ta njegov uspeh je brez vsakega pomena na splošen položaj. Y Argonih obstreljuje franeoska artilerija eeste, po katerih prevažajo Nemci vojni material. Vzhodno od reke Maas, južno od vasi Douaumont so 7ftvzeli Francozi nemške strelne jarke v dolžini 150 me-trov. V Lotaringiji so nas hoteli Nemci na nekaterih to-•kah. presenetiti, toda mi smo bili na napad prav dobro pripravljeni in smo ga z lahkoto odbili. London, Anglijn. 0. aprila. — V soboto se je spustil >a angleško bojno črin nek nemški aeroplan. Zrakoplovov, katerega so Antrleži vjeli, je izpovedal, da mu je zmanjkalo bencina. Pri Hohenzollrrnski reduti s<» razstrelili Nemci mino, k; pa ni povzročila skoraj nobene posebne škode. Berlin, Nemčija, 9. aprila. — Vojno ministrstvo je izdalo poročilo, ki se glasi: -- Na levem bregu reke Maas so zavzele bavarske Tete z naskokom važno franeosko postojanko južno od Haueourta. Nadalje so osvojile vse. sovražne postojanke na obronku neke višine. Te pozieije so zanje zelo velike važnosti. Naše izgube so bile v primeri s francoskimi malen-'.ostne. Kot se čuje, je padlo petnajst francoskih častnikov in preko šeststo mož. Pariz, Francija, 9. aprila. — Popoldne je bilo razglašeno. da se vrše pri Ville Mort v Argonih vroči boji. Južno od Bethineourta se je vršil boj za jarek, ki veže Bethincourt in Chataneourt. Pariz, Francija. 9. aprila. — Francoska artilerija je razdejala južno od A ure s mlin pri Saint A urinu, ki je služil Nemeem za opazovališče. Bitka, ki se vrši v Kampanji, v okolici Navarina, še ni končana. Obe stranki imata precejšnje izgube. Pri Verdunu se ni ničesar posebnega pripetilo. Berlin, Nemčija. 9. aprila. — Vojni poročevalci, ki se mudijo ob verdunski fronti, poročajo, da je za Franeo-ze pri Bethineourtn vsaka ped zemlje izvanredno velike važnost L Francoske čete so dobile povelje, da morajo za vsak najmanjši košček ozemlja boriti se na življenje in Mnrt. Nemci niso na tako lahkem stališču kot bi si morda kdo mislil. Za obrambo so tla zelo ugodna, pokrajina je valovita, na vsaki višini je kak francoski fort. V gozdo-vih, ki pokrivajo obronke višin, imajo Francozi vse polno strojnih pušk. Večkrat se je že pripetilo, da naš cel bataljon ni mogel zavzeti pozicije, katero je branila morda samo ena francoska stotnija. Vsled zavzetja Haueourta preti celi francoski fronti velika nevarnost. To utrdbo je mogoče kontrolirati samo z višine štv. 204, ki bo pa tudi kmalo v naših rokah. Nemška artilerija obstreljuje cesti, ki vodita iz Haueourta proti Ef*nes in iz Bethineourta proti Esnes. — Vas Knnes je oddaljena samo tri milje od višine štv. 295. I*ri Douaumontu se ni ničesar posebnega pripetilo. Francozi so baje poslali na fronto velika ojačenja, in se pripravljajo na splošen napad, katerega bodo Nemci v najkrajšem času vprizorili. Rim, Italija. S. aprila. — Vojno ministrstvo naznanja, da so Avstrijci pri Cristallo z vso silo navalili na italijanske postojanke in jih po nečloveškem prizadevanju tudi nekaj zavzeli. Avstrijske čete so imelo strahovite izjnibe. Dunaj, Avstrija, 8. aprila. — Artilerijske bitke ob Soči in v Ti-rolah se neprestano nadaljujejo. Italijani bodo najbrže še pred prvim majem zaboli s splošno ofenzivo. To je bilo sklenjeno na zavezniški konferenci v Parizu in to je najbrže tudi dalo povod resipnaei-ji italijanskega vojnega ministra Zupellija. On je namreč vedno u-strajal na stališča, da je neumno žrtvovati pri fioriei toliko italijanskih vojakov, ker kljub velikim izgubam ničesar ne dosežejo. Južno od Mrzlega vrha so zavzeli Avstrijci več važnih italijanskih postojank. Zapadno od Ki ve na Tirolskem postaja streljanje italijanske arti-lerije vedno živahnejše. Pri neki priliki so vjeli Avstrijci tri italijanske častnike in preko 150 mož. Afera "Sussex". Nemške izgube. London, Anglija, aprila. — I/ angleške u ratine statistike je razvidno, da so izgubili Nemci meseca marca 63,0U0 vojakov, med katerimi jih je bilo 14,700 mrtvih. Dozdaj so uguhili Nemci v vojni j Od POZOR ROJAKI! Kdor še nima Slovensko-Ameriškega Koledarja za leto 1916, naj ga nemndoma naroči V zalogi ga imamo samo še nekaj izvodov. — Stane s poštnino vred 35 oentoy. Govorice o miru. Milan, Italija, 0. aprila. — Iz Berna poročajo, da je tajnik turškega zunanjega ministrstva Re-sad paša brzojavno pozval Osmana Kfendija, da noj se vrne takoj v Carigrad. T radniki turškega zunanjega ministrstva so prepričani, da se bodo v najkrajšem času začela mirovna pogajanja.- Nemiri na Kitajskem. London, Anglija, 10. aprila. — Tukajšnje časopisje je dobilo poročilo, da se je kitajske vlada premislila in da ne bo poslala proti jugu nikakih ojačenj. Po Pekingn se širijo vesti, da bo lcmalo izbruhnila splošna revolucija. Predsednik Juanšikaj bo najbrže v kratkem odstopil. — To že vsaj zatrjujejo njegovi nasprotniki. Obesil se je. Ko se je vrnila včeraj Roza Sie-bert s kratkega izleta domov, je našla svojega moža obešenega. — Nesrečnež že več tednov ni imel dela in si je najbrže zaradi tega vzel življenje. — Zakonski par je stanoval v Bronxu. Stavka. Washington, D. C., 9. aprila. — Danes je bil ustavljen promet na Old Dominion železniških progoh, ker so vsi organizirani uslužbenci zastavkali. — Zahtevajo zvišanje plač in skrajšanje delavnega časa. Solun. Rim, Italija, 0. aprila. — Iz A-ten poročajo, da bodo Bolgari v kratkem napadli zavezniške pozicije ob grški meji. Iz Niša sta dospela v Bitolj dva nemška polka, ki bosta pomagala Bolgarom. Nemško obstreljevanje. Petrograd, Rusija, 9. aprila. — Ofieielno se naznanja da so bombar dirali Nemci ruske pozieije pri Ri-gi. Po kratkem boju so se morali umakniti, ker je stopila v akcijo težka ruska artilerija. Grški finančni minister odstopil. London, Anglija. 9. aprila. — Iz Aten poročajo, da je grški finančni minister Dragoumis odstopil. — Grška se nahaja v strašnih finančnih stiskali. Stavka v municijaki tovarni Niagara Palls, N. Y., 8. aprila. Danes je zastavkalo preko 1000 delavcev v t". S. Light and Heating Co. Tovarna je dobila zadnji čas veliko naročil za šrapnele. Delavci zahtevajo zvišanja plač. Poslanik Francis. Včeraj je odpotoval v Evropo ameriški poslanik Francis. Pred odbodo m je rekel, da se bo Vlada Združenih držav čaka odločitve. — Odgovor Nemčije bo dospel tekom oseminštirideset ur. Washington, I>. C., 9. aprila. — Ameriška vlada Še dozdaj ni dobila poročila, kaj misli ukreniti Nemčija z ozirom na vojno s podmorskimi čolni. Tozadevno poročilo mora dospeti tekom oseminštirideset i h tir. Državni tajnik Lansing: je rekel, da dozdaj nima še nobenih uradnih potrdil o resničnosti časnikarskih vesti, da se nemška vlada ne smatra ndjrovorae za potop ameriškega pa mika 'Sussex'. Lansing pričakuje od ameriških poslaništev v Londonu in v Parizu natančnih poročil. Ameriška poslanika bosta baje zaslišala več očividcev, katerih izpovedi bodo merodajne. Ko bo enkrat zbran ves dokazil-ni materijah se bo predsednik AVil-so posvetoval s člani kabineta. Pariz, Franeija, 9. aprila. — Ameriški državni tajnik Lansing je poslal profesorju Bakhvinu. ki je potoval s parnikom "Sussex", sledečo brzojavko: Predsednik mi je izročil vašo brzojavko, v kateri ga vprašujete, kakšno stališče bo zavzela ameriška vlada glede potopa parnika •'Sussex". Natančnega vara ne morem ničesar sporočiti, povem vam pa samo toliko, da se bavi ameriška A'lada v. vso natančnostjo s tem slučajem. Mala Azija. Rusija in Rumunska. Rusija je zaprla meje proti Bu-munski — Vsak izvoz prepovedan. Posledice pariške konference. Berlin, Nemčija, 9. aprila. — Iz Bukarešta poročajo, da jo Rusija zaprla proti Eumunski mejo in da je prepovedala vsak izvoz v Ru-munsko. To je najbrže posledica zavezniške konference v Parizu. — Zavezniki so si dolgo časa prizadevali, da bi dobili Rumunsko na svojo stran, ker se jim pa to ni posrečilo, ji hočejo na vse mogoče načine otežkoČiti stališče. Rumunska je dobivala dozdaj veliko blaga iz Rusije, katerega je potem pošiljala Avstriji in Nemčiji. Petrograd, Rusija, 9. aprila. — Rusko vojno ministrstvo naznanja: Turške čete so vprizorile na naše postojanke pri Karcdare več vročih napadov. Sovražnik ni ničesar opravil in se je moral že po kratkem boju umakniti. V dolini reke Curuk prav dobro napredujemo. Gospodarska konferenca. Pariz, Francija, 8. aprila. — 20. aprila se bo tukaj začela gospodarska konfereca zaveznikov. Vsi zavezniki bodo poslali svoje delegate. — Konferenci bo predsedoval francoski predsednik Poincare. Delegati bodo razpravljali, na kakšen način bi se uredil promet med zavezniškimi deželami, in bodo uredili ugoden tarifni sistem. Japonska komisija na Ruskem. Petrograd, Rusija, 8. aprila. — Danes je dospela sem japonska komisija, ki bo delovala skupno z u-radniki ruske admiralitete. Maksim Gorki bolan. London, Anglija. 9. aprila. — Iz Amsterdama naznanjajo, da je ruski pisatelj Maksim Gorki težko obolel. Zdravniki so dognali, da ima pljučnico.^Njegovo zdravstveno stanje je zelo nevarno. Liebknecht. Kodanj, Dansko, 10. aprila. — Poročajo, da je moral v petek oditi soeialnodemokratski poslanec Liebknecht iz državnega zbora. Če bi ne bil prostovoljno odšel, bi ga baje vrgli na cesto. Turki so dobili zadnji čas velika o-1 jačenja. — Položaj pri Trapezuntu in pri Sivas. Štiristo ujetih. London, Anglija, 8. aprila. — General Smut je sporočil, da se je vršila včeraj vroča bitka v grškem okraju Arusha. Angleži so obkolili močan nemški oddelek, v katerem ie bilo preko štiristo domačih vojakov. Nesreča v tovarni. Pittsburgh, Pa.. 10. aprila. — V tovarne -Jones & Laughlin Co. se je danes prevrnila posoda tekočega železa. 32 delavcev, ki so stali slučajno v bližini, je bilo tako opečenih, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Mirko na Dunaju. Berlin, Nemčija, 9. aprila. — Črnogorski princ Mirko je odpotoval na Dunaj. Od tam se bo podal v neko avstrijsko kopališče, kjer bo stal do konca vojne. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRIJO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-1 i j o n o v kron. Vse te pošilja-fcve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-alob osebe, kateri se ima izplačati Cene: dobe vsi nafti vaniji knjižico ▼ Pennsyi- K. s * K. $ ti____ .85 1 120____ 15.90 1U..,. LG0 1 130____ 17.25 15____ 2.15 f 140____ 18.55 20____ 2.80 1 150.... 19.90 25.... o.50 i 160____ 21.20 30.... 4.15 1 170---- 22.55 35.... 4.80 1 180.... 23.85 40.... 5.45 1 100____ 25.20 45.... 0.15 1 200____ 26.50 50____ 6.80 1 250.... 33.15 55.... 7.45 I 300.... 39.75 60____ 8.15 1 350____ 46.40 65____ 8.SO 1 400____ 53.00 70____ 9.45 1 450.... 59.65 75____ 10.10 1 500.... 66.25 80____ 10.75 1 600.... 79.50 85.... 11.40 1 700.... 92.75 90••«• J 2.05 i 800.... 106.00 100____ 13.25 1 000.... 119.25 110____ 14.60 i 1000____ 130.00 Rim, Italija, 9. aprila. — Tukajšnji ruski poslanik je dobil iz zanesljivega vira poročilo, da se je turški vladi posrečilo poslati v Trapezunt in v Sivas velika ojačenja. Baje je dospelo tja kakih 80 ali f>0 svežih bataljonov. K temu so Turkom pripomogli Nemei. ker so jim dali na razpolago na tisoče motornih vozov. To je torej vzrok, zakaj niso Rusi zadnji čas skoraj nič napredovali v Kavkazu In v Mali Aziji. Turki dovažajo svojim četam po morju hrano. To je zanje precej nevarno, ker je v t 'vnem morju vse polno ruskih podmorskih čolnov, ki so potopili že nešteto turških transportnih parnikov. Od začetka marca pa dozdaj so uničili Rusi več kot sto turških ladij in jadrnic. — • Položaj za Turke v Mali Aziji se je zadnji čas znatno zboljšal. Petrograd, Rusija, 9. aprila. — rradno se naznanja: — Zadnje dni smo uspešno odbili tri turške napade. —- Situacija je v splošnem tieizpremenjena. Ameriškim četam v Mehiki preti zelo velika nevarnost. ■* » ■ i SEDANJE BIVALIŠČE GENERALA JOHNA J. PER SHINGA NI NIKOMUR ZNANO. — MEHIKANCI SO NAPRAM AMERIKANCEM SILNO NEZAUPLJIVI. - ZA AMERIŠKI PAPIRNATI DENAR NOČEJO NIČESAR PRODATI. — DODDOVIM VOJAKOM JE ZMANJKALO HRANE IN DENARJA. — NEMIRI V TEXASU — REFORME V MEHIKI. — ZASLEDO VANJE VILLE BO NAJBRŽE USTAVLJENO. Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na »pad ponavadi par dni kasneje is med tem, ko dobi naslovnik list v roke, pri nas cene morda ie večkrat spr»> E! Paso, Texas, D. aprila. — Niti v Coluinbusu niti v San Antonio ne vedo, kje se zdaj nahaja general John J. Pershing. Pred kratkim je brzojavil generalu Funstonu iz Casas Grandes in ga prosil takojšnjega odgovora. Brzojavka ni bila oddana v Casas Grandes, pač jo je pa prinesel tja nek ameriški letalec, ki je napravil 300 milj dolgo pot. Kaj je zahteval Pershing, se dozdaj ni še moglo dog uati. El Paso, Texas, 9. aprila. — Sem je dospelo več brzojavk. iz katerih je razvidno, da je včeraj počival polkovnik Dodd s svojimi kavaleristi v Parralu iii da se je danes zjutraj podal dalje proti jugu. Razdaja med njimi in med Villo je silno velika in z vsakim dnem narašča. Ko so dospeli včeraj konjeniki v Parral, so bili brez vsakega provianta. Najhujše je bilo to, ker tudi denarja niso imeli, s katerim bi si kaj nakupili. Nekateri pravijo, da je pustil Villa za seboj močno armado, ki bo poskušala priti Amerikancem za hrbet. To ie past, ki bo za ameriške vojake precej nevarna. El Paso, Texas, 9. aprila. — Vsled mehiške ekspedi-cije in vsled delovanja raznih agentov, kateri kupujejo 5.a čete proviant in krmo, se je cena živilom v Chihuahui za trikrat povišala. Prej je bil vreden Carranzov papirnati denar po štiri cente peso, zdaj je pa popolnoma izgubil svojo veljavo. Mehikanci so napram Amerikancem zelo nezaupljivi. Zahtevajo samo zlato ali srebro. Oarranzove čete, katerim se plačuje s papirnatim denarjem. si ne morejo kupiti dovolj živil. Vsak dan dezer-tira veliko število vojakov. Dezerterji organizirajo roparske bande, ki plenijo po okolici. Washington, D. C., 9. aprila. — Sem je dospela brzojavka, da je nastalo veliko nasprotje med zamorskimi vojaki 24. infanterijskega polka in med prebivalstvom mesta Del Rio, Texas. Nek farmer je težko ranil nekega zamorca, vsled česar so nastali v mestu resni nemiri. Vojni tajnik je naročil generalu Funstonu, da naj uvede strogo preiskavo. San Antonio, Texas, 9. aprila. — General Jose Inez Salazar, ki se ne strinja ne z Villom ne s Carranzom je organiziral v severnem delu države Chihuahue ustajo. Na svoji strani ima baje kakih 400 ali 600 mož. Washington, D. O., 9. aprila. — Tukajšnje mehiško poslaništvo nestrpno pričakuje poročila državnega tajnika Lansinga, koilko časa bodo Amerikanci še v Mehiki in na katero ozemlje bodo omejili svoje operacije. Carranzov poslanik Eliso Aredondo je dobil poročilo, da ne bo Carranzova vlada v bodoče sklepala nikakih pogodb glede orožja in municije z inozemskimi firmami. Zadnji čas je namreč začelo obratovati več vladnih tovarn. v katerih se bo vse potrebno izdelovalo. Queretaro, Mehika, 9. aprila. — Po kabinetni seji je izjavil zunanji minister general Candido Aguiller, da se mehiška vlada zaenkrat še ni odločila, če bo dala Amerikancem svoje železnice na razpolago ali ne. EI Paso, Texas, 9. aprila. — Iz mehiškega vira je dospelo danes sem več poročil, iz katerih je razvidno, da je dospel general Francisco Villa v okolico Parrala. V mesto je bil poslal svoje agente, ki so se prepričali, kakšno razpoloženje vlada med ljudstvom. Agenti so nakupili tudi potreben vojni material in živila. Razdalja med njimi in ameriškimi četami znaša baje 50 milj. Washington, D. C., 9. aprila. — Z ozirom na sedanjo resno situacijo je naprosil general Pershing nadaljnih informacij. General Pershing je izjavil, da mora dobiti v najkrajšem času potrebna ojačenja ter da se bo posluževal Carranzovih železnic, ne glede na to, če mu Carrauzova vlada tega ne dovoli. < 1e vlada Združenih držav ni s tem zadovoljua, ;)e po njegovem mnenju najboljše, da se vrne ameriška ekspe-dicija takoj domov. Carranza je začel koncentrirati svoje čete v Chihuahui Casas Grandes in Juarezu. Kaj namerava s tem, ni nikomur znano. Rešilna akcija za Poljake. .Tan Paderevski, svetovnoznani poljski godbenik je sporočil Polj-8kemu pomožnemu odboru v New Yorku, da se je dozdaj nabralo za Poljake $2,830,000. Na Poljskem vlada grozna revščina. Po, nekaterih resell m ljudje brez vsake Četrto ogrsko vojno posojilo. Ženeva, Švica, 9. aprila. — Za Velikpnoe bo razpisano četrto ogrsko vojno posojilo. Mesne karte. BerUp, Nemčija, 8, aprila* Na Waertemberikem so uvedli €LA5 NARODA. 10. APRILA, 1916. 'GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and Published by tbi SLOVENIC PUBLISHING 00, (a corporation.) FRANK SAJ*SER, President. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: »2 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 1111 ■ Ka celo leto velja list Canado « m pol leta.................... „ re!o Mo ca mesto New York.. ii pol leta n mesto New Xork.* m Evropo n rme leto .......... a ~ m pol leta.......... t* n ■ Četrt leta........ Ameriko ln ...... 13.00 ....... 1-50 4.00 2.00 4.60 2.55 1.70 "GLAS NARODA" Izhaja vsak dan UviemSi nedelj ln praznikov. -ti L A S NARODA" ("Voice of the People") Xavnod every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly |3.00. Advertisement en Duplsl bres podpisa in osebnosti se j priobCojejo. Denar saj se blagovoli poftUJatl p« Money Order. pri spremembi kraja naročnikov prosimo, ds se nam tndl prejšnje bi-bivali^« naznani, da hitreje naj- _demo naslovnika._ Dopisom ln pofiiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" te Cortlandt St., New York City Telefon 4687 Cortlandt. Težavno stališče. Bojuj i dne nevtral se države postajajo od dne bolj siromašne, dočim le države, ki j hi preskr-*jo /. vojnim materialom iu ži-vedno bolj bogate. Miljone in larde kopičijo, zanje je vojna vi blagoslov. ozirom na geografično lego je »zemska poleg Združenih dr-v t »m pogledu na najboljšem !xu. Ona je zaveznikom in alnirna državama enako nagona. red kratkim je bilo poroeano, i« zaslužila Nizozemska od za-;a vojne dozdaj preko dve mili mark. To je za tako malo •lieo ž« precej velika svota. >zemsko-ameriška družba je »čala za leto 1915 petdeset-otno divideudo. Prejšnje leto iiašula dividends samo sedeni-►r odstotkov. Družba je v enem toliko profitirala, kolikor je zna li- il ves a vi d slov trajal. Tod ruski lika njen skupni kapital, to vanajst milj o nov mark. j«*, da si buržoazija ta-ničesar bolj iskreno ne a bi ta "božji blago-k olik or mogoče dolgo nizozemska vlada prepovedala izvažati živila. Ko je bila izdana ta prepoved, so morali še eelo one ladije razložiti, ki ko bile v pristanišču pripravljena na odhod. Zelo zanimiva je tudi vest nekega tukajšnjega časopisa. Poroča namreč, da je veliko nizozemskih kapitalistov poslalo svoj denar v Združene drža.ve. To je vsekakor bolj značilno kot je prepoved izvoza. »Jasno je, da se bo v kratkem času marsikaj preobrnilo. Ta preobrat bo posledica zavezniške konference, ki se je vršila v Parizu. Ko bo enkrat končana nevtral nost Nizozemske, bo končana nev train ost vseh ostalih evropskih držav. Vojna bo še strašnejša kot je bila dozdaj. zato bo pa tudi toliko prej končana Slovenska liturgija pri — Povestne črtice. — Polog M. Mesiča, S. Ljubica i. dr. sestavil Andrej Fekonja. Kako je z dolom po naših naselbinah. Kincaid, ffi. — Delavske razme re so tukaj srednje. Delamo vsak dan. samo voz primanjkuje za na kladanje premoga. Delo je naporno, ker j** premog zelo nečist.. Ro jakom ne svetujem sem hoditi ker se delo zelo ležko dobi. Slo vencev je tukaj malo; tri družine in nekaj peelarjev. Pozdrav! — Naročnik. Rockdale - Joliet, 111. — Tukaj je kakih osemdeset slovenskih družin. Vedno se dela s polno pa ro. Tukaj imamo tudi opekarno pri kateri je zaposljenih kakih tristo delavcev. Zadnji Čas smo zastavkali, ker hočemo biti vsi or ganizirani in skušamo dobiti po višane plače. Za organizacijo je vse zelo navdušeno. Nekateri nam sicer nasprotujejo, pa ne bodo veliko dosegli. O poteku stavke bomo poročali. — John Šotina. Ka rol Oennelj. Jenny Lind, Ark. — Tukaj so zaprli pre m o goro v št. 18, vsled česar nas je osialo 200 delavcev brez d<*la. Drugega nam ne bo kazalo, kakor iti s trebuhom za kruhom v drugje kraje, kjer je kaj zaslužka. Jaz sem tukaj že trinajst let, pa tako slabih delavskih razmer ni bilo še nikoli. Dela nikakor ni mogoče dobiti. Sem ne svetujem nikomur hoditi. Pozdrav! — Alojzij Ocepek. Dopis. lepil nec. zdaj so nastopili za Nizo-:elo resni časi. Preti ji ve-nevarnoat, da se ne bo z.aplet-tem ali onim v vojno. Kakor-> bi se to zgodilo, bi bilo teh i časov enkrat za vselej ko- Vesti, da hoče Nizozemska sama napovedati vojno, ne vsebujejo posebno veliko resnice. Prebivalstvo je veselo, ee sme s svojimi sosedi trgovati in živeti v miru. Zadnji T-as se je razširila govorica, da je za<"ela Nizozemska mobilizirati svojo armado. To so veliki stroški za deželo, katerih ne bo mogla tako lahko pokriti. Toda proti komu je naperjena ta mobilizacija t Nekateri pravijo, da koncentrira čete na nemški meji, da bi s tem preprečila vpad nem&ke armade, drugi so pa zopet mnenja, toneeutrira čet© ob obali za varstvo proti Angležem. Najbrže jih koncentrira ob meji in ob obali. V prklrt *tranki, bi se kaj lahko zgodilo, da bi jo od dveh strani napadli. Nizozrmsko ozemlje bi bilo za Anglijo kakor tudi za Nemčijo zelo velikega pomena. Skorajgo-tovo sta obe stranki že poskušali apraviti to drž&vo na svojo stran, kar jo pa ona seveda odklonila iz sgorajomenjenih vzrokov. Iz zadnjega govora nemškega državnega kaneelarja je razvidno, da miru še ne bo tako kmalo. Boj postane vedno bolj vroč in bo pri»el enkrat do viška, bo mske nevtralnosti, položaj zelo asamotan, je novic. Iz Ber-da je Angleška pri-zapre Fly Creek, N. Y. — Tukaj nas je kakih osemnajst slovenskih farmerjev. ki pa nismo skupaj na sel jen i. ("e bi bili, bi bilo seveda veliko boljše. Ko pa pridemo skupaj. si imamo veliko več povedati in po vsakem takem sestanku so prijateljske vezi še tesnejše kot so bile prej. Tukaj se je ustanovila sirarna : slovenski farmer j i so kupili več delnic in kakor so sliši, bo tudi eden v odboru. Poslovati bo pričela prvega maja. Zanaprej bo veliko boljše za nas, kot je bilo dozdaj. Prej smo prodajali mleko brezvestnemu mlekarskemu tru-stu, kateri nam je plačal, kolikor se mu je /ljubilo. Vsakega pol leta so nam naznanili ceno, potem pa niso vprašali, če smo zadovoljni ah ne. Ko so slišali, da se dela nova mlekarna, so zopet postali krotki, toda vse jim ne bo nič po magalo. Pozdrav vsem slovenskim farmer jem! — John Ivaneič. Zver v človeški podobi Na Siciliji živečega kmeta Bur-gheseja je ovadila njegova žena, da je pomoril že eelo vrsto ljudi in z njimi krmil svinje. Pri preiskavi so našli v njegovem stanovanju dve steklenici človeške masti, s katero si je mazal Čevlje. Hiueaju. da bi se ne hotela Kmet je ravnodušno priznal, da 'rti niti ene niti drugi mu nobena bolje ne diSi ka- kor človeška kri. število umorjenih si ni zapomnil, ker je moril, kjerkoli se mu je nudila prilika. Jubilej. Berlin, Nemčija, 7. aprila. — Nemški general Hindenburg je danes praznoval petdesetletnico, odkar je vstopil v nemško armado. Časopisje je priobčilo o tem znamenitem dogodku dolge članke. — Cesar Viljem mu je poslal svojo sliko z lastnoročnim podpisom. • Hindenburg je bil rojen 2. oktobra leta 1847 na Poznanj&kem. — 7. aprila leta 1866 je vstopil kot poročnik v prusko armado. — V vojni leta 1S70 je bil odlikovan z železnim križcem za hrabrost. — na vzhodnem boji- naj m**.* Radi bvša. Slovjeni, j a ko si via 1 a veličija božija svoim jazvkom. Nestor. Pripomenek. Poseda liturgija. grški leitur-gia. od leitos: naroden, javen, in erpron : delo, služba, znač-i prvotno v obče kako javno delo. očitno službo. V svetem pismu ozir. Luk. 1. Z\, Apost. 13. 1, Hebr. 0. 21 je služba božja v iemplu, nabožno dflo; a zato v cerkvenem jeziku kristjanska služba božja, bofro-east-je. Zatem pomeni "liturgija" posebej opravila duhovnikov, zlasti delitev sv. zakramentov in blagoslovila; in v najožjem smislu je daritev sv. maše. način mašo služiti. masni obred. Eus. Renaudot: Liturgiarum oriental um collectio, I. 152, opre-delja lilurgijo tako-le: "Pod imenom liturgij se morajo razumevati obredne knjige, spisane po javni oblasti cerkveni in po njeni uporabi potrjene, v katerih, se nahajajo obredi in molitve za sveto mašo in za delitev sv. zakramentov." — V rimski cerkvi so izza tridvnškega cerkvenega zbora (sredi XVI. veka) take knjige li-turgijske: "Ceremoniale Romanam" za papeža; ""Pontificale ro nianum" in •"Ceremoniale episeo-porum" za škofe; pa "Missale", ''Breviarium" in "Rituale" vob-če za mašnike. Kakor je Kristusova cerkev pr votno ena edina, tako je tudi li turgija njena, daritev svete maše in delitev svetih zakramentov, v glavnih oblikah bila in je ostala od začetka sem ena in ista. Vendar so se v raznih časih in po raznih krajih z ozirom na svojstva dotičnih narodov in ljudstev dodajali razni obredi, primerni svetosti bogočastja. Vsled tega so se razločevale v nebistvenih stvareh liturgije na iztoku od liturgij na za padu; in od t od i zgodovina raznih liturgij; tam jeruzalemske, aleksandrijske, konstatinopelske (carigrajske). armenske i. dr., tu rimske, mediolanske, galske, španske ali mozarabske itd. Od liturgije, bogoslužebnega reda ali obredstva. je ločiti litur-gijski jezik, to je jezik, v katerem se opravlja služba božja. Liturgija nikakor ni isto kakor liturgij-ski jezik. Ista liturgija, n. pr. rim-sko-katoliška, je lahko izražena v latinskem, ( staro )fclo venskem iu še drugih jezikih; nasprotno pa k lahko rabi isti jezik za različne liturgije, n. pr. latinski za rimsko, niediolansko, galsko itd. Vsi jeziki, ki se rabijo pri liturgiji, smejo se imenovati lilurgijski jeziki, n. pr. hebrejski, asirski, grški, arabski, k opt o v ski, armenski, latinski, poslednjič slovenski (staro-slovenski), uveden po sv..Cirilu in Metodu. Pri nas Slovencih je sedaj, kakor znano, rimsko-katoliška liturgija v latinskem jeziku. Kar se posebej dostaje slovenske liturgije, o kateri tu govorimo, treba pomniti, da je ta liturgija. ki sta jo uvedla Ciril in Metod, za pravliturgija cerkve konstant inopelske (carigrajske), prevedena iz grškega jezika na slovenski. A kakor je urejena dandanes in se je ohranila še deloma pri Hrvatih, kateri so ostali vedno v cerkveni zvezi z Rimom, je rimska, rimsko-katoliška liturgija, to je po rimskem obredu, samo da je v jeziku sta rosi o venskem in s pismom glagoljskim. odkoder se tudi včasih imenuje "glagoljska liturgija". Popolni naslov Ciril-Mefo-dove liturgije bi torej sedaj bil: "Rimska liturgija v slovenskem jeziku z glagoljskim pismom." Skrajšani izraz je tudi: "liturgija slovensko-latinska" (liturgia sla-vo-latina). Drugi Sloveni, kateri.so pozneje pristopili v veri k Carigradu, n. pr. Bolgari. Srbi. obdržali so sicer bogoslužebni jezik slovenski, a v liturgiji imajo svoje obrede grške cerkve ter se po teh kakor tudi z nekaterimi predmeti cerkvene discipline razlikujejo od katoličanov, posebej rimskih. A mnogo predrugačena je sv. Cirila in Metoda slovenska liturgija pri Rusih, kateri so naposled (1.1660) postali neodvisni od grškega pa-trijarha carigTajskega ter imajo od tedaj svojega patrijarha-me-tropolita v Moskvi. Sicer pak tudi izpremenjen po živem narodnem dotienega plemena; kakor tudi v cerkvenih knjigah cirilo-metodij-skega obreda sedaj namesto gla-goljskega pisma rabi takozvano "eiriiskn". I. CIRIL IN METOD. "Radostni so bili Sloveni. ko so slišali velieja božja v svojem jeziku." -S temi preprostimi besedami nam je ruski letopisee menih Nestor kratko označil delovanje slovenskih apostolov sv. Cirila in sv. Metoda, kakor nam je še po dm-eih zgodovinskih poročilih znano posebe v '.ležela.h Veliki Moravski in Dolenji Panoniji. Razna slovenska plemena na jugu in s te strani Karpatov so bila že za rana in ponajveč le z neznatnim odporom sprejela vero Kristusovo. Nekateri od teh pokr-ščeneev so se oprijeli iztočne cerkve in z njo grškega življa in grške omike; tako Srbi iu Bolgari. Drugi pak se oprijeli zapadne cerkve ter rimskega življa in rimske prosvete, kakor Hrvati in Slovenci; a ti so bili porazdeljeni med razne cerkvene pokrajine: Hrvati so bili pokorni metropolitu splitskemu, Slovenci patrijarhu akvilejskemu in nadškofu solno-graškemu: panonski in moravski Sloveni pa tudi solnograškemu nadškofu ln pasavskemu škofu. Krščanstvo je bilo torej do polovice IX. veka prilično daleč razširjeno med Sloveni. A vera Kristusova še ni bila prodrla popolnoma med slovenski (slovanski) narod, ni bila v njem še živa. Raz-ven tega je bilo pa še tudi mnogo, poganskih ostankov, katere je istotako trebalo odpraviti. Ta po-1 sel sta prevzela in ga izvela brata. Solunjana, Ciril in Metod. "Po! delu Cirila in Metoda so Sloveni ne samo sprejeli katoliško vero, kar je vendar največje, temveč tudi dostojno nravnost in olika-nost običajev v življenju. A ta lilagovestnika sta tudi prva iznašla znakov© za njihovo pisavo J pretolmačila največji del svetega pisma v narodno besedo in uredila' sta svete obrede primemo narod-! nemu duhu. In iz teh vzrokov boj Cirilovo in Metodovo ime proslav-' ljalo vse potomstvo pri vseh Sloveniji, od Jadranskega morja do, zadnje Novgorodske pokrajine, "j (Papež Leon XIII. 5. mal. srpana 1SS1J ročilo ne pove ničesar. Šele po-j znejši pisatelji omenjajo nekaj tega. Tako veli dalmatinsko-hrvat-sk i letopisee sredi XII. veka. da je bil tam "filosof imenom Kon-stane". koji v zemlji Budiinira "naredi popove i knjigu harvat-*ku in utvrdi zemlju u vini Isu-krstovu": in koroški historiograf Hieronim Megiser v "Annales Ca-rintliiae" 1612 pravi Str. .">G8. "da je Metod baje prišel tudi na Štajersko, Koroško in Kranjsko k Slovencem". No, ker je bil Metod še pozneje sam dvakrat v Rimu. 1. 869. in 87f).. ter je torej v vsem šestkrat prehodil pot med Italijo in Panonijo, oziroma Moravsko, pač je spoznal oboje, to jo zgornja posavske ali eelo dalmatinsko Hrvate in Slovence na južni strani Drave. Ciril je umrl v Rimu že dne 14. svečana S69. (Pride še. Razne zanimivosti. Ciril in Metod med Jugosloveni. O Cirila in Metoda neposrednem delovanju med južnimi Sloveni imamo malo pristnih virov. Takozvaua bolgarska legenda ali životopis sv. Klementa škofa bolgarskega pripoveduje, da je Konstantin, to je naš Ciril, v Carigradu. odločen z bratom za misijonarja v Moravsko, s pomočjo božjo "zložil pismena in začel pisati evangeljsko besedo: Isprva b«' Slovo", to je prevajati iz grškega, na slovenski jezik sv. evangelista Ja neza. Metod pa da je krstil bolgarskega kneza Borisa in se mnogo trudil, da za tre zmoto (?!), ki je prišla od Frankov k Bolgar-jem, namreč, da sv. Duh ne izhaja samo od Očeta, temveč tudi od Sina. — V Bolgariji bi se bila torej mudila Ciril in Metod na. potu v Veliko Moravsko leta 863. Vendar ta povse z bolgarskega stališča pisana legenda glede verjetnosti ni posebno zanesljiva v tem. kar se tiče poslovanja naših blago-vestnikov med Bolgarji. Ciril in Metod sta delala štiri leta in pol za sv. vero v Moravski pri knezu Rastislavu. utrjevala sta ondotni narod v veri, mladeniče pa učila in pripravljala za cerkveno službo. Nato sta se napotila koncem 1. 867. v Rim, kamor ju je bil pozval papež Nikolaj L Na tem potu sta prišla v Dolenjo Panonijo k Blatenskemu jezeru, kjer je tedaj vladal slovenski knez Koeelj. Ta je sv. apostola lepo sprejel, z veseljem pozdravil slovenske knjige ter jima izročil petdeset učencev, da jih poučujeta, kakor nam to priča Življenje sv. Konstantina (Cirila). Knjige slovenske pa so bile liturgijske knjige, katere rabijo pri službi božji, to je maši in pri ostalih cerkvenih obredih, pisane s takozvano glagoljico, kakrfl- jo je bil zložil Ciril bržčas po stare jih primerih (a ne z ono azbuko, ki se sedaj navadno imenuje cirilica). To delo sta sveta povzročitelja baje začela bila že v Carigradu, kakor govori o tem tudi Življenje sv. Metoda, ter sta zatem v Moravski dalje prevajala sv. pismo in obre-doslovne knjige na slovenski jezik. Potujoča takoj iz Panonije dalje proti Rimu, sta morala Ciril m Koliko vržejo kokoši? O tem piše nek ameriški list: I^era 180<». so izkopali v ameriških rudnikih za 7'2 miljonov dolarjev srebra in za 46.610.000 dolarjev zlata. Tistega leta je znašala vrednost ovac v Ameriki 65 miljo nov lf>7 tisoč 72.1 dolarjev, volne so nastrigli za 38,146,450 dolarjev. Istega leta pa so nanesle kokoši po celi Ameriki 660 miljonov jajc, ki so bila vredna najmanj 150 miljonov; poleg tega so prodali za 125 miljonov dolarjev perutnine. Torej bi bili lahko poku pili z denarjem, ki ga je vrgla kurjereja, vse zlato, srebro, ovce in volno tistega leta. To kaže, kakega pomena je kurjereja za dežele in za posameznika. Zlata in srebra bo čedalje manj, kurjereja pa napreduje in redi hišo. Veleizdajalci na Formozi. Otok Formoza pripada šele dobrih deset let Japonski. Na tem velikem in bogatem otoku je nastalo gibanje za ločitev od Japonske in se je končno izeimila prava zarota. Zarotniki so hoteli japonskega cesarja in ministrskega predsednika umoriti, osvoboditi Formozo in proglasiti Japonsko za republiko. Stvar je prišla na dan in obtoženih je 1418 oseb. — Zdaj poročajo, da je bilo 900 teh zarotnikov obsojenih na smrt. Rusija kupuje ladje od Japonske. Iz Petrograda se potrjuje vest, da je Rusija kupila od Japonske štiri med rusko-japonsko vojno na Japonee izgubljene ruske oklopne križarke. Gre za ladije 'Revieane'. "Prosvejt". "Pobjeda" in "Orel*. Češki sokol v Berlinu razpuščen. Vsled zapovedi vrhovnega vojnega vodstva je razpuščeno češko sokolsko društvo v Berlinu. Samo dva koščka sladkorja h kavi bodo odslej dajali gostom v berlinskih kavarnah. Z miz izginejo tudi dosedaj običajne sladkomiee, iz katerih so m gostje poljubno postregli. Hercegovec obsojen v Italiji zaradi vohunstva. 14Pol. Korr." poroča, da se je vršil v Anconi proces proti nekemu ivankoviču rodom iz Hereego-vine. Živankovič je bil obtožen zaradi vohunstva in obsojen na 8 mesecev ječe. VERJETNA LJUBEZEN. Prebivalstvo Essena narašča. Bessemer. Pa.: Louls Hribar. Berlin, Nemčija, 9. aprila. — Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Število prebivalstva mesta Essen. ®ridJ-evHI®' : ^u,?olf i,- ^ *.u!. * Bordiue, Pa. in okolica: Jobn Ker- kje *o \elikanske Kruppove tovar-j jj^y. ne za m uničijo, se je silno pove-' Canonsbnrc, Pa.: Jobn Koklleh. čalo. Zdaj je v tem me^tu več knt Conemangh, Pa.: Ivan Pajk ln John pol miljona ljudi. j Zui«nčie. -——-------i CI*rId»e, Pa.: Anton Jertna. ' NASI ZASTOPNIKI, Boughton. Pa. in okolica: A. Dem- kateri so pooblaščeni pobirati naro6 i nlno za "Cilas Naroda" ln knjige, kakor tu«ll za vse druge v našo stroko spadajoče posle. Jenny lJnd, Ark. In okolica: Mihael Clrar. Sao Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadviile. Colo.: Jerry Jain nI k. Pueblo. Colo.: Peter Cul Ig, J. M Rojtz, Frank Janesli in Jolm Germ. Salida, Colo, iu okoiic-a: Louls Ca stel I o (The Bank Saloon). Walsenburs, Colo.: Aut. Safttc-n. Clinton, lud.: I^mbert Rolskar. Indianapolis« Ind.: Alois Ru«Jman. WcMKlward, la. in okolica: I.ukas Podbregar. Aurora, III.: Jernej B. Verblč, Chicago, 111.: Frank J u rjoveč. Depu«. IU.: Dan. Badoviuae. tloliet, IU.: Frank Lanrfeli, Jolm Zaletel in Frank BamlvU'li. La Salic, 111.: Mat. Romp. Oglesby. HI.: Matt. Hrltwmtk. WauUesan, 111. in okolica: l'r Pet-kovM'k In Math. Oi?rin. So. Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield, 111.: Marija liarborlC. Cherokee, Kans.: Frank Režlsnlk. Columbus, Kans,: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank I^eskovec. Frontenac, Kans. in okoliea: Frank1 Darragb, Pa.: Dragutln Slavic. Dirnlo. I'a. in okoliea: Joseph Suhor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Furtttt Cily, I'a.: K. Zatar in Frank Leben. Farell, Pa.: Anton Valentlttflč. Fit* Benry. Pa.: K. Gotlicher. Greensburs. Pa. (u okolica: Josct.b Novak. Irvln. 1*1». In okoliea: Fr. Dcmfiar. Jobnslown. Pa.: riant Gabrenja ln John Folane. Luzerne. Pa. iu ot«oliea: Anton Osoinik. Meadow Lands, Pa.: Georg Schnlt®. 51 ones sen. Ila.: Math. KlkelJ. Moon Run. Pa.: I rank Maček. Pitthburtta, Pa. in okoUca: Z. Jakshe, L Potlvasnfk. 1. Magister tu D. R. 3»-kOblell. Sontb Helhlehem. Pa.: Jernej Ko-prlvSek. Steelton. Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. West N'ewlon. Pa.: .Toslp Jovan. Willork, Pa.: Fr. Seme In J. Peter-nel. Tooele. Utah: Anton Talč!?. Winlcrqoarters, Ctali! L. Bla2leb. Black Diamond, Wash.; G. J. Po ; renta. I>avis. W. Va. in okolica: J. Rroslcb. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Sehneller. Kocljau in A. Korenchan. Mineral. Kans.: John Stale. Graflon, Wis.: John StampfeL Mulberry. Kans. in okoUca: Martin Kenosha, Wis.: Aleksander Pezdtr, Kos. ! Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik In Hinge, Kans.: Mike Pencil. Collnnder. Calumet. Mich, in obollca: Parel Sheboyjfan, Wis.: Heron I m Streti In. Sbaltz ln M. F. Kobe. West AOIa, Wis.: Frank Skok. Manistlqae. Mleh. In okoUca: Fr«nk Rock sPri"S8. Wyo.: A. Justin, Val. KotzUn. Stalleh In Valentin Marclna. Aurora. Minn.: Jos!p u^nglua. Kentmerer. Wyo.: Jos. Mntr.h. Chisbolm, Minn.: K. Zgonc ln Jakob U ' Petrlch. PISITE DnluUi. Mlnn.: Joseph Sharabon. i nam za pojasnila o zemlji v Lang-Ely. Slinn. in okoUca: Ivan Gouže, Eveletb, Minn.: Jorij Kotze. So. Range, Mleh. In okoUca: M. C. Likovlcb. XL. h. Kapsb, Jos. J. Peshel In Louts M. PteruSek. Gilbert. Minn. In okoUca: L. Vesel. Ilibbing, Minn.: Ivan Pou.se. KitzvUle, Minn. In okoUca: Joe Ada-mleh. Nashwank. Minn.: Geo. Maurln. New Duluth, Minn.: Jobn Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Brovatieb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zonec. Great Falls, Mont.: Math. Urltb. Red Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gowanda, N. Y.: Karl SternlSa. j lade L'. Xa£o zemljo se zamore se j vedno kupiti po nizki eeni in na j lahka plačila. .los. Duchac & Sons, 1 (Ustanov. 1. 18S5.) Antigo, TVis. Išče se aprente I (4-20—\ ) i V ZALOGI imamo še nekaj SL0VENSK0-AMERIŠKIH KOLEDARJEV Math Kra za leto 1916. Da je bil letošnji Koledar res i nekaj posebnega, je razvidno iz Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka tega kcr sni0 ga morali dvakrat Cleveland, Ohio: Frank Sakser, 3 ' . ? v , , Marinelč, Chas. Karllnger, Jakob Res- : tiskat! 111 Daul /0 (lru«a skoraj popolnoma pošla. V Kole- darjn je j>reko trideset krasnih slik, razni zanimivi članki, lepe povesti in poljudno pisane znan-Lorain, O. in okoUca: J. KumSe In I stvene razprave. Naročite ga ta-Louts Batant. koj, da ne bo prepozno! Stane 8 Voungstown, O.: Ant. Klkelj. poštnino vred :J3 centov. Oregon City. Oreg.: M. Justin. j r»« Allegheny, Pa.: M. Klarich. Slovenic Publishing Co., Arabridge, Pa.: Frank Jakše. i $2 Cortlandt St.. New York City. ulk In John Prostor. Rarberton. O. in okoUca mar. Rridgeport, O.: Frank IloCevar Colin wood, O.: Math. Slapnik. Zvezni odbor Unije izdelovalcev ženskih in možkih slamnikov Krajevni postaji 24 in 42. Pisarna: 64 E. 4. St. V torek zvečer 11. aprila se bosta vršila DVA VELIKA SHODA. Za Angleže in Slovane bo shod V BETHOVEN HALL, 210 E. 5. CESTA COR. 3rd AVE. Shod za Žide bo pa MANHATTAN LYCEUM, 66 E. 4. cesta, New York, Shoda se bo3ta začela točno ob polsedmih zvečer. Vsi dela ve i so naprošeni, da naj bodo ob določenem času v dvorani in naj ne pozabijo prinesli seboj svojih linijskih kart. Onim. ki ne bodo imeli kart. vstop ne bo dovoljen. Draga, nadebudna Liza, mar je res končana kriza ?. V časniku sem danes brala, da nevesta si postala. Toda ti si gibčna, mlada, vedno bi plesala rada, ženinu pa klanja stas tužna doba sivih las. Kakšna ii te žene sila. da si v zakon privolila? Ženin tvoj že star je mož. ti ljubila ga ne boš. ' Draga Pepa, ne. zameri, jaz živim pa v trdni veri. da ljubila bom vsekdar zlati ženinov — denar." 3. 4. 5. 6. Stavka pri U. S. Ilat Co. Popolno poročilo o razsodbah porotnega odbora. Organizaeijsko delo. Uravnava plač za sezijo. Enaka razdelitev dela. Razmere v obrti. Operatorji, blokarji in prešarji! Vsak med vami mora biti na vsak način navzoč pri enem obeh shodov! Nič vas ne sme ovirati, da bi se ne udeležili! V interesu vsakega člana in v interesu bodočega razvoja omenjenih dveh linijskih postaj da mora biti vsak član popolnoma seznanjen z vsemi podrobnostmi te stroke. Pridite vsi! Pridite pravočasno! Ne pozabiti svojih unijskih kart! nKHpiHpMe*"^ jezik pri teh Slovenih v liturgiji:Afetod.iti ali skoz severno Hrvat-! Bi vež 3*ti izviral ' 'alo- ako, ali j* akoz južno Slovenijo.' Važno poročilo! Vsem tistim rojakom, ki bolehajo na želodcu, slabi prebavi, zaprtju, slaU'.'krviiostl, glavobolu, roviimtizmii, trganju, boleč-omu križu, ako ste pre-hlajeni in kaši jate. imate morda bolne lediee, mehur, jetra, težke in otekle nog* , roke, ste trudni, posebno ako imate kako moško bolezen, zgubo moti ln onemoglosti itd.; v som tem priporočamo nase zdravljenje, ako hočete doseči zopet zdravje. Veliko rojakov si je z naSlml zdravili prihranilo operacije Najbolja zdravila za odpravo krofa, za rast las, zoper plešavost itd. Akc potrebujete pomoči in zdravil, obrnite se na nas, ml vam poSljemo zastonj vsa pojasnila, kako se morate zdraviti, da prlcjete zopet k zdravju. PiSJte takoj in naslovite vsa pisma takole: J. y. POIJBNC, P. o. Bex Š19, T" • r • ■■: . - ^LlAJ? ^JAKOBA. 10. AWITLA, 1 £16. - Slovenliko k> t> 1 i i k o sveta Barbare ZAIZCDtNJENE DR2AVE|SEVERNE;AMERIKE. ISedež: FOREST CITY, PA. I«k*rf»«riram da« 21. 1902 » drfevi Pcusylvula. GLAVNI URADNIKI: PradMdalk: JGŽKJT PETEKNEL, Box BO, Wlllock. Fa. I. podprtdMdalk: KARO L ZAULR. Box 647. forest City. P*. II. podpredsednic: LOUIS TAUCHAS, Box 835, Bock Bprlaat, W7* Tajnl*:: JOHN TELBAN, Box 707. Forest Clty. Pa. II. taJuiX: JOHN OSOL1N. Box 492, Foreat City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUBlC. Bos 637, Forest City. Pa. PaoDUUKeoee: J O SIP '/aiah, 1UCK North Chicago St.. Jollst, III VRHOVNI ZDRAVNIKI Or. MAJtTIM IVWC. 900 Cblcaco St, Jollst, 111. NADZORNI 0DB0R: PvtAssdalk: 1UNAC P0DVAHNIX 4734 Hatfield St. PlttsDanM. PA L nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 022, Forest City, Pa. EL aadaoralk: FRANK FAVLOVClč. Box 70S, Coaeuaasb. Pa. III. nadaornlk: ANDUKJ SLAK. 7713 Iaalar Am.. Cleeftlaad. OHU. POROTNI ODBORI PndMdalk: MARTIN 0BRJBŽAN. Box 7% Rast Mineral. Kaas. L porotnik: MARTIN fiTEFANClC. Box 78. Franklin. Kaas. IL poročnik: MIHAEL KLOPCI C. S28 Danon Ava, R. F. D. t. SfettL. Detroit, Mica. UPRAVNI ODBOR i Predsednik: ANTON HOČRVAB, K. ». D. No 2. Box l\\L L spravni*: ANTON DEMfiAR. Box 130, Brooghtoo. Pa« LL nprsrnlk: PA VRL OBRSGAR. Box 402, Witt, I1L Dopisi naj m pošiljajo L tajnika Iran Talka*. P. O. Rm t iT. r, Peana. DraStveas glaSUe'! "R L AS R A R O D A.* a Tat. Opisal Stanko Svetina. Doberdob. vra/.ni koncert. Bobnenje iz malih in velikih kalibrov jo donelo in so-i vru/.oi izstrelki so švigali in piska-li po /raku ter iskali žrtev. Poleg Te dni -eni bil na Doberdobu. —j, , . ,. , _ , . . , , , . leh so ^troine puške rephale smrt-K»*r sem po/nal Iloherdob ze iz prejšnjih časov, se mi je nudila l;t .lan prilika, ilu sem si to občino, o vojni ualaučncjsc ogledal.i sedaj v Lepa državna cesta pelje skozi Doberdob v Trži.'- i Monfal« «litij«* prot • laljen i n I Tržiču dva kilometra 1 ^ no pesem, in pokanje infanterij-, -škili pušk je bilo neskončno, isko-v zavetje in čakali. da so- ■ v ražnost i ponehajo, se je. ozračje Ko se j« ozračje malo umirilo, luniai.M.tiP in . , , , . , smo sli naprej proti avstr. infante-Trstu. Doberdob je od-, . ■ . • , J ' rijskuu postojankam. , .. . . Počasi smo se plazili, včasih tu- /račiie daljav., ni na tem ,»rostomj(U f><> in pripoffnjeni> Kon-. lr/l,rm. ,n I>»brrdolK„nr hi..0 smo (losneli na ciIj Dobili i■■ -t ratmi ho j med »mrtjftko m ita-j. ■____ „ .i__*_________.__ I Mati*. k<> armado. Luna je sijala Mo jasno, ko sem se približeval Doberdobu. ko izkopal«- italijanske tez-j kolesnieah so prinesli ob 11. uri ponoči zajutrek, kosilo in večerjo, nik? Zakaj leži on sedaj v topli, so se najedli dobre juhe.jsmažni postelji in se niti ne zme-zraven je bilo meso s prikuho in'ai, da je solnce že \-isoko, ko se potem za potrebo še salam, sira in moram jaz pretegovati po tej ■i" drugo. Ko so se tako pokrepčali/ o se vmili v jarke, f Vojaki so zatrjevali, da sedaj so-J v razni k ne bo tako hitro *šturmal\ .ker se boji, da ne bomo sedaj mi "šturmali". Ogledali smo si avstr. varna zavetišča. Ker sovražnik ne more prodreti avstr. pred Doberdobom stoječih vrst, obstreljuje z daleč nosečimi topovi vasi in občine, v katerih ni vojakov. Skoda za strele. Po varnih stezah in stezicah smo se vrnili zoper iz doherdobske devete dežele in nesli smo v srcih prepričanje, da sovražnik doherdobske črte ne bo prebil. Doberdob pa, ki je postal žrtev , , . . . , italijanskih granat, bo po vojski s n,p, s,;veda pokopani m deloma vzra^t-l še lepši in v marsikaterem vd,t,. II.se okoli zupniK. a so moe- ozini bo kronkpjši branik , no TM.skodovane in tudi popolnoma i venskega ozemlja. Vesti iz Srbije. Te dni so imeli v Pel gradu porušene. Pridem do cerkve. Zvonika nikjer več ni. Nekaj štrli si-eer kvišku, a nikdo ne bi opazil, da 5 je bil to poprej zvonik. Cerkveno; pročelje še ni tako hudo poškodo- j vano, in kameniti križ vrhu cerkve še vedno stoji. Poskušam odpreti ' polomljena in razbita vrata, a so (vojaški zdravniki svoj sestanek, bil« zadelana. Pogledam skozi ve-4 katerega se je udeležil tudi ge like Špranje. Notranjščina cerkve j neralni guverner grof Salis- je polna razvalin. Leva stena je še j See wis. .....Ll- "udtem ko je desna poniši-- — Ob priliki otvoritve železni- je vsled silne granate se-Iškega mosta na Savi so poslali avstrijski častniki belgrajske gar-nizije cesarju umetniško izdelano plaketo, katero je izdelal nadpo-ma razvalina. Sovražne granate so j ročnik Tarjan Oskar. Fmetnik je delovale na vse rmerne. Kni hiši dobil od cesarja za to svoje n-manjka streha, drugi kos pročelja, j metniško delo "zlato z briljanti o-t ret j a je popolnoma porušena, pri krašeno uro. ;-trti štrli kvišku le dimnik, peta! — Dokler se v P.elgradu ne o- na in se sula v cerkev. Druga poslopja okoli cerkve in dalje proti Tržiču so skoraj ena sa- je zgorela, šesti je oluščena opeka vded puškinih krogel. Vsem" pa manjka lesov je. Kdor izmed rojakov se je udeležil bojev v Zfcoro-vem v Karpatih, mu bo zadostovalo, da se Doberdob da primerjati h porušenim Zborovom. Pred vojno še precej čedna in velika občina Doberdob je izginila. Sedaj je le kup razvalin. Sovražnik še vedno strelja v Doberdob. štiri sovražni žarometi so že po luni raza vet je uo doberdobmko planoto ožurjali in iskali avstrijakih vojakov. Polej; »rometov no tvori podružnica avstro- ogrske banke, se mora raztrgan papirnat denar zamenjati pri gubernijalni blagajni. — Vojaška oblast je naročila predsedniku belgrajske občine, da naj izda oglas na prebivalstvo za nabiranje cunj, katere se plačujejo z ozirom na kakovost, in sicer 100 kg od 12—15 K. Najvišje cene 2a meso in perutnino Berlin, Nemčija, 0. aprila. — •Jutri bodo odločili zastopniki vseh i risk i h občin najvišjo ceno • i .J: . smradni nesnagi? Komaj so misli Petra Krivca zasledile bogatega bankirja Ko-šutnika, so takoj odhitele iz umazane čumnate in se napotile v lepo vilo sredi vrta. Setale so se nekaj časa med gredicami, posutimi z belim, rumenim in modrim cvetjem, ozrle se na tiho. zeleno lito v kotu vrta, nato pa odšle v vilo. kjer so hitele po stopnjieali v prvo nadstropje, odprle vrata, ne da bi pozvonile, in poiskale bogataša v njegovi sobi. Louis Košutnik jih je malo zanimal. Pil je rojen dedec in z zlato verižico na žametnem telovniku. Misli Petra Krivca se niso zanimale niti za njegov nos, ki je bil nenavadno debel in katerega konica se je spreminjala v najrazličnejših barvah. Večjo pozornost so posvetile različnim miz-nim predalom, dokler se niso u-stavile pred mogočno železno blagajno. v kateri je tičal ključ. — Misli so za vrt ile ključ, odprle so vrata in se začudile: V raznih predalih blagajne so počivale vrečice, polne srebrnikov, debeli svežnji bankovcev in v bel papir zaviti cekini. Peter Krivee je vzdihuil in segel po steklenici. Misli so se vrnile v temačno Čumnato. Toda niso se odpočile od dolge poti, takoj so krenile drugam. — Ti, Ladislav Košutnik, si človek kakor sem jaz. Imaš celo, oči. nos, trebuh, roke in noge ka-! kor jaz. Toda ti imaš poleg tega tudi vilo in blagajno in v blagajni rumene in bele denaree. Tega pa jaz nimam, čeprav sem ravno tak kakor ti. Treba je torej, da se tudi tu nekako poravnava. Ce si s tem zadovoljen ali ne, Ladislav Košutnik, mene to prav nične briga! Steklenica z žganjem zopet roma z mizice k ustom Petra Krivca. — Treba je samo natančno premisliti in tehtno preudariti, kaj in kako. Zjutraj, podnevi in zve-* čer nc morem iti, ker je svetlo in bi me lahko kdo videl. Ostane torej noč. Splazim se eez vrtno o- l grem k vili — Napak. Na- ram še ena vrata, ko ni čisto nič potreba! — Pozno zvečer se splazim v ' vilo in počakam tak v kleti. Ponoči tiho k vratom v prvem nadstropju. Zaklenjena so seveda.... Vzamem tiho iz žepa vitrihe in ponarejene ključe. Kje jih imam ? Peter Krivee vstane in seže pod mizico, izpod katere izvleče maj-} hen kovčeg. Odklene ga varno in potegne izpod umazanih cunj za-željeno. Zarožlja in se nasmehne. — Vi boste moji pomagaei. glejte torej, da mi boste dobro poslužili. In Peter položi šop vitrihov in ključev na mizico in porine kovčeg nazaj. Nato sede na stolee in sune s prsti v razmr.šene lase. — Prva vrata so odprta in sedaj trikrat tiho! Ne, ne, vse skupaj ni nič. Ae predno pridem k vili, si moram oviti noge z žak-ijevino, da bom hodil tiho in da se ne bodo poznale stopinje. Treba je delati previdno in premišljeno. Sklonim se k sobnim vratom, poslušam natanko in pogledam skozi ključavnico. Tema, hrope-nje. Košutnik spi. Kako spanje ima neki? Morda ga vzbudi najmanjši šum. dvigne se v postelji in seže polagoma po samokresu. Delaj tiho. Kriveči — Vrata so odprta. Bogve. čt-ne bodo cvilila? Ha, ha. Košutnik je nervozen, ne bo pustil ne-namazanih vrat. Tiho! Stopinjo za stopinjo. Težko bo, ker moram predmete otipavati. Ha, tu je blagajna. Brez ključa! Kje ima — ključe? Pri takih blagajnah ur pomaga noben vit rili. — Stopim počasi in tiho k stojalu za obleko. Tu je suknja, tu telovnik in tu hlače. Previdno se-žem v žep. Šop ključev. Otipljem vsakega posebej. Ta bo, ta bo! Tiho nazaj k blagajni. Polagoma vtikam ključ v ključavnico, počasi zavrtim na desno. Odpiram.... Kako mi tolče srce. Košutnik se je samo obrnil na postelji. Tiho' — Nekaj v žepe. nfkaj za srajco, nekaj v hlače. Dobro. — Vitrihe imam, tu notri so. Sedaj nazaj. Tiho, počasi. A -kdo stoji tu? Iia. to mi je zastala kri. Neumnost. Obešalnik za obleko. V predsobi sem in sedaj | zunaj na hodniku. Ah! Peter Krivec si je obrisal s čela pot in si nekoliko poravnal lase. Nato je zopet segel po steklenici in jo spraznil popolnoma. — Predvsem moram paziti, da ne odvežem žakljevine prej nejro pred cekvijo, kamor pridejo ljudje. Tu bo vse polno stopinj in zastonj boš vohal, ti ubogi policijski pes!-- Peter Krivee se je široko in hu dobno zasmejal in je zagrozil koščeno pestjo. Zanimivosti iz Italije. Tepeni tržaški iredentisti. V Florenei je korakalo v velikem predmestju nekaj mladih Tržačanov, ki so prepevali in kričali, da je Trst italijanski in slavili Italijo pa psovali avstro-ogr-sko monarhijo. Več krepkim domaČim meščanom je pa presedalo kričanje tržaških Lahončkov in so jih krepko pretepli z gor-jačami. Rešiti so se hoteli v električni voz, kar se jim pa ni po-! srečilo, ker jih ni hotel sprejeti voznik. Voz je bil ob tej priliki poškodovan. Končno so napravili orožniki red in prijeli nekaj napadalcev, med njimi tudi dva vojaka, ki sta bila v Florenei na dopusti. Iredentisti, več sto jih biva v Florenei, so zato vznemirjeni. Republikanci in monarhija. Milanska skupina republikanske stranke je razpravljala o stališču, katero naj zavzame na nedeljskem zborovanju v Rimu in pri tej priliki so se vprašali, ali način vojevanja in nade na mož nost rešitve narodnega vprašanja še dopuščajo republikanei-cem, da prenašajo sedanjo vlado in monarhijo. Tudi uspeh Brian dovega potovanja v Rim in raz raerje Italije do Nemčije so kritizirali prezirljivo. Linčanje. Birmingham, Ala., T. aprila. — Tukaj se je astnnovil posebni odbor, ki je začel z agitacijo proti lineanju. Delegati so sestavili statistiko, iz katere je razvidno, da je bilo zadnjih trideset let linčanih v Združenih državah kakih 4000 oseb. 90 odstotkov takih umorov $1000.00 nagrade. Zadnjih osem let se je selilo toliko Slovencev na svojo grudo, kakor ne nikdar preje. Naselbine so rasle, kakor gobe po dežju. Obljubovalo se je ljudem bogastvo, če se kupi le košček 2emlje v različnih krajih. Skoro vsi preminuli poroki in odrešeniki naroda so dajali pa še posebno dobre svete, ne idi v Misouri, ker tam so žabe, kače in pa mrzlica. Zadnje štiri leta se nisem bavil s prodajo zemlje Slo vencem, temveč jaz sem le pazno gledal nesramno reklamo in pa uspeh različnih naselbin. Slovenec, ali ni res čudež, da so vse naselbine ostale le na papirju ter v možganah zginolih prerokov; zadnje na severu se podirajo celo s hrupom. Kajti Slovenci so bili vabljeni v kraje, kjer sploh ni mogoče živeti. Edino v Missouri je ostala in procvila brez hrupa in reklame. Vsak Slovenec lahko zasluzi $1000.00, ki mi pokaže 12 slovenskih kmetov v Floridi, Texas, Wisconsin in Michigan, kateri imajo obstoj vsaj tak, kot povprečno 12 slovenskih kmetov v Missouri, da se žive IZKLJUČNO le od kmetijstva. Slovenec, ako želiš imeti dom, tukaj si ga lahko napraviš. O tem se prepričaš lahko sam pri rojakih, ki žive že več let tukaj. Mi ne pridelujemo pomaranč, zeleno, fig, niti ne krompirja ali kumare za $200.00 na aker, niti se ne pečamo z mlekom v velikem obsegu. Temveč mi si^.o za dovolpii s koruzo, pšenico, ovsem, senom, detelje, kuret-nino, vrešiči, govedo, konji in mulami, pridelamo pa tudi fižol, krompir, vsakovrstne sadja in posamezniki tudi nekaj v."iia, a živi se lahko dobro in pošteno. Taka je torej naša naselbina, ki ni v bogastvu, pač pa v mocvita in na solidni podlagi. Pridi obiskat Slovence in dobil boš jesti kakor ne bolje v najboljšem hotelu v Ameriki in to vse domače. Slovenec, ki želiš imeti svoj dom, na katerem je treba trdo delati, tukaj ga dobiš, boljega nikjer sirom Amerike, kolikor je meni znano. Jaz nisem agent od danes do jutri, ampak stalen posestnik in znan vsaj 50 Pridi v naše krajo in ako nočeš, ne hodi k meni, ker v Ripiry in Butler Countiiih je precej Slovencev raztresenih. Prepričaj se, kako so bohu po zatrdilu ničvrednih ljudi, i.n našel boš le polnolične rdeče otroke in ljudi, zdrave kakor kjerkoli drugje. Dežela rabi pridne ljudi in zato Vas ona vabi in ne jaz. Vsa ravnina je sedaj v kanalizaciji in od mlak je bedasto pvorenje od bedastih ljudi, ki ne poznajo dežele. V desetih letih od sedaj preskrbi lahko južni Missouri vsa žita, prešiče in polovico govedi za 40 miljo-nov ljudi, da ne omenjam prav nič druge pridelke. Zemlja se dobi tukaj primeroma poceni v valovitih krajih narejene kmetije in v iavnini pa goz(\ ker čiste, ravnine nikdo ne prodaja. Jaz ne prodajam nobenemu gozda v ravnini, ampak vse izčistim, da je za orati. Pridi in izberi si kos. Plačila po dogovoru, kakor moreš izplačevati. Imam precej svoje zemlje, ki je nemorem urediti s svojimi financami. Prodam poceni in naredim kmetijo, kjer boš lahko mirno in zadovoljno živel. Pridi in poglej naše polje in pa pridelke, nikdar ti ne bo žal poznati našo deželo. Ako pa hočeš čez noč postati premožen, potem naši kraji niso zate; če hočeš pa resnično pridobiti svoj dom s trdim delom, potem ga dobiš kakor nikjer drugje. Zapomni si, dežela te vabi in ne jaz, jaz ne rabim tvojega denarja. Kupi sam in kjer hočeš in pridruži se nem, ker čimveč nas bo, tembolje bomo napredovali. GRAM, Naylor, Mo. ) ) If iUhTlriifl- T^iriiffifftt r / =11 Katil. Jedaiti B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brtd dock, Pa. Podprediwdnik: ALOIS BALA NT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, £ly, Minn. Bbgajuik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN I VIT, 900 N. Chicago St., Joliet, III. NADZORNIKI: M»KE ZUNICH. 421—7th St., .loliet. 111. PETER š P KHAR, 422 N\ 4th St., Kansas City, Kans. JOHN AUSEC, 5427 Horn* r Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KKŽiANIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISH LAK. 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn. LOIH.S CHAMPA, od druitvs kv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAKEK, st., od drrStva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pohjljatve, nsj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Druitv>no glasilo: "G L A S NARODA". IX URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. PREMEM BE ČLANOV IN ČLANIC PRI 8PODAJ NAVEDENIH bRUSTVIH. Sv. Ciril in Metod, štev. 1, Ely, Minn. Z< :>. t npr.jet John Stcrk. 77. 1200. 1000. 33. — Suspendirani: iSurora. Marko. -7. 173!», 1000, 27; Butorac Frank, 91, 18090, 1000, 'J I '/.'/oni- frank «i:t. 151*. 1ojedee. 91, 18437, 10OO, 25. Sv. Jožefa, št v. 12, Pittsburg, Pa. Prestopili k društvu sv. Janeza Krstnika. št. 37. Cleveland. O.: Frank Bndieh M. 4183, 1000. 23, 1'rsula Budieh 84. 11638. 500. 25. Pretopil: Josip Mesnjak 94. 1M20, 500, 22. Sv. Alojzija, št v. 13, Baggaley, Pa. Pr etopil: Ernest Ben-ar «2. 18421, 500. 34. — Zopet sprejet: Ivan š >je. 77. 14391. 1000. 36. Sv. Petra in Pavla štv. 15., Pueblo, Colo. Pretopil k društvu sv. Feliksa št. 101, Walsenburg. Colo.: Matija Primo/i. h. 78. 13956. 1000, :t2. Sw. Alojzija, štv. 18, Hock Spring, Wyo. Zipet spreji t : Ko/.ale Anton, '5. 1373*1. 1000. 25. Sv. Alojzija, štv. 19. Lorain, Ohio. Pristopil: Valentin (ira.liš^k. 0 ». 18422. 500, 20. — Suspendiran: John Hrvatih, 90. 13016. 500. 19. 8v. Jožefa, itv. 20. Gilbert. Minn. Pr< nt«»|>il k društvu sv. l-'ran<"K';a št. 110. McKinlev, .Minn.: John M obar 86. 1497. 1000. 26. Sv. Jožefa, štv. 21, Denver, Colo. Pristopil: Andrej Drobnich. 99. 18423. 1000. 1K. 8v. Jurija, štv. 22, So. Chicago, IU. Zonet sprejeti: Martin Super. 73. 7736. 1000. 34: Anton Oberman 8«. ftfifitf, 1000. 18. Sv. Ime Jezus, stv. 25, Eveleth, Minn. Pretopili: Kainnikar .Josip. 91. 18438, 1000. 25; Peterka Lovrenc 89. 18439, 1000. 27: Laurieh John, 76. 18440. 1000. 40; Ruperčič John 74. 1 h 141. 1000. 41 : Peterka Mary. 95. 18442. 1000, 21 . Zopet sprejet; Starin Peter. 80. 10197. 1000. 28. — Suspendiran: Čebula John. 90. 13846, 1000. 16. , . Sv. Štefana, štv. 20, Pittsburg. Suspendirani: Geo liaraga 61. 1770. 500rfl9: Geo Sodetič. SO. 10«79. 1000. 33: Ana Baraga. 61. 8952, 500. 44. Sv. Mihaela, itv. 27, Diamondville, Wyo. Pr.»stopil k društvu sv. Štefana, št. 58. Bear Creek. Mont.: Antop V -lie i j-, n 82. 17294. 1000. 30. 8v. Marija Danica, štv. 28. Sublet, Wyo. Zopet sprejet: Frank Sedrnnk. 79. 11145. 1000. 30. Sv. Jožefa, stv. £9, Imperial. Pa. Suspendiran: Godeska John. 95. 16457. 1000. 18. Sv. Joiefa, itv. 30, Chisholm, Mino. Pristopili: Petrieh Anton, 87. 18424. 1000. 29; Pluth Anton. 83, 33. — Zopet sprejeli: Vardnar Frank. 90. 13724, 1000, Mike. 68, 11691. 1000, 41: Hren Frank. 78, 416. 1000, 29; 82, 0762, 1000, 25; Zlatorepec John. 87». 11024, 1000, 21; 9062, 1000, 25; Marija Jakše, 82, 9041, 500, 2T: Ma- Sv. Alojzija št*. 31, Braddock, Jetrna. Pristopila: Marv Fabjaneieh, 94, 18426, 500. 22. Zopet sprejet: Panprao Rupert, 77, 10517, 1000. 31. — Suspendirani: Gorene Matija 89. 2006. 500. 23; Gorenc Frančiška. «9. 9098. 500. 17. Sv. Marija zvezda, itv 32, Black Diamond, Wash. Zopet sprejet: Josip Stemac, 87. 17425. 1000. 27. — Suspendiran: Josip Koehevar. 80. 10972. 1000. 28. Sv. Barbare, štv. 33, Tresti«, 7;. Suspendiran: Jaenb Kokolj. 82, 4178. 1000. 23. Sv. Petra in Pavla, štv. 35, Lloydeil. Penna. Suspendiran: Jacob Debevc. 76. 3931. 1000. 29. Sv. Aloj2ija, itv. 36, Conemaugh, Pa. Pristopil: Joseph Pueelj. K7. 18427. 500. 29. 8v. Janes Krstnik, štv. 37. Cleveland, Ohio. Suspendirani: Kranje Victor, 6."», 1204«, 1000. 44; .Morjfau Matija 87 14419, r»00. 24; Sknbe Frank. 89. 14902. 1000. 22: Zjrane Anton 77. 11644. 1000. 32; Sknbe Marija 92. 10231. 1000. 21. Sv. Mihaela, štv. 40, Claridee, Pa. Suspendiran: 5 v »jen Genari 81. 7618. 1000. 20. Sv. Jožefa, štv. 41. East Palestine, Ohio. Zopet sprejeti: John Kavči.-. 78. 14620. 500. 33; Katarina Kavčič 76 14627. 1000. 35. Sv. Martina, stv. 44. Barbeton. Ohio. Prestopili k društvu sv. Alojzija št. 19, Lorain, Ohio: Louis Ba-lant. 2478. 1000. 10 : Marija Bala nt. 83. 9606. 500. 22. Sv. Jožefa, štv. 45. Indianapolis. Ind Pristopil: Geo H. Hribernik. 1900. 18418. 1000, 16. Sv. Barbare, štv. 47, Aspen, Colo. Zoprt sprejet : Joseph Perko. 05. 7244, 1000. 42. Sv. Jožefa, štv. 52. Mineral. Kans. Zopet sprejeti: Fine Anton 78. 3274, r»00. 28; Gros Iprnne 78. 3181, 1000, 26; Grilc Alojz, 87, 7392, 1000, 20; Kozlevear Alojz, 81, 6015. 1000. 25: Koželj Josip 73. 11109, 1000. 35; Vole Jacob. 87. 7306, 1000 20. — Suspendiran: Rarauta Martin. 65. 7425. 1000. 42. 8v. Frančiška, štv. 54, Hibbing, Minn. Pretopil k društvu sv. Ime Jezus. 6t. 25. Eveleth. Minn.; Vladislav Bakfiie, 87, 15419. 1000, 25. Zopet sprejeti: Alojz Kordiš, 94, 16040. 1000. 19; Steve Boro-vae, 83, 18058. 1000, 32; Luka Osli«'. 68, 17072, 1000. 39; Marija Kro-mar 89. 17073, 1000. 24. — Suspendiran: Anton Turk. 82. 15793. 1000. «0. Pristopil: Xik Stimae, 86, 18419, 1000, 30. Prestopili k društvu sv. Janeza Krstnika št. 112, Kitzville. Minn.: John Bašel. 93, 15792, 1000. 19; Rudolf Tičer. 85, 13300, 1000. 25; Josip Tiear 80, 4008. 1000, 25; Katarina Tiear, 88. 080n. 500. 18. Sv. Roka, štv. 55, Uniontown. Pa. Pristopila: Neža Skerl. 94, 18443, 1000. 22. Suspendiran: Miha Božič. 77. 15080. 1000. 35. Sv. Štefana, štv. 58, Bear Creek, Mont. Suspendiran: Frank Subik. 90. 15038. 1000. 10: Martin Zapore. 80, 2907. 1000. 24. Sv. Jurija stv. 61, Reading. Pa. Suspendiran: Segina Miko. 84. 12110. 1000. 24. Sv. Florjana, štv. 64, So. Range. Mich. Suspendiran : Anton Bukovec. 70. 6916. 500, 37. Sv. Petra in Pavla. štv. 66. Joliet. IU. Pristopil: Kostelec Marko 85. 18428. 1000. 31. — Suspendiran: Mahen John 67. 13706. 1000. 43. Sv. Jezusa Prijatelj Male ni h, itv. 68, Monessen, Pa Suspendirana: Leder Stefan 09. 1056. 1000, 44; Leder Ana. S4, 16843. 1000, 27. Sv. Petra, itv. 69. Thomas, W. Va. Zopet sprejet: Gvara Valentin. 76, 15331, 1000, 34. Prr-stopili k društvu sv. Treh Kraljev, št. 121, Dodson, Md.: John Trček. 82. 17*27. 500, 32: Frančiška TrČek. 82. 11769. 500. 27. Zvon, štv. 70, Chicago, 111. Pristopil: Josip Bevčie 90, 18429. 500. 26. Sv. Janeza Krstnika, štv. 71. Collinwood. O. Zopet sprejeli: Frank Brehar 77. 12691, 1000, 30; Steve Pular, 74, 17744, 1000. 40; Josip Razdert 74. 12090, 1000. 36; Frank Stare. 87. 11163. 500. 22; Frank Zupančič 71. 14384, 1000. 39. — Suspendirani: Anton Bara »a 88, 15211. 1000. 24; Mike Preskar 84. 14006. 1000. 26. Sv. Janeza Krstnika, itv. 75, Cannonsburg, Pa. Zopet sprejet: Za mid a Miha 93. 14560. 500. 18. Sv. Rešnjega Telesa, štv. 77, Crabb Tree. Pa. Suspendirani: John Furda 82. 17518, 1000. 32; Magdalena Fur-dr». 94 17519. 500, 20. Sv. Alojzija, itv. 78, Salida, Colo. Pristopila: Rose Zavorel 97. 18430. 1000. 19. Sv. Jernej, itv. 81, Aurora, 111. Pristopili: Josip P. Malcj 85. 18444, 500. 31 : Mihael Osek 91. 18445 1000. 25: John Tajfer 82. 18446. 500. 34. / Sv. Jerneja, itv. 81, Aurora, HI. Suspendiran: Joseph Oberman 87. 18263,' 1000, 2«. Sv. Janeza Krsmuca, itv. 83. Sheboygan, Wir. Prestopila k društvu Zvon št. 70. Chieapo, III.: John Kocjan. 73 17736. 1000. 41 : Katarina Kocjan 74. 17738. 500, 40. Sv. Andreja, štv. 84. Trinidad, Colo. Suspendiran : ftirola John 74, 15780. 1000. 38. Sv. Joiefa, itv. 85, Aurora, Mina. Suspendiran: Frank Stebla j 83, 10780, 1000. 25. Pristopila: Marija Petric 95, 18415, 500, 21. Prestopil k društvu Duluthski Slovani št. 107. Duluth, Minn.: John Turk. 94. 13064, 1000, 20. Pristopil: Frank Urbas, 8S, 18447, 1000. 28. Sv. Mihaela, Hv. 88, Roundup, U*m Pristopil: Strnatr Frak 78, 18481; 1008, 38. —^ Suspendirani: LN0ERW000 A UNDERWOOD, NL Y, Prihod bolgarskega kralja v avstrijski glavni stan. Z desne na levo so: nadvojvoda Friderik, bolgarski __kralj, bolgarski ministrski predsednik Radoslavov, general Jekov. 36: Badovinae Elija 73. 140H9. 1000. 38; Stefa-nc Ana ^7 13598 1 500, 23. Na varnem. Sv. Jožefa, štv. 89, Gowanda, N. Y. Odšiopil: Križnar Frane 91, 13289, 500. 19. Sv. Vitezi Mihaela, štv. 92, Rockdale, I1L Pristopil: Grjia Grahovec SO. 18432. 1000. 36. Sv. Roka, štv. 94, Waukegan, 111. Pristopil : Anton Suhodolnik 99. 18448. 1000, 17. Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Run, P»L Zopet sprejet: Jesenko Paul 82. 16048. 1000. m. — Suspendirala: Lekovič Franca 88, 11903. 500. 21. Feliksa, štv. 101, Walsenburg, Colo. Suspendiran: Alojz Medvešek 84, 17901, 1000, 30 Sv. Marije Vnebovzete, štv. 103, Collinwood, C. Zopet sprejeta: Roza Planin se k 95, 16294, 1000. 17. — Suspendirana: Mary Jene 76, 17334. 500, 37. Sv. Janeza Krstnika, itv. 106, Davis, W. V a. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika št. 37. Cleveland. Ohio: Anton Kušlan 76. 15399, 1000. 36. Prestopil k društvu sv. Petra št. 09. Thomas. \V. Va.: Mike Kranje 89. 17900. 1000, 25. Pristopili: Andrej Ujeič 88. 18433, 1000, 28: Frane Segulin 88 18434 1000, 28. Duluthski Slovan, štv. 107, Duluth, Minn. Suspendiran: J. S. Smolev 73, 18099. 500. 42. Sv. Marije Traatske, štv. 109. Keewatin, Minn. Zopet sprejeti: Frank PolČar 93, 15343. 1000. 19; Josip Majerle 81. 1483. 1000. 21; Frank Pribanicli 72, 15020, 1000, 20; Ana Majerle 79. 8079. 500, 27. — Suspendiran: Anton Turk 81. 17666. 1000. 33., I Sv. Frančiška, štv. 110. McKinley, Minn. Zopet sprejeti: Frank Bartovieh, 80. 16629. 1000. 32: Ton v Toni-1 jo 87. 18247. 500. 28; Marija Bartovie 85. 10792. 1000, 27. — Suspendirani.- Ivan Skulj 79. 15369. 500. 38; Helena Skulj 75. 16059 1000 28. * I Sv. Jurja, štv. 111., Leadville, Colo. Pristopil: Gorsieh Jacob 77. 18435. 1000. :!0. - Suspendiran: Kaj-diga Jehn 82. 10460. 1000. 26. Slovenec, štv. 114, Ely, Minn. Pristopili: Adam Josip 80. 18410. 1000. 27: Tkalčič John 78 18417, 500, 37. Pristopil: Frank Bozieh 90. 18436, 500. 20. — Suspendirani: Josip Trnek 91. 500. 10110. 22: John VujČič. 88. 17490. 1000. 20. Sv. Pavla, štv. 116, Delmont, Pa. Suspendirani: John Oblak 94, _J6701, 500. 10; Josip ("Jantar, 78. 18000. ."00, 37: Ana Colarir-h 65. 0085. 500. 41. Sv. Jurja, štv. 118, Cokedale, Colo. Zopet sprejet : Luka S«ban. 84. 18000. 1000. 31. GEO. L. BROZICH, tajnik. — To je pa res dobro, da je Rn^ ustvaril plotove /ena ; Kako se ti k;ij dopade moja Ci mojem okusu je. Pri pojedini. OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: Pn'a leto rojstva, druga certifikatno številko, tretia zavarovano ivoto. četrta razred. Za smeh in kratek čas. Dober svet. 1SSOT, lttttlkaet Prošnjo mu je ugodil. — Pogrlej, ravno tukaj je popis onega letovišča, kjer je bila lani moja žena. — Ali sem ti že pravil, kako je bilo* — Ne še. — Ko je bila tam, sem ji brzo-javil: "SnedM se bom od samega dolgega časa/' — Ona mi je pa Odgovoril«: "Pasi, da se ti kaka . i -__d._i A. hoče prositi B, nekaj denarja na posodo in pravi: — Za božjo voljo, prosim te imej usmiljenje z menoj. — Zelo veliko usmiljenje bom imel teboj, če me ne boš ničesar dru-prosil. —No, kako se ti je dopadlo? — Kakšna so bila jedila? — Jedila so bila dobra, samo svoje sosede pri mizi nisem mogel prebaviti. Pri zobozdravniku. f^SI Pacient: — Vi ste mi izruvali zdravi zob, namesto slabega. Zobozdravnik: — Haha 1 Tb je pa res dobra šala! — Še nocoj jo Socialni boji slovenskih kmetov. Razlika i v ^a-dh C Dalje.) ITT. led revnimi in bogat 1-irnet^kih uporov ni bi-ve.'ju kakor je daudaneH. Kail i- ni bil zbran v posameznih ah v tolikih množinah kakor edauji dobi veleobratov in razvile industrije. Pa četa razlika ni hila večja, je pa bila o/itn^ja. Hila je tedaj doba. ko je bilo življenje vsa kepa posameznika javnosti odprta knjl- | r-epa sloja. ki ni hotelo bogastva j »»ran množiti. t**mvfv ga tudi pol ! no uživati, j Toda če je bogati sloj, plemstvo t ?n veliki meščani, rešil iz straho P1' ro v P KH ttn*no Kligrav nih in v u I ♦lav >r tam, kjer ili i/bi mnogo ljudi, upravno življenje s«' t pred o," m i vs«-h, na cerkva h. Na malem •oxtoru so «e naselili drug pri •ugeni reveži in bogatini. Za vsa-ga posebej se je vedelo, kakino njegovo življenje, kako veliko njegovo premoženje, ltokode-• je delal javno prod očmi vseh, govee javno kupoval in kmet vno prodajal. Hogataisi uiso skrivali svojega emoženja. kakor dandanes pred tovi in tinaneo. Izpremeniti ga primer v vrednostne papirje so mogli. Razkoinost t'*daj etela; bogati plemenitasi so lju-r»hleke, dragoceno orožje, »o po svojih d o meh dra-e kovine iti umetnine, se ponašali * svojim bla-i; to ni bila samo prazna temveč potreba družab-"da. T i ■»t /-ase je vzcve-norft. kakor preje in po-dar. ]>ragoeene re/bari-razni kovinski izdelki iz- ep< »ili mi •tni k vrednosti še dan-tem. Kar je danes i obrt, je bila te-va umetnost. S«' inc i/ tistih časov Prav iKwdino iz srednj« j*«* veku ti v razlit'nih cer-r. Štefana na Du-oveča samo zaradi , temveč tudi /a-rezbarij, ki se na-not ranjo-iti. TVda-riikom ni nikamor < as tli itnel nobe-izvišitev takega ■ 'S, Uo je ras jako u era V p it je revi n le dod< %. It Lisr vo ilu (i na t tež lejie ravit 'eda > k a tun, kli na vi ->ra te n ez, iveA udi tjer «tv HJt aij ki trv- tudi beda in •itnej-ša ; danda-• trahopetno pri-.vo, s pomočjo statistike bi iti nekak pojem o uj pa revščina ni sramota. Hila je, pa vsaj Bogu do-v> rewži pravico Kristusa, ker so »nj verovali. Ker vie o .>e sklicevati to dovolj, da je v velo duševno živ-no iz naukov kr-**ga pisma. liazli-► iu bogastvom ni i dovolj iu»*t i mM je ganila muogo-in globlje čuteče dujoVpra ra/r«*da. le srednjeveški •erkvene svečano-pirilo razposajeno kričala obupna, onejša beda. Tu presodilo to naje kazalo javno v itrogro imt-zn ločili. »hranjene p r prepoved m nositi lo je za to, da se izvrši to. kar je zapisano v evangeliju in se tako "dstrani beda. Ta komunizem bi bil površen; obstajal bi izključno le iz delitve. Tudi to ni moglo biti merodajno; odločilno je motri. > biti le to, da bi vsaka dclitev koristila revežem in škodovala bogatil.om. ("isto naravno je, da je morala ta ideja, porojena iz evan gelija in zgodovine apostolov, trčili ob na [bogatejšega med bogatini — ob cerkev. Ona je imela tedaj največ pravic in navadno največ zemlje. Ona je bila ravno tako velik fevdni »ospod. kakor baroni in grofje. Ideja je rodila verske boje. ki jih je srednji vek poln. Cerkev je bila politična gospodarica države, bila je en sam. velikanski in imponujoč upravni aparat. Oba sloja tedanje družbe, gospodujoči in podjarrnljeni, sta se Ijuto pehala, da hi si osvojila cerkev; samo z njeno pomočjo je bilo mogoč«* enemu sloju vladati nad drugim. Sploh vladati! Plemstvu, trtroveem in velikim meščanom je bila odprta pot tudi do druge, ne krščanske kulture — do poganske, liosati sloj je lahko razširil svoje duševno obzorje preko mej krščanstva. Odprta jim je bila pot do nevere, kateri so se v srcu pripogibali, iu zato so tudi umeli izrabljati cerkev za svoje policijske službe. Bila jim je cerkev kakor nekak nočni čuvaj. Poskrbelo se je. da nižjim slojem ni u še l duševni pogled preko mej evangelija, preko ozko začrtanih mej krščanskega svetovnega nazora. Ostali so torej ti sloji na tleli brezpogojnega krščanstva. Zidali so nanj in verovali vanj. Kakor so .>i gospodujoči sloji prilastili rimsko pravo, tako so si tlačani prisvojili evangelij. Zato vidimo, da se vsi tedanji uporniki in ne-/adovoljucži, kmetje, razne rebe-liene in tudi strogo verske komunistične sekte sklicujejo zgolj na religijske dokaze. 'A odprto knjigo evangelija je hodil kmet okolo in iskal pomoči. Zato je bil pristopen protestant izum, ki nm ni branil, da si je razlagal sveto pismo po ^voje. Evangelij je postal bojno orožje. Kakor so Interanizmu bili literarni izdelki starega krščanstva prepričevalni dokazi, ki .so dokazovali v boju proti rimski cerkvi iti papežu, da so Jezus in njegovi apostoli živeli revno, prav tako je služila ta literatura načinu mišljenja revnih tedanje dobe. Pa tudi plemstvo se je hotelo na temelju evangelija polastiti neizmernega posvetnega premoženja cerkve. In v evangeliju je izpoznalo nižje ljudstvo svojega propovednika. Tam je bila zapisana "stara prav-,:inoVlJda" slovenskega kmetstva. Povrnitev k staremu krščan-stvu, k evangeliju, k '"resnični besedi božji"', je postala tedaj parola vseh papeštvu nasprotnih stanov in strank. Vsak pa je razlagal . Bogastvo oaajeno u-tja iu špe-•otreb*-n za se ne ceni revni. — Tako ume varno osamelo št sloven«ko-hrvatskih 'kmetov v njihovem stremljenju po državnem socializmu. Na duševnem nebesnem svodu upornih kmetov, temelječih z obema nogama na rod-ui zemlji, se je moral pojaviti "kralj Mntja/." ali pa "cesar" Gubec. IV. Nevednost ljudskih mas je rodila bedo mase. Srednjeveškemu proletareu. kmetu in rokodelcu, je bila pot do izobrazbe zaprta. V literaturi se narodov j^zik še ni vpošteval. Z latinščino in grščino pa ti cloji niso razpolagali. Literal ura, pisana v narodovem jeziku, je morala najti krepek odmev ne le med plemstvom, temveč še bolj med kmervkim ljudstvom in rokodelci. Toda vsa svetopisemska narodna literatura ni mogla in ni znala razložiti ljudstvu vedno večje kompliciranosti družabnega sestava., ni mogla odstraniti tiara Sčajoče duševne in gmotne revšči- v Gia^NA&OD^ 10. APRgXm*. rekli so posvetnemu uživanju ml Toda čas za to še ni prišel. Pot slehernemu veselju. To mišljenje napredka je vodila drugam, in in čustvovanje pa je temeljilo v bistvu — seveda ne brez izjeme — v li-nobi, trmi in nečednosti. Delavni, produktivni slopi se niso mogli vneiuati za tako življenj«" kljub svoji ueznosni bedi. Posebno kmetu ni v ničemer ustrezala ta lenoba in zavedna umaza-nost. Četudi se je rodila askeza v brezmejni revščini, se vendar ni mogla razviti med ljudmi, ki so živeli od dela svojih rok. Ideje tedanjega najnižjega proletariata <=0 se izražale v sanjah. Kmet in rokodeW sta šla samo do pol pota. Dalje nisrta mogla; zakaj ču-lila sta pori svojima nogama še tla. zemljo. Imela sta še neki materialen objekt, ki sta se »a oklepala. • ^ • lz ti-tih >stave. ki so >va!e neple-ravo pleme-pa svobodni v je bil premožen, »e to "božjo besedo" tako. kakor je smel kazati enakega najholj prijalo njegovim intere-i se je po/nalo Uom Toliko časa. dokler je ostalo odločil* razred, veliki t Po obleki , h kateremu at^remu razi je njegovo I no stanje. rmska kul n vpliv na stanu pnpa-Uo krivoverstvo" nasprotno sa-fdu spada itijmo papežu, ni bilo nevarno p'em-družabno in stvii in gos podu joče mu razredu; j nasprotno pospeševalo je celo nje-ura je imela I ?(>ve ffmo*ue koristi. Našega pri gonpodujoči moža Trubarja so na priliko jako Bogati sloji, plemstvo inUoreče podpirali plemenitniki; bi-Sfovei so hrepeneli po an-hj so njegovi trmasti zagovorniki, ti-^ki književnosti in znanosti, tam VeČina njih pa se ni navduševala S<> našli samega sebe: naprej str- za slovensko sveto pismo, temveč mrčega, vodilnega, samozavestne- 7a vseobčni cilj: obogateli in si ga človeka. Veliko meščanstvo,I s tom povečati svojo moč. Čist ie-plemstvo se je oprijelo poganske-J ^ madeža je bi! Tmbar in nje ne. S samim evangelijem se vsakdanjem življenju ni moglo prodirati, kakor je prodiralo visoko plemstvo in bogastvo z rim s ki m pravom, ki je bil najlepši duševni produkt razumnih in praktičnih Rimljauov. Pa ne le, da nižji sloji tedanje družbo niso imeli pristopa do višje'znanosti. oni tudi niso po njej naravnost hrepeneli. Čemu znanost 1 Da izpoznajo resnico? Resnice ti sloji niso potrebovali, ker so jo morali pretrdo čutiti. Vemo; človek, ki Lznozna svoj propad, se boji resnice. On se skuša odtujiti svetu in življenju. V svoji notranjosti išče dokaza, s katerim se tolaži in goljufa. Samo tisti, ki ve, da mu more bodočnost dati več, nego mu je dala preteklost, ima n teres na tem. da dobi vpogled v nejasno bodočnost, da izpozna Tvoj svoj resnični položaj, da pospeši napredek z znanostjo. Tedaj bodočnost ni pripadala revnim, kmetu in rokodelcu, temveč bogatemu, vladajočemu sloju; e ta sloj je imel resničen interes na znanosti in napredku. Tlačeni, zgolj ob evangeliju živeči sloji so lutili svoj družabni poraz. Cim bolj so premišljevali o svoji bo-ločnosti, tem večji je bil obup. tem mrkejša bodočnost. Rodila se e vera v čudeže, v kralja Matjaža, ki pride nenadoma in jih osvobodi suženjstva. Kadar bo kraljevič Marko kraljeval, onda bo kmetic dobro krnetoval. Ti-v'lotno kraljestvo prvih kristjanov. hiliazem, se jo povrnil z vso krasoto v uborna stanovališča rokodelcev in v koče podložnih kmetov. Koprneli so po čudežih, lepo opisanih v evangeliju, in verovali so vanje. &li so v svojo notranjost. iskali in grebli po njej. Nič drugega se ni moglo roditi iz tega, nego sovraštvo proti višji poganski kulturi, proti znanosti bogatih. Ker je primanjkovalo kulture in znanja, je nastopila mistika. Ne «rue i n o se torej čuditi, da se je nekaterim voditeljem u-pornih kmetov včasih kuj "prikazalo", da so se zamaknili" iu potem blagoslavljali križe in svete podobe, ki so jih nosili nezado-voljucži s seboj na dolgih drogovih. Pri ekstremnih naturah se je naposled fantazija bednega in izkoriščanega človeka razgrela ob goreči molitvi in rodila se je povišana askeza, izražnjoča -se v prostovoljnem stradanju, bera št vu in popolnem odrekanju. Veselo, razposajeno življenje, meseni in na-sladni občutki visokih, vladajočih stanov so rodili na tej strani strasten črt do življenja. Velika je bila stvar, za katero so se borili; ni ;io za nič manj, nego za "resni* no besedo božjo", in zato so šli nezadovoljni kmetje brez strahu v smrt na "kole" in v najgroz-nejše muke. Askeza, ki se jc udomačila prav posebno pri skrajni levici tedanjih nezadovoljnežev, pri raznih kezen, kmetako pri- S? /svljenja m n«*Udov. je ugmjala izore-menila. Dva »loja *ta ta. na- m si ga sami ustvarili v »voji be]mitimo demokracijo, Ijitdovltido' " u—^ di m dnievni ~nrm~glTfti n in jinh-TMkrlfftTi , -... -................. . ........ . ...... .................... . Komunjstične s^kte tedanjega časa se med »Slovenci niso uvel j a vile. Tupatam so se pokazali mali početki, ki pa so se kmalu zatrli. Tudi jako razširjena sekta prekr-žčencev. ki so se odlikovali kljub svojim komunističnim idejam po izredni marljivosti, vestnosti, čed nosti in miroljubnosti, in ki so imeli svoje glavno taborišče na Aloravsk.-m. se ni razširila pri nas znatneje. Pojavljali so se tupa-tam, a ker jih je posvetna in ečr kvena gosposka zelo preganjala, se niso mogli ukoreniniti. Zato tudi mednarodni duh te sekte ni vplival mogočneje na slovenske nezadovoljneže. Posebno kmetje so bili še duševno preoniejeni. da bi bili pristopni drznejšim družabnim ciljem. Lokalna aH pokrajinska omejenost je bi!a posebnost kmetske in rokodeLs-ke produkcije. .Poljedelska produkcija (v ožjem smislu) napravlja iz ljudi stalna bitja. Košček domače zemlje ali mala1 hišica v mestu zahteva od človeka vse gmotne in duševne sile. Le domača dedščina je predmet opazo vanja. Ona omejuje duševni pogled. ustvarja lokalni patriotizem, navdušenje in sovraštvo se giblje v teh ozkih mejah. Zato je bil o-svobojevalni boj v teh razmerah jako težak in samo tam, kjer so komunistični proletarci srednjega veka se polastili upornega kinet-?kega gibanja, je nastopilo to družabno gibanje zmagovalno, kakor n. pr. v Italiji, na Angleškem in med taboriti na češkem. Pri nas so bile duševne smeri tedanjega komunizma prešibke, da bi mogle premagati lokalno obzorje kmeta in rokodelca. Lahko se reče; neuspehi kmetski-h vojen pri nas so posbniica raztresene in neznatne revolucionarne misli. Ko so se uprli nemški kmetje, je zaščitnik protestantizma, Luter, ta upor preklel. Zakaj njegov glavni dokaz je bil ta. da je odločilen novi testament. Novi testament jc nastal v dobi, ko se je rodilo znamenito rimsko pravo. Kljub svojemu očitnemn materia-lizmu se je absolutno vladarstvo oprijemalo novega tes-tamenta in poizkušalo ubiti starega, kmetu prijaznega Mozesa. Toda masa nezadovoljnega elementa, kmetje in rokodelci, ni bila prav nič podobna staremu riin-skemn ljudstvu, ki je bilo plašno, hinavsko iu strahopetno. Ni pri-jala tej masi ponižnost, ki jo jej tiČil novi testament. Posedujoči kmet (četudi pogojuo posednjo-či), je vedel, da ne živi od milosti družbe, temveč od trdega dela. Prepričan je bil, da živi grajska in plemenita gospoda od njega. Trdo delo in pa način mišljenja, utrjenega v borbi z zemljo, je pospeševalo uporni duh iu kmetsko trmo. Zato kmet ni pojmoval ponižnosti, kakor tudi askezo ne, temveč je pograbil v novem testamentu nekaj drugega: sovraštvo zatiranju! dandanes lahko opazujemo, da je med revnim kmet-skim ljudstvom v živem spominu oni del novega testamenta (apo-kalipsa), ki z nekako rebelično za-dovoljnostjo pripoveduje o bodočem poginu obstoječe krivične brezsrčne družbe. Najlepše berilo za revne kmetske ljudi pa je stari testament, poln spominov na kmetsko demokracijo, ki uči brezobzirno vojno moprot'ni ošabni tiraniji. Ta rcbelični duh je vodil slovenske kmete srednjega veka v boj. Cilj je bil velik: osvojiti si državo in z njeno ter '"resnično besedo božjo" zavladati nad tako-imenovanim neproduktivnim slojem. Posedujoči kmet. in rokodelec se nista mogla navdušiti za komunizem v smislu neposedujočega proletariata, temveč sta se hotela iznebiti bremen, kiso ga ju ovirale v svobodnem kretanju; ustvariti i sta hotela nekaj .večno stalnega, ideja je že pri svojem rojstvu imela smrtno kal v sebi. K socialnim nasprotjem tiste dobe se je pridružilo še drugo nasprotje: narodno. Narod uo nasprotje se je tedanji Čas. posebno na Angleškem in na Češkem, spojilo z verskim nasprotjem. Pri nas je bilo deloma drugače. Gospodarsko so slovenske pokrajiue že tedaj močno zaostale za Nemci in VABILO na W VESELICO katero priredi DRUŠTVO SV. BARBARE v soboto 29. aprila 1916 v dvorani g.. Antona Mauser na Hostetter, Pa. Pričetek veselice bode 0. uri zvečer. Tem potom nljudno vabimo vsa "am n blag .i NOVI CENIKI GOTOVI. Naši novi veliki krasni ceniki .>t)(l(i so gotovi in jili pošiljamo brezplačno. Prosimo cenjena slovenska in hrvatska društva, katera nameravajo kupiti to poletje zastavo, re-galije, kape. /uake, pečate in točno ob sploh kar se potrebuje za društva. J laku tudi za pevska društva, da Cehi. Industrija, trgovina, zna nost in umetnost so bile nerazvite.'gob roju o počastijo. V enakih Kar je bilo tega, jc imelo nemško čajih bomo tudi mi vedno in in ponemeeno plemstvo in druga1 v so d na razpolago, tuja visoka gospoda. Domačemu1 Vstopnina je šl za moške, go-vodu se v tem oziru nič bolje ni «pe i:t dekleta pa so vstopnine godilo, nego pod turško oblastjo proste. Z;i Htm postrežbo in sveže zdihujočirr balkanskim narodom, pivo ho skrbel odbor. Kanrje in Plemstvo je bilo nemško. Nemški dekleta, možje in /ene, pridite vsi. hriksenski in brizinski škofje so ker zabav* ne bo manjkalo. Tudi protežirali nemške naseljence,' pelo in plesalo se bo, kolikor bo uemške rokodelce, trgovce, umet- srce poželelo. Na veselici bo igral ni k e. Z njihovo pomočjo so se na- rojak Anton Mauser, sel je vali med slovenskim ljud-' Na veselo svidenje -Jp. aprila se stvom celo nemški kmetje. Še dan- priporoča < »dbor. danes naletiš med trdimi sloven-] Zaeno tudi opozarjam vse člane, skirni kmeti na izrazito nemška da je bilo pri zadnji seji sklenje-imena, tako n. pr. po bohinjskih' no, da mora vsak član, ki ni pre-in škofjeloških hribih. Po mestih'več oddaljen od društva, plačati in gradovih so gospodovali tujci.'£1. če se udeleži veselice ali ne in Na boljših župnijah so sedeli' zelo oddaljeni pa le .V)*1, ker Nemci aH Italijani in Slovenec je lica se priredi zato. tla zholjšamo dobil kvečjemu malo faro. Le ma-|društveno blagajno, do katere lo Slovencev je imelo vplivnejša 'mamo vsi člani enake praviecJ in boljša mesta. Tudi bogati sa-J Nadalje smo tudi sklenili, da pki-mostani, ki jih ni bilo malo. so bili ča vsak neoddaljen član. ki se povecini v oblasti tujcev. Istotako je ne udeleži, 25r v društveno so bili večjidel tudi škofje Nemci blagajno iu ako pa izostane celo in tujci. Po cerkvah seje—- v ko-' od glavne seje, potem pa 50 č; iz-' likor se je sploh to vršilo — pri-j vzeti so le bolniki, ki so nazna-digovalo v nemščini; pisma so se njeni pri tajniku. Toliko v pojas-pisala istotako v nemščini in la- nilo. da se ne bo morda kdo ubo-tinščini. Nemščina je bila v uradu tavljal plačati, kdor pa ne bo plain v cerkvi absolutna. leal, bode suspendiran za podporo Tako je masa. kmetje, mali me-'«* časa bolezni. izvolijo pisati po cenik in društva ter posamezne rojake in gotovi smo. da bodo z našo ceno popolnoma zadovoljni. rojakinje, kakor tudi brate Hrvate. da nas s svojim obiskom muo- :lu-f)0- _ m IVAN PAJK A: CO.. to«; ( Lesinut St.. Conemautrh. Pa. 7- -1 (ix v - d PR/A HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIM ščaai. kateri so se večinoma ukvarjali tudi še s poljedelstvom, videla v tujcu svojega nasprotni ka. Tujec in izkoriščevalec sta postala n era združljiv pojem. S tem čustvovanjem je siinpatizirala včasih tudi ni/j a duhovščina in nižje plemstvo. Boj proti tiraniji; se je izražal vsled tega v naspro-j tovanju napram cerkvi in bogatemu plemstvu. Želja po bogastvu! je morala roditi nezadovoljnost s cerkvijo, ki je bila največji zemljiški posestnik. Tla za versko reformacijo so bila tudi med nižjim "ljudstvom ugodna. Narodni čut pa se ni mogel pri teh razmerah razviti v drugo nego v slojno sovraštvo. Nihče drugi med Slovenci torej ni mogel biti zaščitnik verske iu še bolj cerkvene reformacije nego kmetski sin Primož Trubar in S sobratskiui pozdravom John Za f nt ta. tajnik (7-10—4) CtoraUBd. •ki«, priporoča ae ve«m Slo?cmk:m tam-baraSkim sborom, k»kor tu i i posameznikom, ki ljubijo tambure. V tei tovarni se isde-lujejo t am bar« po EL&jnoTaj i«m tUto-■■ '» &aj popoln«)- Uk umetoiiklh mm- irtih. Okrašene ao * biseri in veakovriit-ntmi roiaml. Velika salo ga vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter linib eioveuskih pJoJr i. I. d. Veliki ilnetrova-ni cenik a slikami poSljem Tiaktma saetonJ.J Ivan Benčič «54 St. CUir A to. Kje je ANTON" BEN S A .' Doma je \/ Vipolž na Primorskem in je bil svoječasuo zaposlen v < Meve-landu. O., v tovarni za led. špo- ] ročiti mu imam nek;'j .ažtseg.i o njegovih dragih v st:n i domovin i. katere je vojna razkropila i in pregnala z rojstne grude. Prosim cenjene rojake, ki ga poznajo, dfk ga. opozore na ta oglas. Njega j>a prosim, da mi nemudoma sporoči "voj naslov. Frank Magajna, Xrv. J. B>>x HJG. Smith field. Pa. (J-12—4) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v državi ILLINOIS naznanjamo, da jih bo Dr. Kichterjev PAIN-EXPELLER za revsatičafi bolečine, okorelost in uegik- čnoit sklepov in Hišic. Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. — 25 in 50 centov v lekarnah ali na ravnost od F. AD. RICHTER jpafiiji & co. -^Š^žite^ ''-M 74-S0Waaki«ftoo 5«. ' N.w Tsrk. N, T. 1 v kratkem obiskal naš potovalni gibna sila socialnih stremljenj | zastopnik Slovencev, v katerih so bili več ali i manj zavedno skriti tudi narodni iu politični cilji, ni mogel biti nihče drugi, nego kmet Klander ali pa Matija Oubec. j Se p red no pa sta se mogli te dve gibanji utrditi in ukoreniniti. ju je že zadušila socialna krivica' — sila! Ilad hi izvedel za naslov rojaka JOŽEFA NOVAK, doma iz < i-merna, fara Svihno pri Radečah na Dolenjskem. Pred dvema letoma je bival nekje v fireensburgu. Pa. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa nnj se ni i sam javi, ker bi se rad pogovoril 7. njim radi važnih stvari. — Michael Duša k. Box 186, Oanonsbnrg, Pa. (7-10—\) Rad bi izvedel za naslov svojega rojaka Franka Kebe, podomače Cope iz Dolnjega Jezera št. 1) pri Cerknici na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, za kar mu bom hvaležeu. ali naj se sam oglasi, ker poročati mu imam več važnih stvari iz. stare iz stare domovine. — Anton M art Luč ič (Jnnetov), Box 136. Josephine, Pa. (7-10—4) POZOR! HIPN0TIZEM IzSla je rsezkozl zanimiva knjiga, kakoršne še nimajo Slovenci ne tn ne v stari domovini. Kdor jo bo naročil, jo bo z užitkom prebral ln dobil vpogled v marsikatere stvari, o katerib do- zdaj Se slutil ni. Knjig« im prek« sto strani, opremljena je z dvanajstimi kra- snimi slikani. V njej so natančna navodila za hipnotiziranje, v njej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden človek za nenaravne. Stane centov. Tri knjige $1.50. Oni, ki ni £ njo zadovoljen, naj Jo vrne in dobil bo denar nazaj. Naročajte pri: "SLOVENSKA KNJIGARNA**. F. Ki, fafc N. Y. Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati na-1 ročnino na naš list, knjige in dru-, ge v našo stroko spadajoče poslej ter izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga rojakom topleje priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. POZOR ROJAKI! Nftjtmpošnijc iroziio za .Vrnko iase. kakor tudi zt rnužke brke in brado. Od tfpa inazila zr&iteio v 6tih tc.inih krasni KOftti m doifri lasje kakor tudt možkim krasu: brki m braila iu nebodo odpadali in osiveli. Ilermatizem, kostibol ali trtcanje v rokah, ooffuh in v križu, v osmih (ineli popolnoma ozdravim. rane. opekline, bule. ture. hraste in grinte. potne noire, kurje očesa, ozehfine v par dneh po-pulnomu udt>tranim. KeJur bi mojo idravila brez u ipcha rabil mu jamčim ta Ja.00, Pišite takoj po csnik. knjif.ico in K.oiedar in poiljita 4 cmaim v mtrkab .-a poštni co. JACOB WAHČld, 10WI «4 Bt„ ClmUai O. •'til.AS NARODA" J K EDI NT1 SLOVENSKI DNEVNIK v zdu. državah. naroČite se NANJ! Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti bandere, zastave, regalje, godbene instrumente, kape itd., ali pa kadar i>ot rtbujete aro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cone vprašate. UpraSsnja Tis stane le 2c. pa si bode te prihranili dolarje. denifce, več vxst poftiljnm brezplačno. PlSlte ponj. IVA* PAJK M CO., ConemauKk, Pa. Box 328. j BRK GLAS .^CARODA, IU. aPBH.A, 1 B. 8EVERY: S Smrt Johna Darowa. i k. 17 < Kadaljpvanje Ohjr-Ia sta se in se strastno poljubila. Povedati moram tudi, da sem si navezal na nope malo lesene (VA.-it-e in da sem po sili še bolj šepal kakor ponavadi. Osborua iu Alleua se nisem bal, malo več strahu sem pa imel pred Maitlandom, ki se mi je že na prvi pogled zdel, da bo zelo nevaren :ekme<». Ko sera izvršil svoje delo. sem se odpravil k reki, stopil v čoln i rt p«*ljal skoraj cHo miljo ob obali. Iz čolna sem vrgel v vodo modra-a, d. š«"-iri, palico in vse. kar je bilo sumljiv« yra pri meni. Km s«* mi je zdelo, da sem ze dovolj dalee dospel, sem stopil na l-r< ii in -e odpravil proti domu. — l*o reki sem se zategadelj vozil, s«-m mislil, da me bo polleija zasledovala s policijskimi psi. — < 'e me je ali ne, tega ne vem povedati. — Vem samo to. da me je zasledil Ma it land. In > tem končujem. Prrdco bo to prebral kak elovek, hom že mr-tev, daleč vstran od kazni tega sveta. Da ne bo kdo rekel, da ne ver-iamenj v oni svet, ker sem živel tako življenje, povem, da ne poznam irahu. Nohenefra ne bom pustil za seboj, ki bi za mano jokal. Umiram v zavesti, da bom veljal na polju zločincev kot strokovnjak. — Zdaj še stojim na višini katero imenujejo življenje. Se par minut, pa bom plani! v sil- u prepad, v temo. Kaj je pa v tisti temi. tega ne veni Konec. Ko vrtio to prebrali, ^mo zaeeli nostrpno pričakovati Maittando-vejra prihoda. Vedeli smo. da jra bo ta novost zelo presenetila, mogoče še bolj kakor je nas. Ko je »topil skozi vrata, mu je stekla Florenca nasproti in rekla : — T)ovolii«' mi, da vam prva čestitam. Noben človek na svetu bi ne storil toliko zame, kot ste storili vi. Nikdar vam ne bom mogla seya povrniti, — Strašno sAm bila žalostna, misleč, da se je moj oče sitm usmrtil. Zdaj som enkrat za vselej rešena teh misli. — Vrjemite mi, da v;mi ne morem z. besedami povedati, kako sem vara hvaležna. JJovolite mi torej, da vam izročim svoto. katero je moj o«"e doln čil...... Maitland .ji je podal roko in ji ni pustil dokončati stavka. < »n« ga je začudeno pogledala. Oprostite gospodična Da row — toda povem vam, da ne morem sprejeti za moje malo delo nikake nagrade. — To sem delal iz zabave in z zavestjo da mor.'in vam nekoliko koristiti. — Ako mislite. da mi » kaj dolgujete, vas prosim, da mi napravite malo uslugo. Seveda z veseljem, gospod Maitland, kaj pa C Ne vem. če ne bom zahteval preveč gospodična. Vse. ki«r bo \ mo.ii moči, bom napravila. Prosim vas torej samo ro: — Nikdar ne govorite, da hi mi plačali delo. katerega >em napravil za vas. — Vse, karkoli mi ponudite, vse bom odklonil. Vprašujoče ga j. pogledala in malo namršila obrvi. Vedite, gosjKktičiia. da sem bil silno zadovoljen z vami. — Vs.\ kar sem vam naročil ste storili, pri tuojem delu ste mi veliko pomagali in m i povsod šli na roko. Pravzaprav bi vam bil moral biti .ia/ hvaležen. - Zal mi je, da bila ta stvar tako hitro končana. Ona ga je neprestano gledala v či. on je pa nadaljeval: Ilvala vara za trud, ki ste ga imeli z menoj. — Hvala vam, prisrčna hvala. — ln oprostite mi. če nisem bil z vami vedno tako galantni. kot bi moral biti. — Zdaj pa moram iti, ker imam s tem slu-čajem še veliko dela. I tihnil je za par trenutkov iu s tresočim glasom nadaljeval: Precej <-asa bo prešlo, prodno se bova zopet videla. Tedaj je pa smrtno prebledel. — Njegovo govorjenje se je iz-premenilo v komaj slišno šepetanje: .laz bom zelo popresal... . prosim, oprostite mi.. .. zdi se mi, ■ Ia mi je malo slabo.... Kaj še gr.-m na svež zrak.... Oprostite., dravstvujte.. . . Oriotckel sr> jp k vratom in odšel, ne da bi i/prego-* oril kako besedo. Kako je gledala Florenca za njim, so ji stale potne kaplje na nje nem bledem obrazu. Ti>ti večer je prišla k m^ni sestra in začela govoriti: — Da, saj pravim, možki ste pa res pametni. — Vse mogoče stvari veste, o zvezdah na nebu govorite, samo o tistem, kar se dogaja okoli vas. niti ne slutite. — Ali še sedaj ne veš. da se Maitland in Folrencn ljubita: — Oba sta pa loliko ponosna, da ue moreta drug drugemu povedati. Po teh besedah mi je hilo pa vse jasno, kar se mi je zadnje tedne zdelo skoraj nepojmljivo. Čudil sem se. kako sem mogel kaj takega pregledati. Ko sem se pogovoril s sestro, sem napravil majhen načrt, katerega sem že takoj naslednje jutro izvedel. Ma it lan« iu - m pisal, da .ie bil prejšnji dan tako odšel kot da bi se nikdar več ne hotel vrniti v mojo hišo. — Medtem da se je pa ne-.;aj važnega pripetilo in da mora na vsak način priti k meni. — Najbolje še. če pride dopoldne, ko žensk ni doma. Po preteku ene ure je bil že pri meni. Bil je zelo bled in tako nervozen, da ga nikakor nisem mogel pripraviti, da bi sedel na stol. Preplašen me je vprašal, kaj se je zgodilo. — Mrko me je pogledal. ko »eni mu odvrnil: Nekaj zelo važne »a. -- Nekaj posebnega se je pripetilo. Zate. dn \ < s. Tvoja sreč;i je odvisna od toga. Moja sreča? Kaj pa smatraš ti za mojo srečo? Mogoče več kot si misliš — sem odvrnil in mu položil roko na rame. Ali misliš, da ne vem. da ljubiš Florenco Darow? - Dobro! — je vzkliknil — in ee je že tako. kaj pa misliš? Kaj \onrlitr? — K njej pojdi in ji povej kot mož, da jo ljubiš in jo vprašaj, če te hoče vzeti za moža. — To bi jaz storil če hi jo ljubil. — Predno sem skončal, me je prekinil: — Foglej, prijatelj - jaz jo ljubim tako kot bi je nikdo na svetu ne mogel ljubiti. «'akaj. da ti povem. — Ali misliš, da jo bom r«*s /»snubil* Ali misli*, <1a se bom tako igral z njeno hvaležnostjo? Nikar mi ne » gaj v besedo. — .laz presneto dobro vem. kaj poti itn. Ali ji ni njen oče zapovedal. da me mora vzeti za moža, če jaz to zahtevam? Ali ni rekla, da bo držala obljubo, ki jo je zadala »vojenni očetu? — Ali ni podpisala s Tem Rama sebi smrtne obsodbe? In ti hoeos, da hi jo posili vzel za ženo? — Moj Hog, kako si ti po.le! ejovrk1 Kaj vendar nameravaš? -— Naj mi ljubezen sežjre srce, ona ne bo nikdar vedela, da jo ljubim. — Obljubi mi, da ji ne boš nikdar ničesar povedal o moji ljubezni. Ohljubi. obljubi, da ji ne boš nikdar povedal, da jo ljubim. * • Zavzel se«t svečano |»ozo in iuu odvrnil: Obljubim ti. »Ja ne ho od mene ničesar izvedela. — To sieer ni potreba, ker je že takoalitako že vse sama slišala. — Kaj 1 — je vzkliknil jezno, toda beseda mu je zamrla na ustnicah. — Jaz sem namreč stopil k vratom sosednje sobe, kjer sta bili skriti Florenca in Alica. — Vsako besedo, ki jo je izpregovoril sta slišali. — Ko sem odprl vrata, se je pojavila na pragu i« .bleda, toda veselje ji je sijalo iz oči. Par trenutkov je pa planila k Maitlandu in vzkliknila: ril Zdaj pa lahko končam, ker moja zgodba je pri kraju. — Nekdo prihaja po veži. Najbrž je namenjen k meni. Skorajgotovo je Maitland. — Ker se ne ozrem, mi nekdo zatisne oči in pravi: — 1'gani, kdo sem! — Za božjo voljo, -Teaneta. kje si pa bila? — Jaz sem že čisto pozabil nate. — Veš. zamislil sem se v one Čase. ko sem bil še fant. — Na pokopališču sem bila, na grobu svojega očeta. — In potem sem bila v mestu in sem kupila punčko za najino malo .Tea- neto. — Tako govoriš, kot da bi se že eelo leto ne videla. - Da. Jeaneta. moje mi^li so bile daleč, daleč. In zatem jo objamem in poljubim kot bi še hotel prepričati, če je resnična moja sreča. Citate!ji gotovo uvidijo, da seni se v zakonu naučil tudi poljubljati in objemati. STATE DEPARTMENT OF LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in polnoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan iu o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! N.-vvorški urad: '230 Fifth Ave. ''rad v Buffalo : 704 D. S. Morgan Building. Rad bi izvedel za naslov svojega) BDINI SLOVENSKI 8ALOOH v Dnlnth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam, da ae nahaja moj SALOON pol bloka od Union poataje na deani •trani W. Michigan St. itev. 418 Za obilen poaeat ae priporočam. .lOS SOFTARATUW očeta. MIHAELA CAMP A. Do ma je i z Sušja pri Ribnici. Pred nekaj leti se je nahajal v Lorain. Ohio. Prosim cenjene rojake, da ni i naznanijo njegov naslov, ali naj se pa sam javi! svojemu sinu: John Champa. P.! O. Box * 1, Aurora. (10-1-j—[) Minn. j Za vsebino oglasov ni odgovorno no npravnistvo ne uredništvo. dobita "GLAS NAHODA" skoal itlri BMict dnevno, izvzemii nedalj lm postavnih praanikov. "GLAS NAHODA" Uhaja dnevno na tastih straneh, tako, da dobit« tedensko S6 strani berila, ▼ masten 160 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" ftonaša dnevno poročila s bojišča ln rasno stt- _ k«. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 19,0001 — Ta številka jasno govori da j« list salo rasširjsn. Vsa osobjs Usta j« organizirano in spada v strokovna nnije. | Ivje je moj brat JAKOB JANES? Doma je iz Mlake pri Kočevski Reki. V Ameriki biva že kakih i 9 let in je nahajal vedno kje v šuma h. Pred tremi leti sem prejel zadnje pismo od njega iz St. Louis. Mo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. tla ga mi javi. ali naj pe pa sam oglasi svojemu bratu: Joseph Janes. 56 Noll St.. Brooklyn. N. Y 10-12—4 » POZOR! Za ure, verižice, prstane ter raznovrstno zlatnino in srebrnino obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske ter drugo jezične plošče. Pišite po cenik! ANTON J TT3RBOYEC, P. O. Box 1. Cicero, 111. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NAHODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, w >J >: « : : DELO OKUSNO. : : m k a m IZVRŠUJE PREVODE J DRUGE JEZIKE. BB & &I ■ ,, ) 1 UNIJSKO ORGANIZIRANA w -J es-POSEBXOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St, New York, N. Y. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v .West Virginiji In Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas zastopnik Mr. ZVONKO JAKSHB, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna po-I trdila. Upravništvo Glas Naroda. 62 Cortlandt Street, EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR '(Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE Vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebni nasvete v vseh vojaških sadevah. Bojabom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne iniormaeije glede datuma lskreanja ali imena parnika. Obrnit« s« sanpno na njega, kjer bost« tošno !> solidno strelen!« KaJ pravijo pisatelji. nieojakl ta drtiralkl • iajlgl Bortg rt IdttMT. "Doli z orodjem r Lit Nikolajevi« TaMtJ Is plsal: Knjigo mmm m vallklai aH* kem prebral ln v njej naSel veliko korl«tn«ga. Ta taji«* Mta TpUTC na Človeka in obeega nebroj lepin mlall.... FrUerik pL BdkaaMt: Odkar j« umrla madane Staal al tile na »veta tako klavne pisateljice kot je Snttnerjeva. Prof. šr. A. Dedd: 'Doll a oroijem' je pravo ogledalo •eflaaJS-gt Ctaa. Ko Člcrek prebit* to knjlco, nota nehote pomlalid. da se bližajo človeštva loljH časL Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lvd. Jakobwvetd: To knjigo bi eiorck najrcJSe poljoaU, V 4do nci me Je rretrealo. ko eem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Ksseggsr »Ue: Sedel ssss v aeJtea goadn pri «jriej(lacb In eem bral knjlco a caalovom **i>oU a oroa-jem!" Prebiral aem Jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahke rečem, da sta ta dra dneva neka] posebnega v mojem fivljenjo. Ko eem Jo prebral, eem aakelel, da M ae prestavilo knjlco v vee kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo Je todl v Bolah ne smelo manjkati Na sveta so draibe, ki rastlrjajo Brsta Pismo. Al! bi se ne moelo ustanoviti OroSbe, ki hi raaSlrjala te knjlco? Henrik Hart: — To j« najbolj ošsrijlrs knjiga, iar asu JU kdaj bral.... C. Neamana Heler: — To Je najboljla knjlsa. iar ee jih mtt-seli ljudje, ki se borijo sa svetorol nitr.... Hane Land (na shoda, katerega je Imel leta US0 » Berttaa)| Ne bom elavil knjlce. samo imenoval jo bom. Veskemn Jo boa posadil. NeJ bi todl u knjiga našla srojs apostoljs, ki bi IU laja hrlSemsvet ln oClll vse narode.... Finalni minister Dnoajewskl je rekel v mrkim evojem geve> m t poslarakl abornld: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv naOn vojna. Knjige ni »nr*—' aobea vojaški strokovnjak, noben difamlk, paš pa priproeta fwiske Berta PL Buttnerjeva. Prosim Vasi posvetita par ar tema dela. Mislim, de ee ne bo nlkdo ve« navdašeral sa vojno, le bo prebral te kajijei cm g« GBNTOr, ■ajeCajtl Je prti Slovenic Publishing Co., S2 Cortlandt Stmt, Ktw York City, M. Y. HARMONIKE M»rarljam pe aajalgjlk le trpegM ia saassljlve. Y poprav j eaaseljlre vss&fte polije, ker asm 8« as« lg let taka] v tem peala In mlaj v evejem lastnem gesso. V peprove§ rsosum kraajske kakor vm Ing« karmoolis tor zalnoa ps gtfla ka-kdo aahtsva fttfts tiadaijaie Ul« MAXKAIflLO. Kojakom t Lorain, Okla, Sa o-kolici naznanjamo, 4a jih bo eV iskal aaš zastopnik JOHN KUMlH, ki jo pooblaščen pobirati nsroš-eiao sa list Glas Naroda« 8 spoštovanjem Upravniitvo Glas Nardil, Zale j je natančen popis koliko obsega kaks drfava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogreke s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike semljevide posameznik držav, kakor naprimer od Italija, Rusije, Nemčijo, Francija, Belgijo in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno Iu vsak stane 50 centov. Narošila in denar pošljite na j Slorenic Publishing Company, ts CORTLANDT STREET, NSW YORK, N. T. lAKOOlVS H 1MVUH I —— Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega aem se prepriCal, da dospejo denarne poSUjttfi tudi sedaj sanealjivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, dm potre-Mejo poAlljatve ▼ sedanjem Caao 20 do 24 dni: Torej nI aobenesra dvoma sa pofiOjanje denarjev sorodnikom Ia nanettg v staro domovino? 100 K velja sedaj $13.25 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Oeveland, Ohio. jKiiiiliWhmiWflKHfltaaK'tfHaaftKifftKMg Veliki vojni atlas ▼ojskajocih se evropskih drža? in pa kolonij skih posestev vseh velesSL Obsega 11 raznih zemljevidov, na tOtik ftrasak in vsaka stran je 10% pri palsa fslik* Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas otieega devet m an Iti Mmgavldo« na 8 straaek, vsaka stran 8 pri 14 paloov« Cena samo 18 centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tndi označen obaeg površine, katero aa vsema j o posamezne države. Pošljite 206. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo aaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popnst. Slovenic Publishing Company, New York, N. Y. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velilco«t je 21 pri 28 palclH. Cena 15 centov. SSSsSSSSSS&l