46. štev. V Kranju, dne 14. novembra 1914. Leto II Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2'—, za četrt leta K V—, Za vsa druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Svetovna vojna. Avstrijsko-srbska vojna. Uspešni naši boji na Cerplanini, pri Šabcu in Krupnju. Napadi na sovražnika, ki se je v prostoru Cer-planine in južno od Šabca utrdil za vejnatimi ograjami in žičnatlmi zaprekami, napredujejo polagoma. 6. t. m. smo osvojili taktično važno višino Mišar in pri tem vjeli 200 sovražnikov. V skladu s temi operacijami smo ta dan tudi pričeli z napadom na prav dobro krite in prav tako prirejene pozicije pri Krupnju. Podrobnosti še ne moremo objaviti. Naše čete so z občudovanja vredno hrabrostjo v naskoku zavzele celo vrsto srbskih okopov. Pri tem so vjele okrog 1500 sovražnikov ter vplenile 4 topove in G strojnih pušk. Ker je razpoloženje in stanje naših čet izvrstno, lahko pričakujemo, da bodo tudi te operacjje ugodno napredovale. Na južnem bojišču se nadaljujejo boji na celi fronti. Na jugovzhodnem bojišču so 7. t. m. trajali boji ves dan na vseh frontah z nezmanjšano srditostjo. Vkljub trdovratnemu odporu sovražnika, ki je izdal geslo „Do zadnjega moža", so naše hrabre čete zavzele v prostoru pri Krupnju okop za okopom, doklemiso drugega dne zjutraj ob 5. v naskoku usvojile tudi važno oporišče pri Kostajniku, ki so je Srbi smatrali za neosvojivo. Število vjetnikov in vplenjenih topov je doslej samo približno znano. Naši uspehi na južnem bojišču. Naše operacije na južnem bojišču potekajo povsem ugodno. DoČirri pa je naše prediranje preko črte Sabac—Lješnica naletelo ob močno Utrjenem gorskem vznožju na tfdovateri odpor, so se tridnevni boji na črti l.ožnica — Krupanj — Lju-bovija že končali s popolnim uspehom. Tu je imel sovražnik svojo lil. armado pod poveljstvom generala Pavla Stiimin, in 1. armado pod poveljstvom generala Petra Bojoviča, skupaj (J divizij I20O00 mož, < )be ti armadi sta morali svoje hrabro branjene postojanke zapustiti in se umikata proti Va-Ijevu. Naši zmagoviti kori so snoči dospeli do višine, ki na vzhodu obvladuje Loznico, in do glavnega grebena Sokolske planine, jugovzhodno od Krupnja. Številni vjetniki iu vplenjeni vojni materijal. Naše prodiranje v Srbiji. Z južnega bojišča poročajo uradno . dne 4. novembra: V nadaljnem prodiranju so zadele nase čete južno in južnozahodno od Sabca zopet na sovražnika. Takoj započeti napad napreduje ugodno. Tekom bojev na Romanji planini smo vjeli v celem 7 častnikov in 847 mož ter vplenili 5 topov, 3 iminicijske vozove, 2 strojni puški in mnogo municije in vojnega materijala. Crnogorcem smo odvzeli HM' glav živine, ki so jo hoteli odgnati s seboj iz Bosne. Boji na črti Šabac Lješnica. Srditi boji na gorskem vznožju ob črti Sa-bac-Lji šniba so se tudi danes nadaljevali pozno v noč. Pri tem smo v naskoku zavzeli posamne sovražne, močno utrjene postojanke. Južno od Cer planine so nase zmagovjte čete prodirale naprej i/, prostora vzhodne Lužnice, Krupnja in l.jubovije, ki so ga prejšnji dan dosegle. Tudi tu so se vneli trdovratni boji z zadnjimi voji sovražne armade, ki smo vse v kratkem času vrgli. Med številnimi vjetniki se nahaja tudi polkovnik Kadaković,. med vplenjemmi topovi pia 1 moderni težki top. Osvojitev višin vzhodno od Zavlake. V jutranjih urah dne 10. novembra smo po štiridnevnih, z velikimi izgubami spojenih bojih v naskoku zavzeli višine pri Mišarju južno od Sabca ter s tem vpognili sovražno desno krilo. Nasprotnik je moral zapustiti močno utrjeno črto Mišar-Cer planina in se pričeti umikati. Močne sovražne zadnje čete so se znova uprle v zadaj se naha-jajočih brambnih, že preje pripravljenih pozicijah. Prodiranje vzhodno od Ložnice—Krupnja napreduje gladko kljub srditemu odporu sovražnih zadnjih čet. Višine vzhodno od Zavlake so že v naši posesti. Kolikor je dosedaj znano, smo v bojih od 6. do 10. novembra vjeli okrog 4300 mož ter vplenili 10 strojnih pušk, 28 topov, med temi en težak top, 1 zastavo, več municijskih voz in zelo mnogo municije. * * * Nova pogajanja med tripleentento in Rumunijo in Italijo. Mech*t\uruuiiijo kr Ilattfo* nar eni strani ter trojnim sporazumom na drugi strani so pričela nova pogajanja, katera se vodijo v Petrogradu. Kotor. Iz Bara poročajo preko Rima, da je pričakovati energičnega napada francoskega in angleškega brodovja na Kotor. Tudi zadnja akcija -francoskega brodovja proti Kotoru je bila brezuspešna. Sploh francosko brodovje proti avstrijskemu dosedaj ni imelo nobenega pravega uspeha, kakor ga je pričakovalo vsled svoje silne premoči. Vstaja v Atganistanu. Turški listi poročajo mnogo seuzacijonalnih podrobnosti o vstaji v Afganistanu. Med drugim je afganistanski emir odposlal armado, broječo 170.000 mož s 135 topovi, na angleško mejo, da vlada ob indijski me,i protiangleška revolucija, da je železnica Herat-Kučk razrušena in da se vsi Mohamedanci pridružujejo vojni proti Angliji. Revolucija v Mehiki. • General Villa je zaprl mriogo članov mehi-kanskega konventa in proglasil obsedno stanje. V Agnas Calientas je sestavil provizorično vlado. S svojo armado koraka proti Mehiki. General Ca-ranza izjavlja, da se bo do skrajnosti boril proti Villi. Reuterjev urad javlja iz El. Paso: Po semkaj dospelih vesteh se je med generaloma Caranzo in .Villo vršila bitka 20 milj južno od Agnas Cali-entes. Avstrijsko-ruska vojna. Boji pri Ivanognidu. Dne 22. oktobra se je pričel artilerijski boj, ki je trajal 5 dni. Ko je sovražnik spoznal, da so njegove pozicije omajane, je pripeljal iz trdnjave svoje 24centimetrske havbice, ter začel sipati na nas granate, katerim smo se pa spretno izogibali. Sredi naših pozicij pri vaseh Laski in Suskavvola so se vršili silni boji na bajonete. Vjeli smo nekaj sto Rusov; med vjetimi sta bila dva častnika, neki tretji častnik je izvršil samomor, izgubili smo 130 mož mrtvih in ranjenih. Ogrožen je bil tudi poveljnik legije Pilsud/.ki, kateremu je neka granata razbila stan, drugi dan je bil od granate lahko ranjen na nogi, kljub temu se ni odstranil. Hrabrost naših čet so splošno 'priznavali. Ze je bil odločen odločilen napad, ko je nenadoma dospelo 20. oktobra povelje umakniti se na druge pozicije, ker so bile naznanjene silne sovražne moči. Umaknili smo se v polnem iredu in sovražnik je sledil šele, ko so bile naše čete že več kakor 2 milji oddaljene. Boji proti Rusiji. Na Ruskem Poljskem koraka vojska desetih armadnih zborov proti reki Varti. Močni ruski konjeniški oddelki so se pojavili tu in tam, ter po nekod dospeli tudi že do te reke. Ruski konjeniški oddelek treh divizij je prekoračil tudi že reko pri Russkovu in Kozubovu južno od Kola ter začel prodirati proti Kaninu in Turku. Nemške čete, ki so stale ob reki, so se umaknile proti glavni armadi, nato so napadle ruske čete na več krajih in jih krvavo zavrnile, pri čemur so Nemci vjeli mnogo ruskih konjenikov. Po izkušnjah iz dosedanjih bojev je sklepati, da bo tem napadom ruske konjenice kmalu sledila ofenziva silnih ruskih čet, vsled česar je v najkrajšem času pričakovati zelo važnih dogodkov. Na Južno Poljskem je položaj naše armade južno in zahodno od Kjelc v splošnem neizpremenjen. V severnem delu srednje Galicije zavzemajo naše čete popolnoma po načrtu nove pozicije. O umikanju Nemcev poroča „Frankfurter Zeitung" iz angleškega vira, da so se Nemci prostovoljno umaknili in da se je umikanje v največjem redu izvršilo. Pred zimo ni pričakovati več nemškega napada. Evakuacija Krakova. Krakovska „Nowa Reforma* pofoča: Doslej je vzelo šele 350 oseb brezplačne vozne listke za odhod iz Krakova. Odpeljalo se je 150 oseb v Prerov na Moravsko. To je razmeroma malo oseb, zato mestni magistrat ponovno nasvetuje prostovoljno evakuacijo, ako se hoče prebivalstvo izogniti nasilni evakuaciji, ki je odrejena. Zadnje dni hodi po hišah posebna komisija, ki ima nalogo, da se prepriča, kdo ima v zalogi živila za tri mesece. Kdor nima toliko provijanta, se ga brezpogojno odstrani iz mesta; ako prostovoljno ne zapusti trdnjave. Kakor smo izvedeli, se je vlada odločila, da žete dni odredi nasilno evakuacijo mesta. Boji ob Prutu in v dolini reke Stry. Vzhodno od Crnovic so se vršili 7. t. m. ob Prutu boji predstraž. Dobro je bilo slišati v Crno-vicah streljanje pušk, ki je šele proti večeru utihnilo. V vzhodni Galiciji je položaj neizpremenjeno dober. Naše četo prodirajo za umikajočimi se Rusi, ki se ne morejo ustavljati bajonetnim naskokom naše črne vojske. Mnogo Rusov se je tudi udalo, dne 5. t. m. so jtfti naši vzeli zopet 6 strojnih pušk. Nemotene operacije naše armade na severovzhodnem bojišču. Operacije na severovzhodnem bojišču se razvijajo po načrtu, ne da bi nas motil sovražnik. V ozemlju srednje Galicije, ki smo je prostovoljno izpraznili, .so prodrli Rusi preko dolenje Wisloke čez Rzeszow in v prostor pri Lisku. , Przcmvsl je zopet obkoljen. V dolini reke Stryj je morala neka sovražna skupina bežati z velikimi izgubami, kjer je obstreljeval neki oklopni vlak in ker se je nepričakovano pojavila naša konjenica. Neniško-francoska vojna. Nemško uradno poročilo z belgijskih in francoskih _ bojišč. y §jiNemška ofenziva' severnozapadno in južno-zapadno Od Ypresa dobro napreduje. Tudi pri La Bassee in v Argonah so pridobili na terenu. Nemške čete so zavzele važno francosko opirališče v Bois Brule, južnozapadno od St. Michiela. Nemci nadaljujejo z napadi pri Ypernu in zapadno od Lilla. Na zapadnem obronku Argon so zavzeli važno višino pri Vienne le Chateau, za katero so se vršili boji več tednov. Pri tem so vplenili 2 topa in 2 strojni puški. Sicer je megleni dan potekel na zapadnem bojišču docela mirno. Nemški uspehi pri Ypresu. Nemški napadi so tudi včeraj napredovali v v smeri proti Ypresu, zlasti pa jugozapadno od Ypresa. Vjeli so nad 1000 Fransozov in vplenili 3 strojne puške. Francoske napade zapadno od Noy-ona ter na Vailly in Chavonne, ki so jih bili osvojili, so odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Izprazniti so morali Soupir, ki so ga bili osvojili in le slabo zasedli, ter zrapadni del Sapigneula, ki se je trajno nahajal v najhujšem artilerijskem ognju. Pri Servanu so sovražnika zavrnili, v Ar-gonskem lesu pa so ga potisnili nazaj. Uspešni boji pri Ypernu. Včeraj popoldne je več sovražnih ladij znova začelo obstreljevati nemško desno krilo. Nemška artilerija pa jih je naglo pregnala. Sunek, ki ga je sovražnik v večernih urah izvršil iz Nieuporta in ponoči ponovil, se je ponesrečil popolnoma. Kljub najtrdovratnejšemu odporu so nemški napadi pri Ypernu napredovali polagoma, toda neprestano. Sovražne protinapade jugozapadno od Yper-na so zavrnili in vjeli več sto sovražnikov. Nemški napadi na Ypres. Nemški napadi na Ypres, severno od Arrasa in vzhodno od Soinssonsa napredujejo počasi, pa uspešno. Južno od Verduna in v Vogezih so odbili francoske napade. Nemci so osvojili Dixmuiden in St. Eloy in vjeli 8000 sovražnikov. V sektorju Yser so Nemci dobro napredovali. Dixmuiden so zavzeli v naskoku. Vjeli so več kakor 500 sovražnikov ter vplenili 9 strojnih pušk. Zahodno od Langermark so udarili nemški ' polki na prvo črto sovražnih pozicij ter jo zavzeli. Vjeli so okrog 2000 mož francoske linijske pehote ter vplenili G strojnih pušk. Južno od Ypres so pregnali sovražnika iz St. Eloy, kraj, za katerega so se ljuto borili več dni. Tam so zajeli okrog 1000 sovražnikov in G strojnih pušk. Vzlic večkratnim ljutim angleškim protinapadom, so obdržali višine, ki obvladujejo Armentieres na severu. Jugozahodno od Lilla so napredovali v napadu. Pri poskusu, da bi zopet zavzeli obvladajoče višine severno od Vienne le Chateau na zapadnem obronku Argon, so imeli Francozi velike izgube V Argouskem lesu ter severnovzhodno in južno od Verduna, so povsodi zavrnili francoske sunke. Nemško-angleška vojna. Tsingtau padel. (ilasom poročila iz Tokija je Tsingtau po junaškem odporu "dne 7. novembra padel. Japonci so pri zadnjem boju pri Tsingtavu imeli 36 mrtvih in 162 ranjenih. Na angleški strani je bilo ranjenih 238 vojakov. Nemci so poslali ob 0. dopoldne zastopnika, da se pogaja glede kapitulacije. Pogajanja so se vršila v Moltke-vojašnici. 2300 nemških in avstrijskih vojakov vjetih v Tsingtavu. Japonci so vjeli v Tsingtavu 2300 nemških in avstrijskih vojakov. Nemški napad na angleško obrežje. Une 3. novembra so nemške velike in male križarke napadle angleško obrežje pri Yarinonthu, obstreljevale tamkajšnje obrežne utrdbe in nekaj malih ladij, ki so bile v bližini osidrane in očividno niso, pričakovale napada. Močnejših angleških vojnih sil v zaščito tega važnega pristanišča ni bilo na mestu. Nemške križarke navidezno zasledujoči podmorski čoln D 5, je, kakor razglaša angleška admiraliteta, zadel ob mino in se potopil. Protinemške demonstracije v Londonu. „Daily Telegraph" javlja, da je prišlo v Gra-vesundu pri Londonu, kjer so izkrcali vjeto posadko nemške hospitalske ladje „Ophelia", do burnih protinemških demonstracij. Močni oddelki vojaštva in policije so morali ščititi vjetnike pred razburjeno množico. Pomorska bitka v Čilenskili vodah. Angleški tiskovni urad poroča, da je nemško brodovje uničilo dne 1. novembra ob chilenski obali angleško oklopno križarko „MonmoutlT, ter težko poškodovalo oklopno križarko „Good Hope". Mala križarka „Glasgovv" je poškodovana ušla. Na nemški strani so se udeležili boja Nj. Vel. veliki križarki „Scharnhorst" in „Gneisenau" ter Nj. Vel. male križarke „Niirnberg" .Leipzig" in „Dresden". Nemške ladje niso utrpele, kakor se zdi, nikake škode. Bitka se je razvda med an- I gleškimi ladjami „Monmouth", „Good Hope", i „Glasgovv" in nemškimi križarkami „Scharnhorst'', i „Niirnberg", „Gneisenau", „Dresden" in Leipzig". Zdi se, da so se nahajale nemške vojne ladje na { morju in da so jim s kopnega signalizirali pozicijo ; 1 angleških ladij. Ko so angleške ladje v soboto za-! pustile pristanišče, da poiščejo sovražnika sta se ! jim približali ladji „Scharnhorst" in „Gneisenau" I ter začeli streljati. Nemški topovi so baje nesli ! mnogo delj kakor angleški. Streljanje se je pričelo j že na 9000 m in ko so dospele angleške ladje na 6000 metrov, so bile. že močno poškodovane, j I „Monmouth" je bil težko poškodovan. Nemci so ! izborno merili. Skoro vsi streli so zadeli. Ko se je j i „Monmouth" potopil, sta se „Gneisenau" in „Scharn-| horst" približali križarki „Good Hope", ki je bila mnogo močnejša, kakor mala križarka ,,Glasgovv". I „Gneisenau" in „Scharnhorst" sta mogla streljati j iz 16 topov. „Good Hope", je imela pravzaprav samo 2 velika topa. Tudi ta ladja je bila težko I zadeta in je odplula. Med bojem se je posrečilo ladji „Glasgovv" zbežati. O usodi ladje ,,Good ' Hope" ni nič natančnejšega znanega, ker so se , angleške ladje umaknile v teritorijalne vode in jih \ ni bilo mogoče zasledovati. Najbrže se je tudi I „Good Hope" potopila. Pogibelj nemške Križarke „York". Njegovega Veličanstva velika križarka „York" ' je dne 4. novembra dopoldne zadela v zalivu Jade j I na pristaniško zatvornico in se potopila. Po dosedanjih domnevanjih je bilo rešenih 328 mož, več I kakor polovica posadke. Rešilna dela je zelo ote-j zevala gosta megla. Zaliv Jade je v Severnem morju, v provinci | ; Oldenburg. V zalivu je pristanišče Wilhelmshaven. Velika križarka „York" je zgrajena v 1. 1904., | ima 9500 ton deplacementa, razvija z 21.015 konj-I skimi silami brzino 21 milj. Dolga je 127 m, ši-i roka 202 m ter ima 633 mož posadke. Oborožena j je s 4 topovi kalibra 21 trn, z 10 topovi kal. 15 cm in 14 top. kal. 8"8 cm. Pogin križarke „Emden". — Križarka „Konigsberg" izgubljena. Glasom uradne objave angleške admiralitete, je avstralska križarka „Sidney" napadla Njegovega j Veličanstva ladjo „Emden" dne 9. novembra zjutraj pri Kokosovih otokih v Indijskem oceanu, in sicer ; j v trenotku, ko je slednja izkrcavala oddelek svo- i j jega moštva, ki bi naj porušil angleško žično in j kabeljsko postajo. Po trdovratnem, z velikimi iz-i gubami združenem boju, je nadkriljajoča nasprotni-I kova artilerija užgala N. V. ladjo „Emden", katero j je potem lastna posadka zavozila na peščine. Angleška admiraliteta javlja nadalje, da je ; angleška križarka „Chatham" blokirala N. V. jadjo „Konigsberg" v reki Rufidši (nemška vzhodna J Afrika) s tem, da je potopila 0 milj nad izlivom j te reke neki parnik za prevažanje premoga. Del I posadke se je baje vkopal v utrjenem taboru na [ kopnem. „Chatham" je, kakor se zdi, brezuspešno ! obstreljeval. ! Nemški podmorski čoln potopil pri Dovru an- i gleško torpedovko Angleška admiraliteta poroča, da je neki I nemški podmorski čoln potopil na višini Dovra an-I gleško torpedno topničarko „Niger". Vsi častniki in 37 mož posadke so se rešili. Neniško-ruska vojna. Odbit ruski napad. Na vzhodu so s težkimi izgubami za sovraž-! nika, odbiii severno od Wysz.tynskega jezera na-' pad močnih ruskih sil. Rusi so pustili nad 4(XX) ; j mož kot vjetnike in 10 strojnih pušk v nemških j rokah. Izmišljene vesti. Iz Beroliua poročajo: Poročilo ruskega generalnega štaba, da je bil Mindenburgov štab z. j dodeljenimi saškimi in pruskimi princi vjet, je po-polnoma neresnično. Poročevalec „Wiener Allge-meine Zeitung" pravi: Včeraj sem srečal nekega j merodajnega častnika iz Hindenburgovega štaba, j ! ki mi je zagotovil, da je položaj nemških in av- ; I strijskih čet izboren, ker si sedaj lahko izberejo i najugodnejši prostor za odločitev. Ruski veleposla- , i ritk v Rimu Krupenski dementira poročila italijan- ] i skih listov, da je bil general Llindeubuig z nje- | j govim štabom od Rusov vjet.i Turška proti tripelententi. Napoved vojnega stanja med Francijo in Turčijo. Zunanji minister objavlja naslednjo noto: j Sovražni čini, katere je zakrivilo turško brodovje I proti neki francoski trgovski ladji in kateri so po-j vzročili smrt dveh Francozov ter ladjo samo težko poškodovali, in dejstvo, da se Turčija ni hotela odreči odgovornosti s tem, da bi bila odstavila J nemške vojaSke in mornariške odposlance, nalagajo francoski vladi dolžnost, izjaviti, da je vsled tega postopanja turtke vlade nastopilo med Francijo in Turčijo vojno stanje. Istotako je Turčiji napovedala formalno tudi Angleška vojno. Turški uspehi. Turške čete so prekoračile egiptsko mejo. Ker je rusko brodovje pobegnilo v svoja vojna pristanišča, je turško brodovje bombardiralo Poti, eno najvažnejših kavkaskih luk. Bombardma je povzročil škodo. Ko so orožniki in plemena uničili angleške čete, ki so se izkrcale v Akabi, so se umaknile štiri angleške križarke, ki so se tam nahajale. Ostala je tamkaj ena angleška križarka. Po došlih vesteh so bili Rusi vsled 2 dni trajajočih bojev v kavkaškem ozemlju potolčeni. Turška armada je vdrla v sovražne postojanke. Med tem ko je udarila turška kavalerija skozi Kagisman na sovražnika, je napadla glavna sila armade ruski centrum, ki je sestojal iz močnih čet. Po ljutem dvadnevnem boju so sovražnika porazili. Prodiranje Rusov v Kavkazu. Rusi so pričeli v Kavkazu z energično ofenzivo. Bojna črta je nad sto milj dolga. Prvi večji boji se bodo vršili najbrže na višinah pri Erze-rumu, kjer se zbirajo Turki. Turška armada šteje 90.000 mož z 230 topovi. Vrhovno poveljstvo je v rokah generala Limana v. Sariders. Pariška poročila pravijo, da prodirajo Rusi po dolini Araxes proti Erzerumu. Drugi ruski oddelki gredo čez gorovje, v katerem izvira Eufrat. Zdi se, da hočejo izvesti Rusi svoje operacije z največjim naporom. Nemčija izroča vjete mohamedanske francoske vojake Turčiji. Carigrajski „Tanin" poroča: Iz Nemčije je prispelo v Carigrad 2000 mohamedanskih vojnih vjetnikov. So to po večini nekdanji vojaki francoskih regimentov iz Alžira in Tunisa, ki so se borili na francoskih bojiščih, ki pa bodo vstopili v turško armado. Prvemu oddelku teh vojnih vjetnikov bodo sledili še drugi. ' * Nevtralitetna formula Italije. Ministrski predsednik Salandra je sestavil za nevtralnost Italije naslednjo formulo. „Italija ne želi vojne ter upa, da bo mogla ostati nevtralna, to pa ni odvisno le od dobre volje Italije, temveč še bolj od vojnih dogodkov." S to formulo so zadovoljne vse stanke parlamentarne večine, ki prepuščajo vladi popolno svobodo, presoditi, kateri vojni dogodki da bi zahtevali opustitev nevtralnosti, in kdaj. Salandrova formula dokazuje, da ima nova vlada državno krmilo trdno v svojih rokah; na drugi strani pa izhaja iz nje tudi dejstvo, da je nevtralnost Italije skozinskoz pogojna. Angleški poziv Egipčanom. General Maxwell je izdal proklamacijo, katera poudarja, da hoče Anglija prevzeti vsa bremena vojne in da ne zahteva od Egipčanov iz ozirov na njihova verska čustva nikake pomoči. Zato pa zahteva od vsega prebivalstva, da ostane strogo lojalno. Vstaja v Južni Afriki. Glasom nekega poročila iz Pretorije se vstaja vedno bolj širi. Vsa nekdanja država Oranje se je uprla, uprl se je tudi cel del bivše države Transvaal. V Capetovviiu so konsternirani. Londonska cenzura preprečuje neugodna poročila. Vladne čete so prekoračile reko VVaall, preganjajo vstale, katerih so 350 vjele. Vstaši so znova zasedli Harrysmith. General Mentz javlja, da je v soboto presenetil vstaše pod poveljstvom generala Mullerja. DNEVNE VESTI. Seja mestnega zastopa v Kranju dne 8. novembra 1914. Zupan l'erd. I'olak otvori sejo, konstatira sklepčnost in imenuje overovateljem zapisnika obč. odb. Konrada Geigerja in Franc Jez*ršeka. Nato se zapisnik zadnje seje brez čitanja odobri. Naznanila županstva. Dne 16. 10. 191 I je v Ljubljani umrl naš častni meščan gospod Josip Po-drekar, c. kr. ceuilni nadzornik v p. Blagemu pokojniku je mestno županstvo položilo na krsto venec z napisom: Svojemu častnemu meščanu mestna občina Kranj. Med govorom so odborniki vznak sožalja vstali raz svojih sedežev, ter se je čin pijetete zabeležil v zapisnik občinske seje. Mestno županstvo je prejelo od c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju dopis, s katerim se vsled Najvišjega povelja in vsled ukaza gospoda c. kr. ministra notranjih zadev, naznanja Najvišja zahvala za udanostno izjavo povodom rojstnega dne Njega c in kr. apostolskega veličanstva cesarja Fran Jožefa. Se vzame na znanje. Vsled odloka okrajnega glavarstva se ima vršiti kakor vsako leto tudi letos požarno policijski Ogled. Se. soglasno sklene da se tega ogleda kot zastopnik mestne občine udeieži odb. Ivan Jagadic. Koncem letošnjega teta poteee /akupna doba mestnih tehtnic, šotornine in tržine, vsled česar bo županstvo ta zakup v kratkem razpisalo. Se vzame na znanji-. Občinski proračun za leto 1915. Obč. svet. Franc Krenner prečita točko za točko proračun za 1. 1915. Skupni dohodki so proračunjeni na K 19,182.20 in izdatki na K 62,557.39 ostane primanjkljaja K 43,375.19. Da se pokrije izkazni primanjkljaj bo treba kakor običajno leta 1915 pobirati: a) od vseh direktnih davkov izvzemši osebno dohodnino in plačarino 40°/0 občinsko doklado. ki bo znašala K 19,639.79. b) 30% naklada na vžit-nino od mesa, vina, vinskega in sadnega mošta, ki bo znašala K 3,500.—. c) Naklado na pivo po 1. 20 K na vsak hektoliter v občini zavžitega piva, ki bo znašala K 1,700-—. č) 5°/0 vodovodno naklado od hišne najemnine, ki je dovoljena glasom deželnega zakona iz leta 1911 do leta 1919 K 10,000.— skupaj K 34,839.79 tedaj končni primanjkljaj 8,535.40 K, ki se pokrije s prihranki prejšnjih let. Na to je bil proračun za leto 1915. kakor ga je sestavil župan soglasno sprejet. Poročilo združenega finančnega in policijskega odseka o dopisu visokega deželnega odbora radi tarifa za občinske pristojbine. V imenu združenih odsekov poroča obč. svet. dr. Val. Štempihar ter predlaga, da se z ozirom na dopis vis. deželnega odbora zniža nasvetovana taksa za ženitne zglas-nice od 20 na 15 K, za poselske knjižice od 50 vin. na 40 vin; nasprotno pa se naj zviša po nasvetu dež. odbora občinska taksa za odobritev razdelilnega načrta (parcelacije) od 50 K na 100 K, za prekoračenje policijske ure od 2 K na 4 K, za slovesno obhajanje svatbe od 5 K na 10 K in za predstave v gledališčih, cirkusih in varijetetih in za koncerte, od vsake predstave, od 2 K na 5 K. Sprejeto. Poročilo policijskega odseka. O dopisu c. kr. okrajnega glavarstva radi prošnje Urbana Rink za izvrševanje obrti postreščeka. V imenu policijskeda odseka poroča odb. Ivan Jagodic ter predlaga: Prošnji Urbana Rink se naj ne ugodi, ker z ozirom na sedanje vojne razmere ni nobene krajevne potrebe, v normalnih razmerah pa popolnoma zadostuje en postrešček, ki je sedaj v vojakih. Sprejeto. Na to so bili sprejeti v domovinsko zvezo občine Kranj: Alojzij Brezar z družino, Ivan Jenko z družino, Vinko Majdič z družino, Ivan Pire z družino in Fran Perdan, ker so vsi že preko 10 let stalno in nepretrgoma bivali v tukajšnji občini. Računski zaključek „Dijaške kuhinje za leto 19131914 se soglasno odobri. Na predlog obč. svet. Cirila Pire so bili soglasno izvoljeni za pregledovalca računov obč. odb. Ivan Jagodic in Janko Sajovic v odbor dijaške kuhinje za šolsko leto 19144915 pa gg. dr. Edvard Šavnik, dr. Miroslav Herle in Fran Šavnik. Isti poročevalec omenja, da je letos avgusta meseca potekla dvajsetletna doba poslovanja „Dijaške kuhinje". Inicijativo za ustanovitev „Dijaške kuhinje,, je dal g. dr. Edvard Savnik, c. kr. višji okrajni zdravnik, kateri ji je celih dvajset let neumorno in požrtvovalno načeloval ter si steni iztekel nevenljivih zaslug. Končno predlaga, da se izreče celemu odboru „Dijaške kuhinje" zlasti pa še predsedniku gosp. dr. Edvardu Savniku pismeno kar najtoplejša zahvala za veliki trud in dvajsetletno požrtvovalno delovanje. Soglasno sprejeto. Odobri se računski zaključek mestnega kopališča za leto 1914 ki izkazuje dohodkov K 142.57 in izdatkov K 45.02 tedaj čistega preostanka K 97.55. Dopis visokega deželnega odbora radi pritožbe Ivan Zupančič proti plačilnemu nalogu za vodovodno doklado in predpisani najemščini za vodomer. Na predlog poročevalca se obe pritožbi zavrnete, ker v smislu zakona z dne 20./3. 1911, dež. zak. Zupančičeva hiša ni oproščena 5% vodovodne naklade, katero itak plačuje vsak hišni posestnik in ker ima vodovodna uprava v smislu § 8. določil o dobivanju vode iz vodovoda za Kranj in okolico pravico postavljati vodomere tam, kjer se izkaže zanje potreba ter zaračunati določeno letno najemščino (vodomerščino) od vodomerca. Sprejeto. Ker je dnevni red današnje seje izčrpan, zaključi župan sejo ob 7. uri zvečer. Umrl je minolo nedeljo zjutraj po daljšem bolehanju gospod Raj ko Sušnik, gostilničar in posestnik v Kranju. Pokojnik je bil blag človek, usmiljenega srca napram revežem in požrtvovalen podpornik dobrodelnim napravam v Kranju. Vsi-kdar se je živo zanimal za politično življenje in ni nikdar skrival svojega naprednega mišljenja. Poleg mnogoštevilnih progrebcev iz mesta in okolice je umrlega spremilo k zadnjemu počitku „Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju". — V torek je umrl Janko Šink, lectar in posestnik v Kranju, 11. t. m. pa g. Vekoslav Puhar, postajni mojster, c. kr. drž. železnice v Ljubljani, rodom iz Kranja. Pokojnik je bil prvi načelnik „Gorenjskega Sokola". — Naj v miru počivajo! Kino Talija v Kranju se je otvoril dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer z elegantno predstavo, ki je bila prav dobro obiskana. Kino Talija se nahaja v Zvezdi nedaleč od kavarne gospoda Zdravko Krajnca na pristavi gospoda veleposestnika Franca Ksaverja Sajovica. Pristavo so v ta namen popolnoma prezidali in predelali. Prostor za predstavo, ki je jako ugodno opremljen, ima prostora za 140sede-žev (pozneje se postavi 170 zaklopnih sedežev). Prostor ima električno razsvetljavo, dva navadna izhoda in en izhod za silo. Za prezračenje skrbi električni ventilator. Aparat, ki proizvaja slike, je preskrbela slavnoznana tvrdka Ernemann v Draž-danih. Med predstavami igra Phonoliszt-piano, ki ga goni elektrika. Za aparat, za ventilator in za klavir kakor tudi za proizvajanje električne razsvetljave se rabi električni tok in električne centrale gospe Marije Mayr v Kranju. Poseben transformator služi za to, da je električna luč mirna. Napise nad posameznimi lokali je jako okusno izdelal gospod Matija Bradaška mlajši. Predstave se vrše ob sobotah, nedeljah, pondeljkih, sredah in četrtkih; ob označenih dneh bodo po dve predstavi, prva ob 5. popoldne, druga ob 8. uri zvečer. Popoldanska predstava je namenjena za mladino, večerna pa za odrasle. Za prihodnje dni so odločene razne dobrodejne predstave. (Za Rdeči križ, za Dijaško kuhinjo, za mestne reveže itd.). Vodstvo kino bo vedno skrbelo, da bo vspored prinašal zanimive aktualne točke, deloma poučnega, deloma zabavnega značaja. Lastnik kino Talija je gospod velepostnik Franc Ksaver Sajovic v Kranju : predstave pa vodi z znano spretnostjo in preciznostjo operater gospod Franc Volich. Gospoti Sajovic se ni bal niti trudu niti stroškov, da opremi aparat in prostor za predstave z najugodnejšimi pridobitvami na polju kinematografične umetnosti in da tako ustvari zavod, ki naj nudi prebivalcem mesta Kranja in okolice v izobilju neprisiljenega pouka in dobrodejnega razvedrila. Dolžnost mladine in odraslega občinstva pa je, da prav pridno zahaja k predstavam. Vspored, dan in ura predstav, cene sedežev in vsi drugi potrebni podatki se bodo od časa do časa objavljali na plakatih. Omenjamo še, da bodo filme dobavljale najboljše tozadevne tvrdke na Dunaju. Poštna zveza z Galicijo, je ustavljena in se poštne pošiljatve v to kronovino ne sprejemajo. Zbiranje v lestih 1878 do vštevši 1890 rojenih, do sedaj še ne vpoklicanih črni vojski podvrženih oseb. V izvršitev tega izbiranja na Kranjskem je c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu sporazumno s c. kr. deželno vlado v Ljubljani se- Zahvala. Za prijazne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega in dobrega očeta, oziroma tasta, brata in strica gospoda Rafko Sušnika posestnika, gostilničarja itd. se nama ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, zato naj prejmejo srčno zahvalo tem potem tudi vsi oni, ki so spremili blagopokojnega k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujeva preča-stiti dukovščini in usmiljenim sestram, vsem ki so nama stali v britkih urah ob strani, zlasti pa slavni kranjski požarni brambi. Se enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena zahvala. KRANJ, 8. novembra 1914. Žalujoča Otvoritev kinematografičnega gledališča pod tvrdko Kino Talija v Hranili, v Zvezdi poleg kavarne Krilne se slavnemu občinstvu uljudno naznanja. Predstave se bodo naznanile po lepakih. Z odličnim spoštovanjem Vodja in opefater Franc Volich franc Hs. Saiovlc ^^+:+::B RH stavilo sledeči poslovni načrt: Zbiralni kraj Ljubljana: Politični okraj mesto Ljubljana 16. do vštevši 21. novembra; iz političnega okraja ljubljanska okolica: Sodni okraj Ljubljanska okolica 22. do vštevši 30. novembra. Zbiralni kraj Radovljica: iz političnega okraja Radovljica in Kranjska Gora 16. do vštevši 21. novembra. Zbiralni kraj Kranj: Iz političnega okraja Kranj: Sodna okraja Lovro Rebolj v Kranju i i i i i i i i i i i i i i M 20 52-42 Glavni trg Ravnokar mi je došla velika zaloga storjene obleke za moške, kakor tudi za ženske pelerine, monteijni i. t. d. Priporočam vljudno si. občinstvu zalogo in svojo delavnico na Glavnem trgil- Postrežba točna in solidna. Kokriško predmestje v lastni hiši zaloga Šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam ^ j, M-ftiln. ca kier toCutl najboljša vina in pivo ter postrežem 909lllil9f vedno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. I I I I I I I I I I I I I I >< Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč. Kranj in Tržič 23. do vštevši 29. novembra. Zbiralni kraj Škofja Loka: Iz političnega okraja Kranj:: Sodni okraj Škcfja Loka 1. do vštevši 6. decembra. Zbiralni kraj Kamnik: Iz političnega okraja Kamnik: Oba sodna okraja Kamnik in Brdo 8. do vštevši 19. decembra. Nesreča na lovu. Peter Vovnik, sin občezna-nega in spoštovanega posestnika Kremserja iz Kokre se je ponesrečil na lovu na divje koze na Kocin. Spodrsnilo mu je na snegu in pri tem se je pre-strelil žilo odvodnico na levem stegnu, vsled česar je izkrvavel. Položili so ga na mrtvaški oder \r d r. Globočnikovi vili ter je bil njegov pogreb v četrtek dopoldne. Naše sožalje rodbini. Razglas. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je v delni spremenitvi svojega razglasa z dne 6. oktobra 1914 št. 28976 določila za nadrobno prodajo petroleja v vseh občinah na deželi izvzemši deželne glavno mesto Ljubljana do preklica najvišjo ceno z 52 vinarjev za liter. To se daje vsled razpisa c. kr. deželne vlade z dne 8. novembra 1914 št. 31459 na znanje. G. Dr. Globočnik v Kranju je dobil zopet izvrstnega zobotehnika ter se od ponedeljka naprej izvršujejo vsa zobotehnična dela kar najbolje. I dr. Edv. Globočnik okrožni zdrvnik in zobozdrvnik in fr. Holztiacker konc. zobotehnik v Kranju l v Hlebšovi hiši, asproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjntraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah dopoldne na razpolago. trgovina Ferd. Sajovic^/ v Kranju (poprej J. C. Pleiweiss) priporoča za Jesensko sezijo svojo bogato zalogo zimskega modnega blaga, sukna za ženske obleke, bar-henda za bluze in obleke, zimskih ševijotov, kamgarnov in lodnov, kakor tudi vsega drugega manttfakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogriujalkc in pleteni robci najnovejših vzorce« in najbolje kakovosti. Zimske srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke. Svilnati robci najnovejših uzorcev. 3 52-43 9-44 p se kupi pri (vri -m RUDOLF Ril! (i Kranju (poleg lekarne) Ustanovljeno leta 1885. Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki zastonj^in poštnine prosti. Stroga solidna in poštena postrežba. ■ H •1 : 1 '.i i 1 1 i Suhe gobe in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje M. HT, HM Trboveljski in češki premog. Restavracija pri kolodvoru priporoča dobro kuhinjo, pristna vina. češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt. Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA št. 3. Sprejemu vloge vsak delavnik in jih obrestuje po Denarnega prometa do konca leta 1012 vlog................ rezervnega zaklada......... 700 milijonov kron, 42 mil. SOO tisoč K, 1 mil. 330 tiso« K. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deielne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. 4 o brez odbitka. 11 Y697