, ;.....IŠ«L	1 Wm
CLEV^^NDSKA
■ 1(7 f ip ■ 1	4	t:
? lllll { MB <H ' . :> 3.HS)	jMf -SH
* ^^ ■	^^ ^^ __________n rninxmuj,.___
M i ill I	1 II WP |~7 '""""""""I
J^ i I I J I	I JI H eve aadski Jbierika'
#m 111I	I mm. #m I	I
ft I M	^^ J L	I 6-9 ST. CLAIR AVE
m^m I ■ WI Im	■ ■ m JUB 1
A II Af J I	■ m m M m	$ CLEVELAND, orno.
w « A v M ^^	• •• A A L™ ,.-.,.„».........
jflf J rS,	$y§j
|E •	I
IP liin - , .i ■ fir ■ • ■ ■	' ! '• > _ ,, , , JW
;§TEV. 27. w. 27. 1 . XLEVELAMD/Olii^WBRfiK. 5. APRILA 191.0.'	VfM'lfl
t... .	--------------. --------JkiA—...........,, >
*"1-'1- 1 1 - -------- 1 ^iiiiflflMrr^-—rt 1	_—___M
Iz delavskih krogov
ŽELEZNIČARJI RAZNIH ŽELEZNIC SE PRIPRAV« f IlUfAJO NA ŠTRAJK ZA POVEČANJE PLACE.
f., •'§,-r.	;	. >	' l
V Wisconsinu so pričeli štraj-
kati delavci večjih pivo-varen mnogo štraikov. •
xe žel<j$iisjfoh # sprevodnikov, da se po$vettijej6 o spor«, ki je nastal njed sprevodniki železnice Dpsware & Hudson in med železniškim vodstvom.U-»adniki zveze železničarjev so Dili nedavno prej. pooblaščeni, da. skliče j o štraik. če žeiezni-cajpsj^ ugodi njih' zahtevam.
J*. Iz Watertowna se poro-. "f a. da dobe vsi železniškiJfljfr ki K, Y. Central železnice višano pjačo za sedem odstotkov.	,	,
—	Iz I„ouisv'lfe K v., se poroča, da se je več 4to štrajku-jocih delavcev danes napotilo proti poslopju American To-
1 pregovore"Še tam delali, za štrajk-, Število »rtaikujočih žensk in moških znaša sedaj 3.200. Trust za tobak je moral zapreti štiri tovarne, ker primanktije delavcev.
—	V Chicagi je pričelo včeraj štrajCeati 1000 barvarjev; zahtevajo pet centov več na uro za svoje delo. Splošno se pričakuje, da naraste to število kmalu na 40*0 barvarjev.
f V Syracusi je prenehalo , danes z delom 900 tesarjev, 1 1 ker niso dobili povišane plače , pet centov na uro, kakpr so zahtevali. Vsled tega počiva , vsa zidarska obrt v tem mestu.	, • «4t
—	Še iz mnogih drugih kra« • je v se poroča o štrajkih, kjer
povsod delavci zahtevajo po- . večano plačo. Po nekod jo dobijo takoj, dočim se drugje ( družhe trdovratno branijo po-višati plačo.
-o-
<
$10.000 za deklico.
Louisville, Ky., 3. aprila. —
Tukajšnjemu trgovcu Kellner- 1 ju so roparji lansko leto od Ved- 1 li 8 let staro hčerko Ano. Vsa poizvedovanja so bila eainaiv Pretekli teden pa je ctohil Kellner pismo od roparjev, v katerem se mu naznanja, da dobi-hčer unza;. če plača $10.000 odkupnine in se s prisego za- 1 veže, da ne bo sodnijskiiTk po- ] tom postopal napram ropar- 1 jem. Kellner se ,je K vsem tem i zavezal, 111 jutri se napoti iz ] mesta z $10.000, da reši svojo . hčer. Kellner iv resnici neče 1 preganjati roparje.
I
0	I
Razstrelba v smodnišnici.
I
Scranton, Pa., 2. aprila. — V mlinu št: 1. od "Ruslidale
Papež in Roosevelt.
i t	p' 1' .......m '	Ajf
ROOSEVELT JE PRIS*t V RIM. VENDAR GA SVETI OCE NI HO- g TEL SPREJETI.
Stavil je iste pogoje za spte jem kot prej expredsed- j seniku Fair-banksu.
JjjpOSEVELT UŽALJEN.
• iim, 3. aprila. —• Pod istimi -pkolisčinami, kakor pred mescem za e^-podpredsedni-ka Zjedjnjenih držav, se je zavrgla avrlijenck eK-predsedni-ka Koosevelta pri pape/.ti v! Vatikanu. Ko se je naznanil^ da pride Roosevelt v .^^n, toda ne bo obiskal v .^n. je to poročilo vzbudilo splošna začudenji-'
Ko«sev<	j časa do-
pisoval i	'tom glede
niogogiQ*	, tek f"i sv.
<>četu. Pa	jf iste
pogoje za	j)i*i
Fairlifnk^u	{»<i »\if»ose-
velt ni 1114	>ti. Roose-
velt je \y.]i\ it, tla .-c ' zawfn v javnosti ie sme napa^np razlagati, kjpr vzrok nesprejet-jn po papi je popolnoma oseben. Pogoji, pod katerimi J »i bil Jlooseveltu dov«ljen top v Vatikan, so sledeči: Roosevelt mora obljubiti, da ne bo obiskal veskih organizacij v Rimu. Isti i>ogoj je bi! stavljen Judi |;airbaiiksu,4:i je pa j+ovoril pri metodist°v8-kem zborovanju, radi česar ni mogel v Vatikan.
Vest, da Roosevelt ne bo sprejet v Vatikanu, je vzbudila velikansko začudenje po celem svetu. ..Ameriški pre I at jc v Rlnui so se sicer zelo trudili, da bi dosegli Rooseveltu sprejem. vemlar je bilo vse zaman, Uer papežev državni tajnik je odločnp proti sprejemu, >če Roosevelt ne spolne danih po-fiojev,
---
Nove obleke ra • jetnike.
. .Pitsburg, Pa., 2, aprila. —
Tu»Aajšnji zapori so se zadnje fcase tako napolnili z raznimi "iinetnimi" jetniki, ki so sami bankirji in mestni svetniki, da je vodja, zaporov odločil, da se vsem jetnikom preskrbi boljša oble!:a. Dosedaj so nosili ceb-riho uniformo, dočim dobe odslej naprej modro "uniformo". Le najhujši ^rmoglavci bodo še naprej nosili cebrine ''uniforme."
1
o-
1000 zamorcev na štrajku.
Louisvlle, Ky„ 3. aprila. —<
V tukajšnji tovarni, ki je last-fiipa trusta za tobak je danes pričelo s štrajkom, tisoč zamorcev. moških in ženskih. Zamorci zahtevajo pol odstotno višanje plače. V celem je sedaj nad 2000 uslužbencev o-menjene tovarne na štrajku. Tobačni trust se stanovitno brani povečati plačo, dasi Zahtevajo delavci jako malo. Prišlo je do več izgredov, kjer
pa nihče ni bil ranjen. -<j-
Menelik ni umrl.
Pariz, Francija, 3. aprila. —
Sem «	poročilo.
Slovenci smo!
ROJAKI SE OPOZARJAJO. DA ODGOVARJAJO PRAVILNO PRI LJUDSKEM
ŠTETJU. - __' )
Vsak naj izjavi, ko se ga vpra-sa za narodnost, da je Slovenec.
"AVSTRIJCEV" NE POZ NAMO.
♦
Ker je kongres sklenil, da' se vrši letos trinajsto štetje prebivalstva Zjedinjenih držav in ker je bilo sklenjeno, da s « prebivalci, ki ,so prišli iz ino zemškili držav, ne bodo popii sov ali po državah, temveč po narodnostih, tedaj je dolžnost vsakega Slovenca, ki je bivajoč v Zjedinjenih državah, da odgovori na vprašanje števite* lja, katere narodnosti je, "S o-venec" sem. Dosedaj so na« povsod zapisovali med "Avstrijce." kar je največja sra« mota za Slovence, ki z Avstri* jO niinajo ničesar skupnega, kot lačnega dvoglavega orl,i in podložništvo cesarju.
Štetje ljudstvu se prične tj. aprila Ta dan bo šlo tisoči števitdiev med ljud» in i^pra-|pio ii«di. od kod koliko časa so v Zjedinjenih državah, kje so bili rojeni itd. Kadar pride tako oseba v vašo hišo. sprejmite jo ulj tulilo, odgovarjajte kolikor mogoče natančno 11a vsa vprašanja, kakor se zalite\a, in ko pride do vprašanja, katere narodnosti ste, recite ponosno: "Slovenec sem!", tu ko pride do ' vprašanja, iz (katere države, recite iz Avstro-Ogrske. Popolnoma mirne vesti daste lahko vsa pojasnila, za kater?, vas bodo vpraševali, ker ti odgovori niso v nobeni zvzi z nobelio drugo oblastjo kakor cenilno. ki hoče poizvedeti število prebivalstva Zjed držav.	1
I.e potem, ko bo vsak odgovoril na vprašanja * "Slovenec sem"' tedaj bomo šele pravilno zvedeli, koliko nas je v /jedinjenih državah.
--o-
POLOŽAJ V LIBERIJI.
Mala zamorska republika je pregnala Nemce iz svojih luk.
Washington. 1. aprila. — Sem je dospelo poročno, da je vlada zamorske republike Li j beria v Afriki pognala iz s<vo-je luke nemško križarko 'Sper-bcr\ Kapitan te križarke je hotel izkrcati mornarje na suho. in takoj ko je zvedela to liberijska vlada, ie fioslala kapitanu povelje, da mora v 36 urah odpluti ali pa nositi posledice. Nemci so jo s svojo barko takoj popihali.
Zvezina vlada je poklicala križarko "Birmrogliajn", ki je nekje v južno-afriških vodah, da se takoj poda v luko mesta Moravie, ki je glavno mesto republike Liberia. Na krovu te ladije je tudi Mr. Lyons, ameri&i poslanik pri liberijski vladi. Ameriška vlada s skrbjo opazuje položaj v republiki Liberiji. Križarka "Des
ton Roads, je tudi dobila vče
novic3žtH|ennsylva-
H
inudi^^^^»remogat škili
nih lastnikov premogarskih rovov isto dovolilo svojim unij-skim in neunijskim delavcem.
Iz Pitt»burga se tudi poroča, da je država sklenila začeti obravnavo proti Imperial Glass Co., ki kontrolira steklo in prav samovoljno določuje cene vsem , steklenim izdelkom. S tem je prekršila Slicrmanov antitrust 1 ni zakon.	,	(
— Pittsburg, Pa., 2. aprila.	1
Včeraj se ie vršilo tu velikan-	1
sko zborovanje meščanov, ki	!
so se zbrali, da protestirajo	| proti velikanskim goljufijam, ki so se vršile v mestni zbornici,
ozimroma proti graftu. ki so	1
ga gojili mestni svetniki. Ko	1 so se posvetovali, ka'ko bi se
prišlo v okom takim graftar-	|
jeni v bodočnosti, je prišlo do	.
viharnih prizorov, Predsed-	j
tiik lige volivcev je imel oster	^
govor, v katerem je najstrožje	^ napadal župana. Medtem go-
vorom je pa prišel župan sam	; v dvorano in si naredil pot do govorniške mize. Z glasnim
'žvižganjem ga je sprejela m no-	j
žica, ki je 1>i!* narwhisena po	<
prejšnjem govoru.	1
Opravičeval se je, da 011 ni v 11 i kaki zvezi z goljufijami, ki so se godile med mestnimi	1 svetniki, in da si on lahko o-	' pere roke v nedolžnosti. Nje-	1 gov govor je bil večkrat pre-	' kinjen, in konečno jc nastal tak vihar v zbornici, da je	' moral prenehati z govorom. Srdit je zapustil župan dvorano, ko je še izjavil, da je že	1 naprej vedel, »kaki vrste ljud-	< stvA bo dobil pri tem zboro-	1 vanju.
•.;	\
'' O
1
Odgovornost delodajalcev,	j
Washington. 2. aprila. —
Po tridnevnem posvetovanju je senatska zbornica sprejela predlog glede odgovornosti delodajalcev napram dela v-cem, ko se pripeti nesreča. Debata je bila zelo živahna in je trajala cele tri dneve. Skle-
Mestne novice,
■	1
V	RANDALLU JE UBILO DVA ROJAKA VSLED
NEMARNOSTI KOM-PANIJSKEGA VODSTVA.
1
V	pretečenem tednu je umrlo
mnogo slov. otrok, dve drugi rojakinji mrtvi.
RAZNE PREDSTAVE.
—	V Randallu. južno od Ne\v-burga je ubilo pretečem teden dva brata Hrvata. Mike Sultana in Mike Bfelana. Ubita sta bila ravno, ko sta dokončevala svoje drlo. Vzpenjač;1 se je utrgala in podkopala pod seboj Mike Sultana, ki je bil takoj mrtev, dočim je Mike Belan umrl na poti proti bolnišnici. Mike Sultan je bil star 38 let in Mike Belan 33 let. Oba sta bila doma ndkje na Hrvatskem, kjer zapuščata žalostne žene." Med delavci se spfošno sodi, da je bila v«-peiijača že prej poškodovana, in da so delavci "bosa" opozorili na škodo, vendar popraviti ni dal ničesar. Tako je brezbrižnost kapitala zopet zakrivila dvojen umor.
rv Sušeni Kar^.
sin, starišem Mrvar tudi sin. starišem Senor hčerka.
—	V soboto zvečer je umrla v starosti 33 let v State bolnišnici Marija Krznarič. Pokojnica ie prestala silne muke za časa dveletne bolezni. Večinoma je bila vse leti po baznih boln^nicah. Pokojnica zapušča veliko družino, namreč moža in 6 malih otrok. Res žalostno. Tako dolga iu huda bolezen, naposled pa vzame smrt mater družini. Družina prebiva blizu nove slovenske cerkve v Nottingha-mu. Pogreb se je vršil v torek zjutraj. N. v:, m. p.
—	Prvo nevihto v letošnjem letu smo imeli v pondeljek zjutraj. Grmelo in treskalo je, kar se da. Dež je dobro iz-pral ceste. Sicer pa znamo v tem mesecu še kaj več tacega doživeti, ker april je hudomušen.
—	Slovenski Baseball klub i jc dobil nove, lične uniforme, delo slov. krojača Josipa Gornika.
—	John J. Grdina, znani ča-, rovnilk, priredi v nedeljo zve-čef v Grdinovi dvorani (Sto-ckes Hali) veliko čarovniško predstavo, kjer bo sodelovalo 5 oseb. Rojaki se že sedaj vabijo k obilni udeležbi.
—	Ogenj v» Hipodromu. V nedeljo popoldne se je v Hipodromu vžgala filma, ali celuloid pri premikajočih slikah. Pokazalo se je precej dima; v gledišču je bilo na 2000 oseb; že jc pričela nastajati grozovita panika med gledavci. Tu prime glavni paznik gledišča niožla, ki je prvi zakričal "ogenj" za rame in ga posadi na sedež ter reče, naj molči. Enako so storili tudi drugi pazniki. Ko je ljudstvo videlo. da ni nevarnosti, se je pomirilo in dalje gledalo predstavo.
—	Kdor si hoče prihraniti pet centov in dve uri zamude,
Iz Avstrije.
PIJANI VOJAKI V GALICIJI SO PRIREDILI KRVAVE IZGREDE
Ameriški poslanik na Dunaju se je poslovil od Franjo
Josipa
•
DIVJANJE VIHARJA PO KRAŠKIH MESTIH
Dunaj, 3. aprila — V mesti Tarnopol. Galicija, so se pripetili nemiri, ki so povsod naredili mučni utis. Vojaki gar nizile Tarnopol, katerim se je ol» Velikonočnih praznikih dovolila 'večja svoboda kot na vadno. so se 11a račun "cesar sko-kraljevega" kotnisa po div jaško napili tet z.ačeli v tej "cesarsko - kraljevi" pijanosti prirejati velikanske izgrede Ko so zapustili krčmo, kjer s< se napajali skoro cel dan, so kmalu prišli na cesti s prebivalci v konflikt. Po divjaški so napadli mirne meščane nr cesti in kmalu naredili krvav pretep. V Tarnopoht je nas tala radi teh izgredov podivjanega "cesarsko - kraljevega' vojaštva panika med prebival ci. Več ljudij je zbežalo \„ mesta. Mestni župan se j< -potožil pri vojnem .mioUttAt-Oj ti blažena "cesarsko-kralje va" Avstrija in tvoj vojašk komis!
-—Iz Trsta in Reke se po roča, da je tam zadinje dni divjala velikanska bora, al mrzli severni \eter. Več la dij se je potopilo; podrobnost še niso znane. Vendar se do sedaj še ni poročalo o zgub* človeških'življenj.
Dunaj. 2, aprila. — A meri s ki poslanik na Dunaju, Charle* S. Francis, se je včeraj pošlo vil od avstrijskega csarjt. Slednji je povdarjal dobre od nošaje, ki vladajo med obemi državama. Naslednik Franci-sa jc Richard C. Kerens.
—	Strajk pri Nickel Plate Uradniki železničarske zveze pri Nidkel Plate železnici v Cle velandu so se gazilo izrekli z: štrajk, ker hočejo imeti pove tane plače. 'Z njimi je tri če trtiiie vseh uslužbencev. K<; je železniško vodstvo zvedele o tem, je glavni upravitelj poslal vsem onim, ki hočejo štrajkati, da jc bolje za nijh. če ostanejo pri delu Uradni ki organizacije železničarjev pa izjavljajo, da je to le trik železniške uprave, ki hoče sedaj pridržati delavce pri delu. ko je dela največ, dočim bodr morali pozneje delati za manj še plače.
—	Rojak John Pockai. ki stanuje na 39. cesti je iznaše' nov način podmorskih min. Ker jc seveda nezmožen an gleščine. da bi vso stvar natančno razložil, kot bi to lah- ' ko v maternem jeziku, je seveda nekaj težkor. Potom naše ga posredovanja se je že obrnil na državni urad za patente, od koder so mu pisali .da je njegova stvar jako dobra 111 pomeni popolno revolucijo v sistemu sedajnih podmorskih min. Le svetovali so mu, nai vso stvar natančneje razloži in oriše, ker ni izkljžučeno. da dobi patent in mogoče Zjed. -države prevzamejo, oziroma kupijo patent.	1
Pišite po cenik naiih knjig j 1
Zvezino nadsodiSfie|
TRUSTI SE JAKO ZANIMAJ JO, KDO POSTANE SLEDNIK SODNIKA * BREWERJA.
Pred najvišjim sodiščem j*j| mnogo toib proti trusflibp^ ki se v kratkem rešijo. "
KDO BO NASLEDNICI BREWERJA?
Washingotn, 3. aprils^ Ju
Kakor smo že zadnji teden ročali. je umrl sodnik ga zvezinega sodišča, Bh^M^f Njegovo truplo so pokOflnjj^H Leavenworth, Kans., ool^^H je bil sodnik doma. ig^H vrhovno nadsodišče ste? kor znano devet sldnikQfrJM| tere imenuje predsedQM^|H^| ljensko dobo, potem ko kongres potrdi. Ker s smrtjo Brewerja spraz^tm eno mesto, in ker j# j^H Moody nevarno bolan, je|SH 7 vrhovnih sodnikov, IomH den več, kakor zahteva dl va za kvorum. VrhovnoJH zino nadsodišče ima asoH vrsti dve jako važni toil^H Standard Oil Co. in proti JH rican Tobacco Co. KwH^H ve, kako se bodejo te orogl
na svoji 'strani 4 socfmBMB reč take, ki bodo odto^sH svojem prepričanju zahteva Shermanov prdjČM ni zakon, dočim sta dvS9H protna, a o enem se nc fgH Cesar gotovega.
Za mesto novega vrhtit|H nadsodnika je mnogo kunJH tov. Po pravici bi mori^B h zapadnih držav, poseb^H sedaj na vrsti država WyajjjjU kjer je okrožni zvezinr Im^H Van de Vanter v Chey^H Wyo. Slednji je velik prijatel s predsednikom Taftom, j^a izključeno, da bo imenovs^^l dnikom v Washingotnu. leg tega je pa kandidatg^B guverner newyorske dnH Hughes, in zvezini senato^pj hu Root.
Ponesrečeni parn&.S
Perth, Zapadna AvaM a. aprila. — Veliki
potniški parnik PerklnaH približno 33 milj od t^fc^JBj obrežju zadel na skale. ffi jpH niki in mornarji parniki so « vsi rešili v rešilnih čolafl Parnik se je potopit takof^H tem, ko so odšli vsi ptjBBj Parnik je bil šele lansko k<||P izpuščen v morje. Z ikjft||jH je potopilo tudi mne^o nH
o	-Mj
"Rough Riders w
- ^Mn^H
Iz New Yorka se poroča* aH
se pripravljajo 'Rough RidNN||H oni jezdeci, ki so RooMmMfl snremljali na vojsko :mHB if pa'.ceni, da prav sprejmejo svojega po&Wjfl|fl ko se vrne iz Evrope dOpfl Najeli so več ladij, s se bodo Rooseveltu peljaHsE
— Kdor išče svojeg» |3 telja, naj da oglas v List bo skrbel, da se najde«| je razširjen v skoro vathnifl venskih naselbinah.
po Ameriki! ČejH
Wmm
R»amfdika"
ztoj^Slov. tiskovna družba
AMERIKO: ____%2.oo
HkLEVELAND po pošti., BwBffffiVw. ,..,...•>>.*•• $2.50
HSSmczne številke po 3 cente.
B^B^p'fe-.''._____—
Pfyp*™ brez podpisa in oaob-igilU'ae ne sprejemajo in ne
BMP'"-—-—
Vsa pisma, dopisi in denar ptkiiW pošiljajo ni:MEj^jKA,
6x19 St Clair ave. N. E.
Cleveland, Ohio.
■KtSSTTuesdays and Fridays
K7. • — Published by -»-
(a corporation.)
61 r9 St. Clair ave. N. £. Cleveland, Ohio.
.Read by 15.000 Slovenians Hftraincrs") in the City of Cle-||ttt|jind and elsewhere. ^Advertising rates on request, pel. Cuy, Princeton 1377 R.
Ppittered as second - class Kilter January 5. 1909. at the Hpptffice at Cleveland, 'Ohio ■Her the Act of Mar. 3. 1879."
Hfc^y. I ue Apt, s- 10 Vol in
iirski strajk
smogarjev v Zjed. nastal ob času, ko
0	zahteva zvišanje
1	ko so se vsa iivl-enske potrebščine azila. Mnogo vrst te dobili pred krat-
plače, kafleor n. p. lelavci železniških kor se čuje, name-ikleni trust nekaj In da se ne pozabi i delo je najtežje, ie, združeno z naj-nostjo vsako minu-Ognili tudi premo-ihtevali povečanja icer groze s štraj-ene vso državo, (zni&ega ptnijka je štrajk najbolj jie-rgovina in obrt tr-, ko štrajkajo de* neljskih zakladov, ,, kar se trdi, da se-a premoga na polije samo za 14 dni jk res prične in na* za 3 tedne, tedaj
f največja zuieda in ospodarska depre-nogokrat je prebili, radi štrajka previa taki štrajk i so uprizorjeni v po* jih. Sedaj nam pa
________lini Strajk premo-
Hjpfjev, in vsakdo si lahko misli ^fosledice, ki zamorejo nastati
ppadnja leta so ^postali pre-■flgarski štrajki jako redki. Hp je štrajkalo v tem ali o-Kl> okraju nekaj stotin pre* KlOgarjev, toda generalni štrajk HpOlOgarjev je bil vedno pre-I ptcUti. Pametno vodstvo biv-liegB predsednika ameriške pre-t fnogarske organizacije, John gptitchell, je znalo vedno odvr-| Hiti generalni štrajk, ker pretl-|||ednik je bil prepričan, iktoko Qpeizmerno škodo bi tak štrajk Braysrocil. Danes leži vodstvo gpNttttogarske organizacije v I drugih rokah, in ob tej prili se K& pokazalo, če je naslednik Bpjriiiiliir^i Mitchella kos svoji
Generalni štrajk premogar-Ifor po državah Pennsylvania, f^firglnia, West Virginia, Oliio, ; Indiana, Illinois, in Kentucky Nj« skoro popolnoma nemogoč, jp'fetiiogarji zahtevajo 5 centov BjJot>oljška pri toni premoga. ;To hi mnogo. In industrija LtUmdanes bi morala pač n vide -Bit«, da pri sedaj nem razvitku po-jiožaja. ki se počasi izboljšuje. pM industrija trpela too oclstot-fik^v škode več, kot če takoj do-Sfooli' povečanje plače. Podražilo se je vse; živila potrebs-
Hmtu<li trusti 20
podražili svoje izdelke, torej
dobivajo logično več dohodkov. In zakaj ne potem takoj dovoliti delavcu, kar mu gre po vseh pravicah ?
XJT.
Roosevelt.
Dandanes se v Amerflai več govori o bivšem Rooseveltu kot o sedanjem Taftu. Roosevelt, ki se je komaj vrnil iz pragozdov Afrike, je predmet neštetih uredniških člankov, neštetih svetovih brzojavk. Kamor pride Roosevelt, tam povzroči senzacijo. Ko je »zadnje dneve se mudil v Egiptu, v Knrtumu in Kairo, je večkrat govoril. Njegovi govori so dobili odmev ne samo v egiptovskih časopisih, pač pa tudi v angleških. Vse časopisje Anglije je razdeljeno v dva dela; Eno zagovarja Roosevelta, do-Hm ga drugo strastno napada. "The Westminster Gazette" piše: Napake, ki se oprostijo zasebnemu človeku, se ne morejo oprostiti projšnjemu "generalnemu praivtrfkti." Naj je mislil Roosevelt kar je hotel
0	angleškem gospostvu v Egiptu. njegov govor pač ni bil sposoben, da bi dosegel svoj namen. Torej potemtakem je l<oosevelt govoril nespametno, nepolitično. V drugih besedah povedano, Roosevelt je storil bedarijo, ker je prišel na dan
1	takim govorom. Eden največjih angleških listov, "Stan-iard", piše še bolj razločno: Navaden potnik mora opazovati mesece in mesece in proučevati, dokler lahko izreče obsodbo o tujih narodih; pri "velikih ženijih" je pa to drugače: Nekaj tednov, preživljenih na zele/.nicah, parnikih in hotelih, zadostuje takemu človeku popolnoma, da pridiga tujim narodom, kako se morajo vladali, kaj je dobro za njih napredek. Z veliko napetostjo pri-takujmo, kdaj odkrije Roose-vel t angleške otoke, pride k nam in nam pove, kaj nam vse-
manjka. Tak poklon pa mi lafjfro odvrnemo s tem. da pošljemo gospoda Asqnitha (se-ianjega angleškega minister-kega predsednika) v Zjed. države, kjer lahko pridiga tamoš-11 ji 111 meščanom o njih napakah in slabosth. V kratkih besedah meni list "Standard" sledeče: Roosevelt, ti si bedak, če misliš, da boš po nekaj tednih življenja v Egiptu vedel vse najboljše za egiptovsko vlado.
O Rooseveltu smo že vedeli naprej, da jo bode skupil, če gre druge narode ticit. Uspeh na domačem polju mu je bil vedno zagotovljen, toda — dru* jfi narodi, drugi običaji.
Dopisi.
Murray, Utah. Cenjeni g. u-reclnik. — Po trimesečnem po tavanju dkoli sveta — pardon, po državi Utah, sem zopet (loma, iti ker je napočila "regrat" sezona, in ker je ravno ta čas velikega pomena za nas vse, vas nadlegujem, da uglazbite sledeči dopis v predale vašega lista.
Stara naselbina Murray je po nekaj letnem počitku zopet dobila svoje nekdanje lice. Odlikuje se v prvi vrsti v tem, da glavni prozivod - topilnica — deluje z vso paro ogromnih strojev, dočini v drugi vrsti, mi delavci trpini, izdajamo dvakratno toliko moči kot pred leti, namreč pri svojem vsakdanjem delu za znižano plačoj v prid kapitalistom. Upam, da to pove vse; sicer pa ne branim rojakom sem hoditi, posebno onim, ki ljubijo podplat, mesto nežno dlan ha svojih rokah.
Kar se tiče izurjenih žepnih tatov, jim svetujem, naj začasno izostanejo iz naše naselbine, kajti kot rečeno. Splošno delati smo pričeli šele pred kratkim, vsled česar je tudi drobiž bolj pičel, in tako bi bil "Wšeft" bolj cigansko malenkosten.
Tudi v društvein ozirih se
obeta več živahnosti. da*i se
• 17/	..J. - ,. ;■;. . u • V"4,
možje krmilo, nekateri celo od povoja nadalje, kar je ugodno ne samo za posamnika, temveč za celo naselbino.
Ker že govorim, o napredku, na povem ie, kako se je neki naš bolj prikriti Somišljenik izrazil pri domačem, banketu: Dejal je: V Salt Lake County — sedaj v sezoni regrata — se veliko plotov, polomi. Vzroke je pripisovati sledeče stvari: Lunin svit, dasi fltfistalno čist, vendar neumno pana paričke, da se naslanjajo na ograje, ko opazujejo senzacijonelni komet. Mnogokrat se skrbi tudi za narodov blagor, potem ko je škoda že narejena.
Dragi g. urednk! Kakor vidite imamo v naši naselbini tudi preroka, dasi njemu iz previdnosti le malo vrjamemo. Vendar ako »človek neprestano ugiblje, tedaj se zna zgoditi, da enkrat le ugane,'kot je uganil oni, ki je po padcu iz hruške lejal, da si je nos razbil. Vendar temu proroku želim, da bi še dolgo živel in nas kratkočasil v naši naselbini. Citate-I jem lista pa obljubim, da se kmalu zopet oglasim: pozdravljam srčno vse Slovence in Slovenke po Zjed. državah.
Zdravko Županov.
Ely, Minn., — Prejel sem 11a ■ralitevo vaš račun za naše dni' št vene stvari: 100 pravil, too certifikatov i„ 500 zdravniških listov, vse to za samo $14.25. Za vse se vam v imenu društva zahvaljujem, ker ste nam vse lično in dobro prav po naši volji naredili. Tu vam sedaj pošljem svoto za društvene poslane tiskovine in prilagam ie dva dolarja za mojo naročnino, Jluipaj $16.25,
Sedaj pa prosim, da priobčite še sledeče vrstice: S tem potrjujejmo, da smo prejeli svoto $12.00, katero nam je poslal »bčeznani rojak Mr. Lvul. Pe-•ušek, glavni tajnik društva sv. Itarbare št. 2. v Ely. Minn, za ponesrečene sirote v Primero, Colo, katero svoto smo že odposlali na našega zastopnka, da jo, po svoji previdnosti razdeli med potrebne sirote istotam. finena darovalcev: Društvo sv. Barbare, $7,00; po 25c so darovali : Jos. Jerman, Stev Rauli, J. K a vali, A. Relaj, J. Le\stek, j. Zupančič. A. Perttšek. Anton M at ko, J. M en ik tria n. M, £e-leznikar. A. Jakič, M. Marolt, Jos. Rus, John liačnik, J. Še^a, K. C. or še. M. Cernivc. J. Otrin, A. Orum, J. Merhar. skHipaj $12.00 za kar se 'še enkrat srčno zahvaljujemo vsem plemenitim darovalcem.
— V KI.v, Minil., je po dolgi bolezni in previden s svetimi zakramenti za umrle, preminul rojak Kran Labernik, star 41 let. V pre ran i grob ga je spravila srčna bolezen. Doma je bil iz Cerkelj na Gorenjskem. Clan je bil dveli podpornih društev, in sicer pri samostojnem podpornem društvu sv. Barbare, št. 2., kjer je bil zavarovan za $400 iu pri samostojnem društvu "Sloga". Obe društvi sta mu oskrbele lep pogreb, ki se je vršil 23. marca. V Ameriki zapušča ženo, pet neodraslili otrok, dva brata in dve sestri, v starem kraju pa štiri sestre. Žalujoči LabernSoovi družini naše iskreno sožalje. Pokojnemu pa naj bo lahka tuja žemljica in svetila mu večna luč.
Rojaki pristopajte obilno k podpornim društvom, ker so vam dobra pomoč v bolezni, a po smrti so sorodniki vsaj nekoliko s smrtnino preskrbljeni.
Lud. Perušek, taj. dr. sv. Harbare št. 2.
Chicago, 111., — Prav lepo vas prosim za nekoliko prostora v našem cenjenem listu, 'kter sem prisiljen naznanit, da se srečkanje za loco zemljišča, ki je- bilo določeno na 3. aprila, ne bode vršilo, pač pa je prestavljeno na 15. maja, ker ni dovolj listkov skupaj pr?šlo. Ra-ditega prosim vse odjemalce oproščen j a in jim kličem tisočkrat hvala za njih radodarnost, tebi vrli list pa želim, da bi se kmalu razširil v vsako hišo in oznanova) resnico vsem rojakom, in rojakinjam! Srčen pozdrav vsem čitateljem
(Up, ured..popisi sc prioo"!
CllJCJ r^P^*®^®^	«	!
listu- Za gt>rjj omenjene stvari torej nimamo računa. Naročnina je p« $2.00 za eno leto-Pozdravljeni.!?
,.,„ m ■ ■
Um sveta.
iij^nn......
(Nadaljevanje.)
Temu razlaganju nasproti pa utegne kdo popraševati in ugovarjati: Kakor pravite, pričakujejo r\'ezdoflovci leto za letom takih lijajnih pojavov le od kakih pU* kometov; ker pa je, kakor trdfe zvezdoslovci sami, velika množina kometov, zakaj ne privlečejo tudi druge repatice svofih rojev na prizorišče ?
•Odgovor je kratek in jasen. Kaj takega se ne more zgoditi, t-c se ne aetata dosti blizu zemlja in komet. Tir kometov in tir naše zemlje se morata drug drugemu v vesoljnem prostoru toliko približati, da se za-deneta tira. Pa še to ni dosti. Oba svetova morata skoraj ob jednetn času leteti čez križpot-je. Če se Hconiet ne približa zemlji toliko, da bi njegov drobiž, ki ga vleče za seboj, ne zabredel v ozračje zemsko, tedaj ni videti nobenega teh utrinkov. Tako naključje se pa dogodi le pri malem številu re-patic. Hoji so tako redki radi tega. ker le malo repatic zadeva ob pravem času ob tir našega sveta,
K repaticaiii, ki zadevajo tir naše zemlje* spada tudi komet Blela, ki so ga najprvo opazil: v Avstriji, in komet H alley, toi-terega pričakujejo letos majni-kii meseca. Komet Uiela obhodi svojo pot okoli sobica v šest in p°l letih. Ko se je prikazal koncem leta 1845, se je potem v začetku 1846 razkrojil pred očmi dveh zvezdoslov-cer na dva (lela. Odslej sta letala dvojčka šest in pol leta blizu skupaj. Po dokončanem obhodu sta *e pokazala leta 1852, a od tfc&aj ni ne duha ne sluha več o Bielovem kometu — zgubil se je.
Ko se je proti 'koncu leta 1832 med ljudsvtom razglasilo, da se prikazuje Biclova repati-ca, in <la pride prav blizu zemlje, tedaj ie obšel Ijtidij grozen strah, češ, da 'bo komet treščil ob zemljo in jo pokončal. Zvezdoslovci so se sicer prizadevali potolažiti vznemirjene ljudi, češ, da bo zemlja že daleč u<l križem pota, ko prileti tja repatica. A ta tolažba ljttdi ni pomirila.
In kaj se je zgodilo? Nič posebnega; ljudje še zapazjli niso, ktlaj sta se srečala. Zvcz-doslovci so pa mirno opazovali kometov obhod in občudovali krasne utrinke.
Po istih prirodnih zakonih, po katerem se je v današnjih dneh razdejal komet Biela pred očmi zeinljanov, zvišuje se u-stjda svetov po vesoljnem prostoru. Jednako, kakor na nasi zemlji vladajo tudi po vseinirju ved ne izpremembe, povsod si podajajo roke. Naše lastno o-solnčje je priča vednega izpre-mitijanja in nihanja materije med nastajanjem in poginjan-jem zitnajne oblike stvarij. Naša soseda, bleda luna,-každ nam s\-oje prazno, postarano obličje; pravo nasprotje pa se razodeva na Jupitrovem svetu, ki še nikakor ni dospel tako daleč kot naša zemlja.
Kakor se razvijajo in ndkiemu koncu bližajo planeti, tako bo tudi solnčni gorkoti odbila zadnja ura, čeprav so nekateri strokovnjaki dokazovali, da se sol-nce v prihodnjih 17 milijonih letih ne bode ohladilo toliko, da bi na zemlji pomankovalo organizmom potrebne toplote-V sedaj nosti je solnčna vročina — žar rumene barve — manjša, kakor je bila pred milijoni let, ko je bilo solnce še be-l&žareče. Ko se bo solnce v dolgem ttfku prihodnjih vekov ohladilo, izpremenilo 'bo svojo rumeno vročino w rdeči žar. a za tem bo jelo temniti, dokler ne ugasne.
ro uganili, a to	pogodi-
li ničesar. Najbolje je še Mga-nil Anton Miklavčič, samo ine-sto ikof bi moralo biti kardinal, ker škofje ne nosijo rudeče kape, pač pa vijoličaste in pred škofi se ne nosi dvojnega križa pač pa pred kardinali. Preglejmo Še enkrat zadnjo uganj-ko:
V Aziji je gora velika Vrh sc neba skor dotika Ni višje gore na svetu Sneg in led ima o letu. Tej gori se pravi "Gaurizan-kar ali Mount Everest," ki jc v resnici največja gora na svetu ter meri čez 8000 metrov. Nekateri so rešili to kot "Himalaja". kar ni pravilno, ker Himalaja ni gora, pač pa cele gorovje.
Druga zastavica: Glavo imam, nog pa ne Pa vendar po svetu hodim In ljudem pamet motim. To je denar. Kakor znano ima vsak denar na eni strani narisano kakosnjo si že bodi glavo. Po svetu tudi hodi in da. denar ljudem pamet moti, je dovolj znano. Nekateri so to rešili kot vino, kača, krinka, strela itd
Dvojni križ z rudečo kapo Znači ga vsikdar; Trojni križ iu zlato kapo Pa ue nosi zsa!< glavar. Prvo je kardinal in drugo je papež, kakor so večinoma uganili. Vsi. ki s oposlali denar, dobe v dar knjižice, katere pošljemo po pošti. Vendar knjižice ''Tisoč in ena noč" ne dobi nihče, ker nihče pravilno ni uganil. Za prihodnjič pa razpisujemo novo uganjko, ki je jako lahka. Kdor ugane, naj piše rešitev na naše uredništvo, priloži znamko za deset centov in dobil bode en snopič krasnih povesti j iz
TISOČ IN ENA NOČ. Rešitve se ne sprejemajo pozneje kot 16. aprila, ko dobi vsak knjigo, ki je pravilno rešil. Evo, vam nove uganjke! Cvete nad zemljo, kodi pod nju. Kaj je neki to? Rešitve se sprejemajo do 16. aprila. Ravnajte se po navodilih.
Morda ste poskušali
mnoga zdravih za glavobol in brez vspeha, ako vas zopet za-ične glava boleti, poskusite Se-vefove praške zoper glavobol. Denite prašek v <čašo vode in ko se raztopi, ga pogoltnite s poži^koni vode, Vedno vas olajša, Vam razvedri glavo, raz« bistri duha in uteši želodec. Vprašajte svojega lekarnika j zanje 12 praškov za 25* Pripravlja jih W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la ^
Za tuje oglase ni odgovorno ne uredniitvo in ne upravni&tvo
ii4ikM m	1/ i £\
'"rliHID** Belo v I III yrvyy	1 i iiif
^ST Rdeče )
Slavno- z* zadovoljstvom Nat'l Bank, Cle-
znana Naša garancija veland Com me r-Bnclid vina ali pa denar nazaj ci*l Agencies.
i	GRENKO VINO
Galona $1.25 in $1.50 — Zaboj 12 — 6s .. $5.00 in $6.00
BELO VINO (SUHO.)
$17 50 — $20.00 — $22.50 in $30.00 sod.
RDEČ5 VINO.
$13. — $15.00 — $17.00 — $20.00 in $25.Op sod.
Rdeč vinski je9ih................ $10.00
Bel vinski jesih -................$.9.00 sod
Vračunjena posoda pri naročilih za sodčke. ' Sodčki obsegajo 40 do 50 galonov vsak. POSEBNOST: — Prodajamo tudi manj kot cele sodčke, a računamo za posode in sicer:
35 in 30 galonov pol sodčki .............. $1.25 vsak
10 galonov kegs.......r................. $1.00 vsak
6 galonov kegs ...................... . $ 75 vsaH
Vse gorenje cene so F. O. B. Cleveland. POGOJI: — Samo gotov denar — P. O. ali ekspresna denarna nakaznica z naročilom.
The Schuster Company
Euclid vinogradi, vinarna in distilarna. CLEVELAND, OHIO.
na ■■ "'i«""
»
Zastonj!	Zastonj!
' Pno slivMskizdravite« mJ t Riv Y«rki, H. Y. Dr. J. E.	Thompson,
342 W, 27th Street,	New York City, N. Y.
fJU ft	ZMtonJ t Kakor spomladi narava vzbuja we raatlinttvo,	ft	ft
J J	trt}«, drevju itd; iatotako je potreba vsfaeditl čl o t ei ko kri,	Z	I
J 5	da se lažja preUka in deloja ▼ človenkem tolaav. IWn ostreči	S	S
% %	vnem alovenikim rojakom dam sdravila taatonj. Ne odlašajte	v	▼
I 4 f	piiite takoj ter priloiite par aaamk ca poitarino.	f	f
AH veste, da ima vsak žakelj Forest Ki tig moke splošne kupone?
Hranite jih. Vredni so denarja. Piiite po naft katalog, kjer je opisanih čez 2500 daril. Pomnite dat
Forest King moka
ne stane več kot druge moke.
The Weideman Floor Co.
f. 53rd St & Big 4 11.
I	JOHN GORNIK, 1
J	Sc priporoča rojalkorti za nakup moških oblek in pe-
1	rila. Izdeluje fine moške obleke po primernih cenah,
i	Priporoča se društvom v izdelavo društvenih oblek. \ SVOJ K SVOJIM!
A K O ^^ dettai^e v staro domovino,
**	obrni se na zanesljivo trrdko, katera ti Hitro in po-
Mteno postreže
Frank Sakser Co.
6104 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO
AKO lt:rpr parobrodm listek p«
Frank Sakscr Co*
0104 St. Clair Ara.	CLEVELAND, OHIO
A ITA želiš svojega sorodnika,ženo ali kakega dragega is starega /\J\\J	kraja ▼aeeti v to deželo« knpl
parobrodni lit železniški listek ph Frank Sakscr Co.
6104 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO
A TT/N želi* svoje trdo prislnžene novce migurno tn obre-/\ j\. y fitonosno naložiti v kako lirfenilnlco m —— dobrimi obrestmi, od d tie vloge do dne
dviga, ot>rni se na
Frank Sakser Co*
6104 St. Clair Av#.	^	CLEVELAND, OHIO
■I. I III 11 lil	J
a •'Vsi ti čudeži, ki »te jih vide-H^** odvrne Laketek, "so se po-Ijtfrili oncli nekje za gorami in B5e»ovi, med tujimi ljudmi, jaz jp» vam pokažem še večji čudež, p w to dokaj bližje."
Hfi^f Jjej^ bližje! RiKtig!" zakrili Kvik in prezirljivo potresa
m laketek se nasmehne in ne« gj Itako čudno pomežika z očmi. I *Rvo, jaz sam," reče urno, <<*tial bi vam povedati o takem
*Ho, hot" povzairte nemudo-lini radovedni Drozg.
Kvik se malomarno nasmeji, g prepričan že naprej, da nihče Strugi ni mogel videti kaj posefo-
Laktek potlači a prstom to-pbak v pipo. spusti mirno fclob-I tiic dima proti stropu ter se o-f*Iasi preprosto, kakor pi pra-nekaj povsem vsakdanjega. "Minuli četrtek sem si ku-pi? konja na sejmu." t "Konja, uf?" povzame poru-
Kaketek se za to ne zmeni, f marveč nadaljuje svoje.
"Ta konj stoji v mojem h lepra in vsak si ga lahko ogleda."
"Ojcjr seže niu znovic Kvik 1 v besedo. Kaj pa je posebne-I na tem konju? Ima morda VŠtiri glave in eno nogo, ha?"
| "Da in (kaj še," odvrne I,a-S fcetek. *'moj konj ima ondi glavo* kier imajo drugi konji rep, | Teppa tam, kjer imajo drugi
Kvik se nasmeji na vse grlo, | »nkaj kakor je tudi sam lagal Icakor najet, vendar ni dopustil, da bi (kilo drugi le za pičico IJkrenil od resnice. Prvi je sle-Blmega prijel za besedo klicaje PŽakrat: Ho — ho! Kako je 1 to mogoče? Ta pa j« g°dcevs-
Torej se je tudi sedaj prezrla >vo smejal in ponavljal žapo-
W"li*la"To si" se zfu^l. kakor fci iz trte Jtvil."
Kaketek samo skomigne *
f "Smerju^tt se*k*kt>r se hoče-jte, toda moj konj stoji v hlevu jiaslchriii se laheko prepriča, da Ima rep tam, kjer imajo drugi I Iconji ' glavo. 1 glavo pa tam, |ikjer imajo drugi konji rep." Ki Gospodarji sb molče potre-K|aTi jflave in gledali drug dru-p-J&CgK ne znajoc kaj si naj o I tem mislijo. # v , mm WL Toda Kvik je le smejal f^in smejal kakSr fci bil obsedeni Travi, da ga ima v hlevu?" I «e|fe roga* dalje. [ "Tako mi Bog daj zdravje!" j aatrjuje Lake te k.
*In pravite i da je mogoče pri | -vas videti tega htdnega konja?
l^^K^bocete celo sedaj'" i jim pritrdi Laktek.
"Dobro seda i! V Kozji rob ie sam« četrt milje," povzame 'farno Kvik.
i): "Ha, iiko hočete, pa vam ga fctakoj pokažem svojega čudovi-Hkga konja, toda naj se spusti Jlfvik poprej \ stavo, češ, da JFtri res to, Var govorim " I "Dobro, stavim stavim celo svoj nos!" pritrdi Kvik.
"Kaj je meni mar vaš nos j po letu; po zimi bi se človek
*	vsaj ogrel pri njem," odvrne
Vsi se spuste v smeh, samo H Kvik zakliče nenavadno resno: "Slavim, za kolikor hočete!" "Za deset goldinarjev za sve-I .fee pri cerkvi," nasvetu je žu-
"Štojir zakliče Kaketek. E "Stoji!" zaldiče Kvik ter iz-f vleče izza pasu bankovec za
*	deset goldinarjev,, ker je 'bil I ravnokar prodal enoletnega
Tudi Laketeflc izvleče svoj Edesetak in oba položita svoj de-Knar županu v roke, na to pa se Evii, kolikor jih je bilo pri mizi Hiapote takoj v Kozji rob, ker bi ijliil slehrni rad videl konja, ki Kima rep namesto glave.
| Laketek je steltel nekoliko I pred njimi, da pripravi doma ■ notrebno za niih sprejem
I %"t * t ♦ • i * j ,
\a urei ie snretet svoit jjos^
te v hiši, kakor naroča staro-
poljsko gostoljubje. Laketek
>e oil pred vsi m drufcim vrl Poljak ter je .vedel, da je poljska zemlja enako dobra in gostoljubna mati za »kmeta kakor za gospodo-
Toda nobenemu se ni ljubilo v tem trenutku ne jesti niti piti ; vsi so le silili dalje v hlev, zlasti Kvik. ki se kar ni mogel premagovati. Sopihal je iu trobil z nosom, da je kar strah prevzemal otroke n končno je silil, naj takoj gredo v hlev.
"Ha, naj pa bo," se oglasi Laketek ter popelje za seboj svoje goste.
In vsi so tiho na prstih stopali proti hlevu, slehrni je pridrževal sapo sedaj, ko bi met videti takšno čudovito žival. Naposled obstanejo vsi pri du-rih. Kvik je naravnal najprej svoj pobesen nos, "kakor bi hotel prvi ovohati tega čudnega konja.
Med tem pa Laketek izne-nadoma odpre duri in vsi se spuse v smeh, da so se kar prijemali za bok.
V hlevu pred durmi je stal tak konj kakor vsak drugi, samo s to razliko, da je bil z repom piivezan k jaslim in je i-mel glavo tam, kjer imajo drugi ikon j i rep.
Kvik je odptr usta. izbulil o-i;i in strahovito zatrobil 'z no-som.
"OJej!" je ziklical; "rrtislil sem si, da je to resnica, tu pa vidim, da je le sala, pfuj! Vr« nite mi mojih deset goldinarjev'"
"Hola. gospod!" reče Laketek. "vas desetak pojde za cerkev! Evo vidite mojega konja. mar nima tam rep. kjer sem dejal?"
"Jaz na salo in zvijačo nisem stavil ," zakriči Kvik i« nos mu še hifje zarudi od jeze.
Laketek pa reče znovič mir no:
"Ako.sem jaz verjel >\\'vaše dunajske krave, ki tako čudno molzejo, morate še vi vrjeti v mojega konja "
Kvik se je jel repe uči t i in sopihati. Med tem pa župan pcftlačivši smeli reče resno:
"Ne Itudujte se Gregor, ker sta vgubili- po v»ej pravici stavo in vaš desetak pojde aa cerkev Bogu v- žrtev, da vj^#dpM*ti, da tako pogostoma $t*ali0vito luže te. Saj viditeT^paW ste padli sami v past. a to !^»nio radi tega ker ste nam hiteli natresti toliko čudnega 0 jujih krajih ljudeh in običajih. Danes ste naleteli na pravega, ki st ie norčeval iz vas tei\, vas zvito kaznoval za vaše laži. Po-boljšajte^se |a prihodnost, dar Nio^etf zopet hvaliti^u-je kraje, pa se spomnite §aj-prej posloviep načih oče|jj>v: "Povsod je dobro, toda d&na najbolje!"
Vsi gospodarji s«) glasno^jo-hvalili županove besede. jLe firegor Kvik je pobesil oč^i in videč, (jla je zgubil stavo, se je poparjen zgubil z njihove Srede. Nekateri so trdili, da se mu je od tega časa nos se za palec podaljšal, nego je bil poprej. toda resnica je bila to, da v bodoiče ni več lagal tako brezobzirno, nego pred to zgubljeno stavo.
o-
Iz stare domovine.
KRANJSKO.
Premernba posesti. G. Lam-pert v Kranju je kupil v Kranju hišo za 28 tisoč kron.
Pri padcu se je nabodel na nož. — Na nož se je nabodel pri padcu 7letni sin posestnika Autona Rakarja, 9. marca v &t. Lovrencu, občina Velika Loka. Z nožem v roki je tekel po tri metre visokem zitlu, ki stoji pred hišo. Pri tem se je izpodtakuil, padel raz zidu ter si zabodel nož. v vrat. Imel je še toliko moči, da je potegnil nož iz fane in ga dal prihiteli sestri, ki ga je odpeljala v hišo. Doma se je zgrudil na tla in bil v desetih mimutah mrtev. Žalost starišev je tem večja, ker je bil deček edini
Blravljenihinhvakžnihbolnikov^aterivamdajgo dokaze zaslug ifefamiogaaajga ml
HE COLLINS NEW YORK MEOlOAL INSTITUTE 1
eri te žrtvuje, in je osdravil Se nebrojno itevilo slovenskih bolnikov. Vsaki bohuk, kateri I e zaupno obrnil, na slavncpa ravnatelja tega zavoda je bil zadovofco, sadobil popolno I avje in srečo, katere ae veliko družin, očetje, matere in otroci vecek.
Nima bolezni na »vetu, katetefai Jdravmkom tega zavoda ne bile pofnate in katerih I avniki tega zavoda ne bi mogli ▼ kratkem čnsu osdraviti, naj si bode molka; iencka aH I o^ja zastarela ali kronična bolezen- Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoHne i ebe svojca ielovanja, z tisočerimi tahvahiimi pismi Mazili v katerih te oadravVeni I niki m najprisrčnejimi besedamizahvaljujqo za jim podeljeno pomoč in zdravje.
•UGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O I SEBI NE MORAJO DOKAZATI NITI JECASEEGA POVOLJNEGA I DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA.
Nobeden n^ ei ne letati iivMa, zadovoljnorti in pomretne zrečo in trpi ▼ bofeznit I iveč naj pc takoj obrne na znameniti in zvetuznam zdravniški zavod ker naftel bode naj. I jo zrečo in pridobil zopetno popolno zdravje.
Pridite oaebno aH pa pUitc na
lie Collins N. Y. Medical Instituti
140 W. 34th Street, Hew York City. I
Dr. B. R Hyndwn, Tihwri nmlMj.
in© an ao: V«U dan od 0 are dopoldan do 1 popoldan tn od 9 do S ara popoldan. Obnilelfrh japraalllfc B on 0 an dopoldan do 1 popoldto. Viski eonk In potok od 7 do 8 an zvtlsr.
PRIMORSKO.
Poskušen samoumor. l^et-ni trgovski agent Emil Litusso stanujoč v ulici Haffineria št. 3. v Trstu, se ie v svoji sobi ustrelil iz revolverja v prša Domačini so prihiteli in videli ležati mladeniča v krvi. Poklicali so zdravnika, ki ga je dal prepeljati v bolnišnico. Lt-tirsso je bil zaljubljen v neko devojko, ikrTflff pa ljubezni ni vračala, kar ga je gnalo v obup. da si je hotel vzeti življenje-
Samoumor v Trstu. Gospa fda čeme. stanujoča v uli^i Geppa st. 18. je storila konec svojemu življenju s tem, da je izpila nioc'io dozo karbolne kisline. — Vzrok samomtiora je bnje pripisati nevrasteniji, na kateri je Rospa trpela.
o
* Ogromna dedščina. Sofijska "Večerna Pošta" javlja: Pred desetimi leti -se je iz vasi Popov izselil v Indijo reven bolgarski mladenič. Tekom let se mu je posrečilo pridobiti v svoji novi domovini ogromno premoženje. Ko je pred več meseci v Kalkuti umrl, je zapustil 417 milijonov kron. Ker ti! imel v Kalkuti nobenega sorodnika, se je angleška vlada obrnila 11a bolgarsko mitii-sterstvo zunanjih del s prošnjo da poišče dediče v Kalkuti u mrlega bogataša. Kakor poroča imenovani bolgarski list. so bogataševe dediče /e našli v vasi Popov. To so siromašni daljni sorodniki pokojnikovi. Njihov odvetnik bivši minister dr Radoslavov ie že Moril vse potrebne korake, da preskrbi dedičem ogromno zapuščino v znesku 417 milijonov ali kakor se z druge strani zatrjuje celo 800 milijonov kron. Če je vest resnična, bodo v kratkem revni bolgarski vaščanje v Popo-vi! n&jbogatejsi ljudje na slovanskem jugn.
-o-
Ameriška pokojnina.
Washington, 25. marca. —
Zbornica zastopnikov je danes sprejela predlog o pokojnini za tekoče leto. Po tem predlogu izplača država na leto $156.-000.000 za pokojnine. Letos so stroški za pokojnine precej manjši, ker je zbornica zastopnikov odpravila takozvane "pokojninske agent ure." ki so bile popolnoma nepotrebne in so državo vsako leto pripravile ob nekaj milijonov. V senatki zbornici so dovolili 34.000.000 za justični in izvrševalni oddelek. Veliko streha je napravil neki predlog senatorja Ovvena, ki je predlagal, da se odpravi služba brivca za senatorje Posedaj so slednji imeli svojega brivca v senatski zbornici: dobival je na leto $1800 plače iz državne blagajne: sedaj je ta služba odpravljena.
— Kdor hoče prodati hi*o. opravo, loto, trgovino, naj poskusi 1 oglasom v našem listu.
vnuoa ■ ft*"*—«-----w
Visoke cena.
Težko je razločiti vtsc/ke cene za živila. Mnogo ljudi j je mišljenja, da je vzrok visokim cenam slabo gospodarstvo. Mi kupimo več kot potrebujemo in ostanek za vržemo Če je to mišljenje prav6, je reš:tev problema prav lahka. Bodite gospodarski. Na prvem mestu, privoščite dober počitek ubogemu želodcu potem pa rabite dobro želodčno zdravilo, kakor je Trinerjevo ameriško grenko vino. To vino bo usposobilo želodec, da bo redno sprejemal hrano. V:»š okus se bo zbo-Ijšal in postal zdrav in jedli boste labko kakor v svojih mladih letih. Ničesar se ne zažene proč. To zdravilo je jako dobro pri želodčnih boleznih, pri nerednem prebavijanju .za 'živce in kVi. 7 mirne vestjo gn lahka priporoate Vsem osebam, ki imajo slab Okna. bled in rumen želodčni sestav, ki so zgubili moč in težo ki Imajo težave po jedi, ki bruhajo in imajo druge bolečine. Po le-kirnah. los. Triner, 1333 — 1739 So. Ashland aye, Chicago, lii
— Dr, Jos Orahek. edini slovenski zdravnfc v Plttsburgu odpre svoj urad na 5175 Bntler St. nad hotelom Starčevič. On ima tudi svoj urad na 841 EL Ohio St. Alleghany. Pa. Prav veselilo bi ga, če se ljudje v vseh zdratvnišklt potrebah zanesejo nanj. in če bi mogel pomagati tudi raznim društvom kot zdravnik.
Zahvala.
Sl» .venske SokohVe si štejejo v prijetno doižno«t se zahvaliti vsem onim. ki so sodelovali pn prireditvi zadnje veselice in igre. Posebno se zahva-liuieio Mr. Ant Crdini ?a izposojeno pohištvo, slav. občinstvu za številen obisk, cen* jenim bratom Sokolom za požrtvovalno pomoč. g. Setnikar-ju in g. pevovodji Holmariu. ki ie tako Izborno spremljal s pianom pevske proizvode g. Rud. Perdana. Vsem srčna hvala!
Odbor Slov. Sokotic.
Vabilo.
Slov. Narodna Čitalnica priredi v soboto, 9 aprila v svo-i»h prostorih na 1113 Norwood Rd. domačo veselico. Ker se je nudilo pri vsaki taki prilični zabavi mnogo vsestrandcega u;"'tka. vabimo tudi sedat vse nrijateljc izobrazbe na podlagi Slov. Narodne Čitalnice, naj nikar ne zamudijo zadnjega zabavnega večera v tej sezoni, kjer bomo tudi mnogo koristnega ukrenili tudi za prihodnje zabave v dolgočasnih zimskih večerih.
Vspored je jako obširen; vstopnina prosta, čisti preostanek pa ie namenjen za nabavo novih knjig in časopisov.
. . m
Na mnogobrojen poset vab. m se priporoča.
—	Včeraj se je vršila poroka gdčne. Vide Gosar z g. Louis Zalarjem iz Pittsburga. Poroka se je vršila v cerkvi Marije Magdalene, v Buffalo, N- Y.
—	Schelletragerjeva lekarna je znana kot najstarejša in najbolj popolna lekarna v mestu. Mr. Schellentrager je vedno si prizadeval, da prodaja samo naj boljše lekove. Z njim je zdru-' feeii kot prvi uradnik Mr. Jakob J Sch mi 11, izurjen nemški lekarnar in prijazen gospod. Mi smo prepričani, da se edino v Scbellentragerjevi lekarni zamere dobiti vse, po čemur Slo-venci vprašajo, ker je Mr. John Koniin, ki se je v treh letih popolnoma izučil pod Mr. Schel-lentragerjem, govori, bere in piše slovensko, ter je prav prijazen. postrežen mladenič.
Schellentragerjeva lekarna je na jfcjGi St. Clair ave, kjer obstoji Jte 37 let.
Mali oglasi.
Na stanovanje in hrano se sprejmejo štirje fantje: v hiši ni otrok. Poizve se na 6114 Glas« ave.	(28
Naprodaj je hiša z osmimi sobami ob tlakani cesti. Vpraša se na 1024 E. 72nd St. blizu St. Clair.	(29
i j I Kruh kakovosti 1
Poskusite en hlebec
i VIENNA kruh«.
Svoi svak dan pri graesrflb.
CMjKotCiibBakfige*.
POZOR ROJAKI f
O Po dolgem času se mi je posrečilo iznajti pravo in najboljše sredstvo za rast las, proti izpadanju las in odstranitev luskin na glavi, t. j. Alpen tinktura in pomada, od katere resnično moškim in ženskim zrastejo lepi lasje; ravno tako moškemu zrastejo lepi brki in brada. Revmatizem v rokah in nogah se popolnoma odstra« ni, ravno tako kurja očesa, o-zebline, bradavice in potne noge to zdravilo hitro odstrani. J. WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O.
TOR.PICHTER$B
r "pain-°i
EXPELLERi
Pri Evinjcuj« odrti-
nah, spi« 1I1 prenapor-	^
ojenju milic, pri rtv
matizmu, nevratfijiia	[pJa^g
enakih teikotab po-mTVI
mar« eakiatao rdr
ae .»je *	J. *£k V
^ain >naL i
B EXPELLCR / Ji
H i>oW se v tseh /	y Ufl
a lekarnah p»JScM ■Jff I B d In flOc	I
H F. A*. RtchUr f Al JtfSg
1 i T^rr^M
M 2ii st. L
nI T Pulte na PKl *iNl
Iv ^^ varstveno
saamk* s ^B sKrum.
Naročajte "Ameriko." U)A* ja dvakrat na teden. Naročnini samo dva dolarja na leto.
Geo. A. Lorentz fl
/v v"3 <V:i'm h * '' p-' v > J' '^^H 6703 BONNA AVE. N. E.
PITTMBER .
i
Polaganje cevi za vodo in p1inf kopeli itd. Se priporoča
V
rojakom.	Cent. 8873
DRUŠTVA POZOR!
'vi	^E
Štiri velike dvorane v najem za plei in društvene ft $ seje ter poroke. Posebno nizke cene za leto 1910. Za 8 I društvene seje: Mala dvorana $10-000 na leto Velika I J dvorana S r 3.00 na leto.
; Dvorane so jako fino opremljene ter kurjene 1 parno ] kurjavo. Velika plesna dvorana z najboljšim oddrom v j 1 tej okolici. Zraven pa še velika dvorana za poroke j j in podobne prilike.
Narodni dom "Ljubljana" j
JOHN GRDINA, lastnik. 6091 —25 St. Clair ave. N. E.
..........
priporočam tvoj fino urejeni saloon na 6131 St Clairave^ H. | E., kjer je vsakdo postrežen v svojo največjo aadovoljnoilfeM Mrzlo, aveže pivo in fine amodke ter žganje vedno na r*«Vt|l lago goatov. Nadalje »e priporočam društvom v oddajo :| in male Knausove dvorane, ki so najboljše, kar jih ja dovean*V; kih dvoran v Clevelandu. Velika dvorana je pripravna za igli^ seje in zborovanja. Dvorana je na novo opremljena in «•*► | stuje vsem potrebam. Rojakom ae priporoča v obilen poset svojih prostorov
Mike Setiiikar, . J
iX|t St. Clair ave.	CLEVELAND, O.
Pozor!
Na prodaj je čevljarska pro-dajatna prvega razreda. Jako nizka cena za prodajalno. Posebno ugodno za onega, ki začne s trgovino. Vredno med brati denarja. Ne zamudite te prilike, ki vam laMao poboljša celo življenje. Oglasite se v našem uredništvu, ki blagohotno poda natančnejša pojasnila. Prodajalna je v sredini slovenske naselbine.
FraaBernik
Najboljša slov. GOSTILNA
v Clevelandu. O.
3829 St. Clair ay.
. .....
Ai-»/\|| l^T PRODAJALN* ZGANJA IN
. vUn H f VIRA HA DBBBLO.
Tel. Cent. 6619 R. 5819 St. Clair ave Bell East 453J M
Josip Meden, agent, stanuje 1063 V. 6ist. Street.
Trooinjevec.......... $2 50- 3 r,° t oo galona. .1
Brinovec .......... $2 50- Sa^ "4-00 galona |
Žganje..............$2.00 do $\rr> galona,
Slivovka ............ $3 «> Cr 0
Rum ................$2.40 do $4n > "alona
Concord vino po...............galona.
Catawba vino po................8^'ona
Posebne cene če se kup	ndih - ^
Poskusite enkrat pri meni in zad	v< Ijni bodete.
Satan in Iškarijot.
im Rarol may; x« "J\mtr\to" priredil L 3. P. 2'f k.>- FftVA KNJIGA. ^SSSSSSSSSSSSSSSSSl
H I	(Nadaljevanje.)
Winnetou se je torej z me-S1!«) razumel. V kratkih besedah povem dečkoma, kaj je njih naloga na haciendi, nakar krepko napojim oba konja v potoku, i» odrineva z VVinneto-tiom pril i Uresu.
Pot mi je bil znan. Dokler je bil dan, sva jahala brzo, ko se je pa storila noč. ustaviva konje* za tri ali 'štiri ure, dokler ni prisijal mesec in nama dovolil, da nadaljujeva pot. Vztrajnosti najinih konj sva se i-mela zahvaliti, da sva prišla že prihodnjega opoldneva v Ure s; toda konja sta bila tako izmučena, da sta šla opoteka je se po ulicah, in brez premisleka sva razsedlala pri prvi gostilni. Kafcof je bila gostilna slaba, vendar sva dobila dobrega vina in kruha ter koruze za konje.
Kam naj se pa sedaj podava, da najdeva Meltona in haciendera? To je bilo pač lahko (vprašanje. Kdor najde v 'divjini vsakogar, ki ga išče. te-llBii ni težko v mestu z devet jjjuafrS prebivalci dobiti dva tuj-Itat, ki sta gotovo vzbudila po-!$ cornost vseh meščanov Sicer
»tudi nisem izpraševal dolgo mestu, temveč sem se podal takoj k znanemu uradniku, jut katerem sem že enkrat prej g bil. Policist, »katerega sem še find zadnjic poznal, stoji še ve-IJno pred vratmi, in ko vsto^i-ithjto z Winnetouom leži senora rV svoji gugaluici. Za njo se njen soprog, in poleg teh dveh gugainic opazim da-'v nes ie eno, v kateri zapazim v tnoje začudenje haciendera, ki tj in vleče ono znamenito | cigareto, s katero sem se tudi I jaz pri prvem obisku seznanli. | Ko vstopim in me zagleda, mi I »kliče nasproti, ne da bi ga o-| tvoril" ' " ^ ''
MPer Diosf Nemec! Kaj I fcocete vf tukaj? Mislil sem, Idi ste ujetnik Indijancev! Ka-iflco so vas vendar izpustili?"
"Tudi vi ste bili ujeti," od-iwnem, "in sedaj ste prosti. Zabičaj so vas spustili?"
^'Hvaležen moram biti seno« Itn Meltonu za prostost. On l|e tako prestrašil rudečkarje, !-sŠa so me takoj spustili. Ali St* imeli tudi vi enakega zagovornika ?" ' - * •• y "Da, moj nož." "Kaj pa to pomeni?" . "To pomeni, da sem se sam oprostil. Zagovornika, kot je llelton ne potrebujem. Sicer «e pa motite. če mislite, da ste Jtteltonu hvalo dolžni, Jaz sem i vas svaril pred njim, in moje •»varilo je bilo tedaj popolnoma < opravičeno."
"Popolnoma opravičeno, ho- | fcčete reči, senor' Kar je meni storil je vredno največje hva- i težnosti, in vas bi imenoval hudobneža, ker ga obrekujete. On < ' Je popolen poštenjak."
"Ce je Melton poštenjak, po- I tenvje tudi največji lopov gent- i leman- Ali mislite morda, da je to pošteno, daje Melton na- ; hujskal na vas Indijance, ki so vam požgali haciendo?"
4*On? Povedali ste mi že prej nekaj enacega, iti da bo-dete enkrat svojih dvomov oproščeni, vam hočem jasno dokazati, kalko zelo se o Meltonu motite. Sicer ye mi zdi zelo Ičudno, kaj se ;\i vmešavate v moje posle; povem vam pa le eno stvar; Melton je bil tak poštenjak, da je kupil mojo o postošenchaciendo.''
"To? To mi je že znano." "Tako? Vi že veste? Pa vseeno se drznete sumničiti senor Meltona? In vi ne poznate plemenitosti, ki je vodila Meltona, da mi je odkupil haciendo?"
"Plemenitost? Kako?" "Ker so Indijanci haciendo opustoŠili, je slednja zgubila vso veljavo. Treba bi bilo velikega kapitala in mnogo- truda, da se hacienda popravi- Z enim mahom sem postal siromašen človek, m živa duša ne bi ponudila centa za mojo ha-.ciendo. Senor Melton se me \ Mmc pa usmilil in se ponudil (kot
"Tako! In vi ste se zelo razveselili nad njegovo dobrosrčnostjo?"
'We psujte me I Melton je bil dobrosrčen, ker mi je ponudil svoto, katere ne moje | zaslužiti v desetih letih na haciendi, Kaj pravim, deset let! Dvajset, trideset moram reči ! Toliko časa mora vlagati svoj j denar v haciendo, predno ima Jod nje dobiček."
"Ali smem vprašati koliko je plačal?:4
"Dvatisoč pezov. S ton denarjem jaz lahko začnem znova, dočim bi moral 11a opustošenj haciendi lakote poginiti."
"In kupčija je sodnijski potrjena ter se ne more več opo-vreči ?"
"Xika'kor ne. Sicer pa bi bil največji tepec na svetu, če bi kaj enacega naredil."
"In vam je plačal dvatisoč pezov ?"
"Da, takoj ko je bila kupčija sklenjena."
"Torej vam ni plačal tukaj, pač Pa že prej na haciendi?"
"Da, takoj ko so me oprostili. Plačal mi je v samih cekinih."
"Hm! Mogoče je senor Melton še v tem mestu?" "Ne; včeraj je odpotoval." "Kam?"
"Naravnost na haciendo. Tja se morate podati če 11111 hočete kaj očitati."
"Ali ste prepričani, da ie odšel na haciendo?"
"Da. Kam pa naj gre? Začeti je hotel takoj z novim gospodarstvom."	I
"K temu mu pa manjka vsega. Moral je torej vse potre- 1 bno orodje že tulktoj kupiti." j "Kaj?"
"Najprvo delavce." "Te že ima. Naseljenci, ki so pred kratkim prišli, so tudi na haciendi."
"In orodje. Vaše je vse zgorelo. Kje ima semena, zaloge ptiveža, zidarje, tesarje in druge rokodelce, da stavi nova poslopja, in še mnogo, mnogo druzega. Ali je vse to s seboj vzel?"
"Po teh stvareh nisem vpraševal; pa me tudi ne briga, ker hacienda ni več moja. Vent samo. da je šel proč."
"Takoj ko je bila kupčija < skljenjena ?"
"Takoj. Niti uro se ni za- j mudil tukaj."	1
'Ali je jahal sam?" "Gotovo. Sicer se mi pa zdi : neumno odgovarjati na vsa ( vprašanja, Prositi vas morim, 1 da me pustite v miru."	<
Nato se pa obrne vstran s j pogledom, ki mi je pričal, da i ie z menoj opravil. Jaz se pa < ne dam premotiti in odvrnem:
"Žal, da vam pe morem pri- s voščiti miru, ki si ga želite. Prišem sem v to nicsto edino-le iz vzrofca, da obiŠčem vas in se z vami pogovorim."	t
Tu pa se dvigne senora in jezno zakliče:	r
"To je neoli'knnost, to je ne- r sramnnst! Slišali ste, da don Timoteo neče več govoriti z t vami, torej pojdite proč!"
"Motite se, senora t Don Ti- d nioteo me mora poslušati. Ce 11 «e pa vi dolgočasite pri tem, tedaj vam je prosto, da \i od- š idete."	ii
*'Odidenl? Kaj vam pade v s ,davo! Iz vsega vašega Velenja vidim, da s.le barbar. Don 1 Timoteo je naš gost it> skrhe- \ I i moramo, da je zadovoljen. « Napovedujem vam torej, da ta- j koj zapustite ta prostor!"	1
"Potem pa prosim, da mi I blagovolite povedati, kakšna soba je ta prostor?" «	1
"Napisano je na (vratih in lipam. da ste brali. Mogoče ne znate brati? Čudila se ne bi."
"Torej vam dovolim, da se čudite, ker najbrž znani bolje 1 brati kot vsi kar jih je tukaj 1 navzočih. Jaz sem v uradni sobi vašega soproga. Vi nimate ničesar iskati v tej sobi, pač pa jaz, ki sem prišel uradnim potom k vašemu soprogu. Ce j ima torej kdo pravico drugega « Sanjati iz sobe, jo imam jaz." s
jezIio zagrnieti ;(pa se premisli, Obrne in reče proti svojemu 1 možu:
"Vrzi tega človeka ven, takoj. takoj jiravim!"
Tu zdrkne glavar in vladar mesta t'res iz svoje gugalnice, pride k meni, se vzravna pred menoj in reče, ko pokaže z ro-> ko proti vratom:
"Senor, takoj pojdite ven! Ali naj vas mogoče zaprem, ker se ustavljate postavi ?" Predno ntorem odgovoriti, i stopi VVinnetou z naglim kora-- kom proti njeniu,* ga zgrabi ! pod pazduho, nese proti gugal-i niči. kamor ga položi in reče: i "Moj beli brat naj ostane tu-<kaj popolnoma mirno, dokler ne pričnemo z njim govora. In njegova, bela squaw naj molči, kadar govore možje. Mi smo prfšM, da govorimo s haciende-rom. in» on nas mora poslušati. Kdor nas hoče vreči ven. naj le poskusi. Tu stoji moj l>cli 1 brat Old Shaterhand, hi jaz sem Winnetou, glavar Apačev, katerega ime jc znano tudi v Uresu,"
Da., bil ie poznan, ker komaj zgovori poslednjo besedo, zakliče dama. kljub žaljeuju. ki ga je VVinnetou izrekel napram njej in njenemu možu:
"VVinnetou! Glavar Apatčev! Zanimivi Indijanec! Slavni ru-dečkar! Ali je mogoče, ali^e res ?"
Winnetou je bil preponosen, da bi odgovarjal 11a njena vprašanja; mesto njega odgovorim jaz:
"Da, on je, senora! In sedaj pričakujem, da naju ne motite več. dokler nisva svoje stvari opravila. Ce tie.se W in- ! neto« ne bo dolgo pomišljal in vas ravno tako nesel na ulico < kot prej vašega moža v gugal-tiico."
Tu zaploska z rokami in za- 1 kliče vzradosčena:	I
"Kakšen dogodek, če bi me < nesel Winnetou! Ves Ures bi 1 govoril o tem in mi zavidal sr^> 1 čo, Poskusiti hočem!"	1
'Ne svetujem vam. senora! ] Nositi koga na rokah ali pa | vržen biti na cesto, je precej različno."
Ona se pa nasloni v gugalni-ci, zažge novo cigareto i 11 o-gleduje A paca z obrazom člo- 1 veka, ki sedi v cirkusu in zre v največje čudo sveta. Tudi njen vredni soprog opazuje glavarja sedaj, ko je zvedel, kdo I je 011. tki ga je položil v gugal-nico z očitnim zadovoljstvom. < Kar se pa tiče haciendera, mu je bil Winnetou in Old Shater- , deseta briga,	]
Zadovoljen z učinkom, ki ga I je napravil Wiuneton, se obrnem zopet proti hacienderu : < "Prej so se vam moja vpra- 1 sanja zdela zelo nekoristna, 1 don Timoteo; za mene so pa 1 velikanske važnosti, in tipam, da vas prepričani o tem. Indi- < janci so -vašo haciendo požgali i in vam vse odpeljali. Mislim, l da so Vam celo žepe preiskali."
"Seveda. Popolnoma so jih i spraznili "
"In tudi Meltonove žepe?" < "Da"
"Kako vam je pa plačal dva- j tisoč, pezov v samem zlatu?" j Vprašani naredi neumen ob- t raz in odvrne počasi, ker se je nahajal v vidni zadregi:	t
"Da — kje je — ta denar — i ta denar — zlato— dobil?"
"Ne vprašujte tako, temveč ( drugače; Zakaj um Indijanci 1 niso vzeli tega denarja?"
"Sto zlodjev! Na to vpra- r šanjo niti mislil nisem? Vi n mislite, da jc imel denar pri sebi?"	r
"O11 ali pa eden Wellerjev. j Dvatisoč zlatnikov je že toli- n ko denarja, da se ga he more i skriti nobenemu Indijancu. Ce »I je pa Velika Usta pustil Mel- e tonu toliko denarja, se gre tu- t kaj za zelo skrivnostno stvar, t Mogoče lahko veste, kaj bi to j bilo?"	x
"Ne." 4	1
'Samo ena stvar je, ena sama. 1 Tujcu ali nepoznancu sovražni < Indijanec ne bo pustil toliko « denarja; Melton mora biti torej dober prijatelj in znanec 1 Velikih Ust." ' "Tega ne vratnem."	I
"Trdil sem že prej. da^pride-jo Indijanci na vašo farmo, da jo napadejo in izropajo; svaril sem vas; vi mi niste vrjeli, pa <
" , KtiSSw
, mld#opt ne vrjamete, i "Metom je bil tako dober z
menoj, radit^a ne morem vr-
-	jeti da j<? v zvezi z nnlečkarji. Ce' se ne niotinV. *te tedaj celo trdili, 0a je Melton povfcroči-
, tjplj vsega napada." I "Ravno tako sem rekel in še
-	sedaj ponavljam."
"Motite se. motite! Melton ! je moj prijatelj! § fkilpčijo je , dokazal, da je moj prijatelj."
"Da, dokazal je, p& ne da jc . vaš prijatelj, pač pa da je izda-
-	jale.c, Judež Iškarijot, lopov, i Kolibo je bila vaša hacienda
vredna pred napadom?"
"N'e moreni povedati: niti govoriti ne ntorem o tej veli-|ansUi ttgubi."
"Ali bi vi sploh prodali posestvo?"	,
"Ne; niti sanjalo se mi m kaj enacega."
"Noj.torej vam mora biti vse jasno. Monnoncu je bilo naro-fceno^la si v tem kraju naku pi zčmljrsca, Vtiša liacieud? mu je ugajala, to^la predraga je bila; da pride cenejim ku-pofti do nje, jo je ukazal opu stošiti. Pogodba, ki jo je sklenil z Velrkrmi Usti. se glasi: Ves,.rop je last Indijancev; o pustošeuo zemljo pa kupim ja> za beraški denar. Napad se ji posrečil; plen je bil velikansk torej so mu vendar morali pus t iti denar. Ali razumete se daj ?"
"Ne. ker taka zlobnost bi bila brez primere. Toda pomislite: Kaj mu če zemlja ii svet. če je vse opustošeno in brez vrednosti?"
"On ga znova obdela."
"To bi ga veljalo več kot jt bila hacienda prej vredna, d; ne računam let, ko bo mora čakati, da mu ta denar prine se obresti "
'To pravim tudi jaz, vendai tiči pri tem neka temna točka, katere še nisem zasledil, veh dar jo . zasledim v kratkem, V mislite, da je še! Melton na ha cleiulo; to pa ni res, ker 111 prihajamo od tam, in spotmiu ga nismo srečali. Pač pa j< pustil tam nekega moža."
"Milite mogoče dva. nafti reč oba senor ja Welle rja."
'Ne Ta dva sta že odŠ'a Mogoče ste kdaj slišali o ne keiu Jailkeju. mormoncit, ki s< tudi "igralec" metulje?"
"Ne "
"Tega moža smo dobili 11: haciendi. Povedal nam je, d; je odšel Melton z vami v Ures da kupčijo sodnijsko potrdi, (h je torej vse vedel. In še nekaj Ali sta bila tedaj, ko ste za pustili haciendo. tam oba Wel lerja in naseljenci ?" 'Da Naseljence je naravno tu di kupil od mene. Z ti j ali po ; močjo hoče farmo znova obde I lati. VVellerja sta pa v njego vi službi kot nadzornica "
"Toda Wellerja in naseljen j cev ni več tani. Takoj po va šem odhodu so se podali prot Skalnatim Studencem.'	<
"Proti Studencem?" vpraš; ] začuden.
"Da. In tam zgoraj jih pri i čakttie četa Juma Indijancev.' ;
"Ali je to mogoče5 Kje ste pa to zvedeli?" vpraša razbnr jeno in skoči iz svoje gn^alui- >< ce.
"Od igralca, ki me je srna« < tral za Meltonovega prijatelja t in 1111 vse povedal."
"Proti Studencem, proti Stu- 1 dencem," ponavlja in hodi raz ^ burjetio po sobi gori in doli;" "tu je treba pomisliti; res si mora pomisliti, če je res. če mi. | niste napačno poročali, senor." 1
"Resnica je. Igralec mi jt v razodel skrivnost v presenečen- c ju. Pozneje je pa spoznal W in- 1 netoua in bežal pred njim. Tu 1 je začetek nitke, ki jo moram 1 dalje zasledovati Vaša haci- c enda ima tudi zdaj, ko je opus 1 tošena. veliko vrednost za Melt r tona. Po tem vzroku liočen; r poizvedovati i„ bom imel tticb fc vspeh. Radi te ga sem prišel v z Ures. da poiščetn vas iu Melto- r na. Vas sem dobil; 011 pa je d odšel proti Studencem, da se s 11 i de z Wellerji."	f
Haciendero je mojim govo- c rom še vedno hodil po sobi < sempatja. Sedaj se pa naenkrat obrne, se postavi precl me tie in reče- *	1
"Senor, jo že imam! Ce jt Melton res šel v gorovje te- -
emla^dS;^^ *
1 j <11 je opustosena
"In?" vprašani napeto. 1 "K. haciendi spada neki rud-- nik, rudnik živega srebra. To-. da v njem nihče ne dela, ker > delavcev' sploh nisem mogel do-• biti, in Indijanci vedno vznemirjajo okolico"
: "Tudi jaz sem to Slišal in —*
t>
1	(Dalje prihodnji^.)
Društveni oglasi,
Društvo sv. Frančiška, št
66, K. S. K. Jednote (»na svoje redne seje vsaka prvo liede-I jo v mesecu v J0I111 Percovi dvorani, 25Ž3 E- 79 St. Društven ik postane lahko vsak^ ki je poštenega obnašanja, ne manj kot i3 let in ne več kot 45 star, na duhu in telesu zdrav ter mora biti en mesec pred sprejemom od kakega društvetiika <v'pisan. Vpisnina asnaša 2$ centov, vstopnina po starqsti. Bolniška podpora se deli v preteku petih mesecev vzprejemu. Kdor želi ta« koj podporo, mora plačati z* ^ mesecev nazaj in je takoj -frugi da« deležen bolniške podpore. Joe Perko, I. tajnik 6014 Grand ave. 4febto.
Društvo sv. Janeza Kratnika
111a svojo redno sejo, vsako tretjo nedeljo v mesecu v pro- J štorih 6021 St. Clair ave. N. K. Predsednik John Avsec, 3946 . -'t. Clair ave. g!, tajnik Anton < ")štir, 6131 St, Clair; Anton O-•epek, zastopnik, 1065 East 61 1 ^esta. — Rojaki se vabijo k o- , bilnem pristopu.	1
K. K. podporno društvo Pr. Srca Jezusovega ima svoje red-tie seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. u»ri popoldne v Knausovi dvorani. Uradniki za leto 1910 so: predsednik Kr. Knafek, 1154 E. 60. Street; 1 podpredsednik: J. Kraševe«s» i. tajnik: Stef Brodnik, 1096 E fy\ St.; II. tajnik: M. Oblak; ' blagajnik: Jolin Levstek; od* Hornika: John Pekolj, Anton Zupančič in John Golob; zastopnik: Josip Božič 5107 Scot ive. Collinvvood, O.; vratar F. , Prelogar. Društveni zdravnik I. F. Sclimoldt, 5132 Superior \jegovc uradne ure: 7—8 z\
Društva "Slovenija" ima sv o
ie redne seje vsako prvo nede 'jo v mesecu ob dveh popoldne, v prostorih na 3048 St. Clair Ave. N. E. — Kdor želi pristopiti, mora biti vpisan niesec dn' jopreje po društvenemu bratu — Predsednik John Gor j up: tajnik Frank Cerue 1308 F/a si 55th St.; blagajnik Frank Spe. ko, 3504 St. Clair Ave. N. E.; društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar: Urad 6127 Clair ave. N. E.
Slovenska Narodna čitalnica. Prostori na 1113 Norwood Rd. vogal Glass ave. Preds. Jos. Zele, glavni tajnik Mih. Lah, 1268 E. 55. blag. J. Požun 1164 E^ 6ist St. Knjižničar K. Rogelj 1165 E. 6ist cesta in Ivan Lah 6030 St. Clair ave. 'čitalniški fktolektor.
Knjige se izposojujejo v nedeljo od 9. don. dop. v četrtek od 7. do 9. ure zvečer.
Novi udje se sprejemajo pri mesečni seji vsak prvi četrtek' v mesecu
Slovensko telovadno in pod« porno društvo "Slovenski Sokol." — Ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Knausovi dvorani. — Za sprejem mora bit-vsak kandidat vpisan po kaken bratu Sokolu. .Sprejem in plačevanje, d?škega naraščaja od 1—2 ure !>red gl. sejo. Telovad ne vaje: I oddelek za deški naraščaj. vsak pondeljek in soboto od 7—8 ure; Il.oddelek, za brate, od 8—10 ure vsak torek in soboto zvečer v veliki dvorani.
Starosta : Jos. Kalan, tajnik: Fr. Hudovernilk. 6128 St. Clair društveni zdravnik Dr. J. M Seliškar, 6127 St. Clair Ave.
K. S, P. društvo sv. Barba re št. 6, spadajoče h glavni pn
* I
Bolniške podpore se plača* $7 na teden in to takoj po vstopu Uradniki za leto 1910: Pred sednik John Gornik; 6105 St Clair ave. podpredsednik Anton Qštir; prvi tajnik; Mihael Jalovec, 6424 Spilker ave.; II tajnik Jos. Zakelj; blagajnik: Anton Ulčakač; odborniki: An* on Bencin, Mike Vintar, Jos. ^intič; vratar: Jos. Venčin; za-;tavonoša Anton ŠtariČ. Pojas-ifln dajeta predsednik in pnvi tajnik. Društveni zdravnik dr J. M. Seliškar.
— Društvo sv. Vida St 125 K S. K. Jednote ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvo rani. Predsednik: Mike Setni-kar, 6131 St. Clair Ave.; tajnik: Jos, Rus, 1306 E. 55. cesta; društveni zdravnik: dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair Ave.
Člani se sprejemajo od 16. do 45 leta. Plača se $500.00 ali $1000.00 usmrtnine in tedenska bolniška podpora. Novovpisani član niora prinesti zdravniški list pred društveno sejo k tajniku, ki ga pošlje vrhoynemu zdravniku. Ako ga ta potrdi društvo pri prihodnji mese&r seji gl.«uje o sprejemu. Isto velja za članice.
SAMOSTOJNO K. K. P. »r. Sv. J02CFA. lUdna m«M«n» m J« tatrto nedeljo t mesecu ob 1 ari pop. v Knausovi dvorani, 6111 8C Clair Avti — Vstopnina od 18.—80. leta UJM; odSO.—SI. leta 93.00; od Si.~4S. leta IS.60. — Predsednik Prank Meftu* 116, 1011 8. Stnd. St, tajnik Frank Koimerl, €4*1 Metu Are. N. dr. idramlk dr. J. M. Bellikar, «117 St Clair AT0. — Rojaki ee vabijo k » blhiMM pristop«.
Slovensko katoliško viteško podporno društvo Sv. Alojsija
ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo popoldne v mesecu iu redne vaje vsak drugi torek ob 8. urj zvečer v Knausovi dvorani.
Predsednik: John Gornik, 6113 St. Clair Ave.; podpredsednik: Anton Anžtovar, 1284 E. 55,th St.,; blagajnik: Joseph Gornik, 6105 St. Clair Ave.; tajnik in načelnik: Math. Klan,
IdJUlK.	*	/
Slovensko mladeniško d^l vo Ž. M. Bolje ima »vojt ne mesečne seje vsa$co tretJJ nedeljo v mesecu, v mali KnatM sovi dvorani ob 2 uri popoldne > Predsednik John Kuhar, jtajgSJ St. Clair ave; T. tajnik J<^|[ Glavič, 6401 Metta ave ; načeli -i nik Jakob Zele.	'
Ker daje to društvo v thi6t|l ju bolezni lepo podporo, na teden, se vabi vse slovenJH mladeniče k obilnem pristofljE
Kranjsko žensko pod. drt|3 Žtvo sv. Srca Marije ima svoW
mesečne seje vsak drugi čet^« tek v mesecu ob pol osmi urlS zvečer v mali Knausovi dvora^Jl ni. Uradnice za leto 1910 so O Marija Mihelčič, predsednici« Ivana Pelan, 6030 St. Clair av#l tajnica, Marija Strniša. bl&gajB ničarka. V društvo se sprejeH majo od starosti 17 do 30 let« se plača $150, 6d 30 do 45 letal se plača $1.75 pri vstopu. Prill mesečni seji svečana se je skto«>|| nilo, da se sprejemajo druitvelŽB nice tudi iz Newburga in linwooda. Rojakinje se vabi<9 jok obilnem pristopu.
—	Društvo sv. Frančiška, štfl 66. K. S. K, J. je sklenilo pri] svoji zadnji mesečni seji, d«\|| bode sprejemalo člane vstopnlJS ne prosto in sicer le za trtjjJ mesece. Sedaj ima vsak lepjM priliko, ki še ni pri nobenetfl društvu, da pristopi k gori ime*9 novanemu društvu in se xifa«:l ruje za življenje in bolexeiiS Mesečne seje so v Perzovi dvo- J rani na E. 79th St. Vpiše se 1 pa lahko pri tajniku J, PerkO» i 6914 Grand ave, ali pa prijl predsedniku 3632^ Hamiltoifl
—	Slavnim društvom vdStl Jednot se priporočamo v M ročila raznih tiskovin. Na l*S~ l polago imamo xahvalc števil« )] nih društev sa krasno ievriitevJ] tiskovin. Naš urad ima lan^fl unijske delavce. Delo Jako fSl no, trpežno, cene nizke, kakor }] nikjer drugje.
^ 3B. JfSL. 3c3a©llerLtxagr©x
WT	LEKARNAR
33^J St. Clair ave. N. E. Govorimo slovensko Prsni Balzam, ozdravi prehlad in kašelj 9$f Magični Anodyn linament. Najboljši sa bolečine Sche 11 ep t rage's Carbolic Ointment, zdravi praske, koine bolezni 35I.
10.548
to je bila feteviika bolnika, kateri je lil zadnji v letu 1009 št sprejet v zdravljenje slavntga in znamenitega Dr, J, E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnatelja Slovenskega Zdravila v New Yorku. Ta cgromni broj v zdravljenj« sprsil jetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spricuje da je Dr. J. E. HOMFSONA iskušenoit I in zmožnost v zdravljenju yseh boleznij
IV Najbolša Garancija
za vsakega, kateri potrebuje uspeSno in hitro zdravnitko pomoč, ter Želi v kratkem svoje izgubijero zdravje nazaj zadobitl,
ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne moreio ozdravitizato torej M se počutite slabi in nemočni ter bolehate na le tako teški in n«A varni bolezni, kakor:
^reh^e^	1
na	^^^^^^^^ na prhutah, I
na vodenici,	na mazulih,
Dtt. J. B. THOMPSON.
Kakor tudi tajnih	in žcn»kih spolnih J
trlperju, čankerju, sifilisu, Izcarenju moškega soka« nesmoM« nostl v spolnem občenjunadalje na belem toku, nerednem J mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovltostl, -H
tedaj se z zaupan jem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem«
svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznateg«]] Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI J
katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi MH on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti,
Zdravljenje vslh spolnih bolezni ostane p
PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vala I lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku J
VIŠČE^T* rdTri5kt0i^Uv4"dfavnik^ ZDRA*|