pnsooi | AVE MARIA | h Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo g g Lennoni, Illinois Slovenski frmumBhani v Združenih državah Amerike Naslov — Addreas: ATE MARIA Bok BOB LemantL UfinoSo Telefon: htanaoS ®4 B tuuijua a—Suisrcripfeni vate: U.SA., $2.B® letno Izven UJ5A M $8.00 Ifamrmino Tvoja je dar v j goJf ti uheiiar jmt ufanm ja ana Jomriorilir Aftmraite w leMMBribdDeaa eesneBnuacau BhwwnailMT na dMhmtarihav Oe SBKUKOBffiBHBZ V AeKHRSttBAMtta oaaauMtaam v owgfe asaffitadh, gri a. tnaaaih, oa florii flrti TV oprasafflu pa zanje fcaffi asu zoafta aa sonar nariba gm* —r i l a v aaeanuu 'Urednik — ffifiitar: la. MSJEnar ®0Es®annK. pzum. ffl^uannnik — ffijaiiness Stfamagnr: f Bi. v iifclL fiBBORCEL. aJLnu Pomožni upravnik— Abs 1 ! •nretnager i mttS. (ROBERT SRSCBH3V®®. «fim. I Printed by A VE MAffittA PRESS Lemutu,, DULitraiss APRIL, 1950 LETNIK,42 Evangeljski prizori ...••.•••••«••••. 1 Sv. Benedikt Labre - P. Alojzij, o.f.m... 3 Svetogorska Marija najdena in vrnjena — P. Odilo, o.f.m. Trpljenje in smrt za večno življenje — P. Robert, o.f.m. ° S Kristusom vstanimo! - P« Robert, o.f.m. 10 V objem misijonov - P. Rudolf, o.f.m. ... 12 Križem kraljestva križa — P. Martin, o.f.m. 20 Terezija Neumann . Sveti zakon je zakrament - Prof. Mazovec Marijina sobota — Dr. J. Česnik .......... 24 Lemontski odmevi QC Kramljanje na zapečku PitUlBiiretl montiily — esreept ©cttftrer, vrthen piftflKfhea semi ® aajiiiaiiai uc m m m m m m m m m m m m m m m m m m mm m m mm m m m m mm Hoja za Kristusom &e človek doseže, kar je poželel, n)u ko j pregreha vest obteži, ker se je vdal strasti, ki človeku nič ne priponjore do njiru, kakršnega je iskal. Pravi srčni n)ir zadobiš, če se ustav¬ ljaš strasten), ne pa če jin? strežeš. Ni torej n)lru v srcu pozenjeljskega človeka, ne v človeku, ki je vdan po¬ svet nlnj rečen), anjpak n?ir vlada v po- božnen? in duhovnen) človeku. V WASHI poročila SV. OČETA PAPEŽA so iz snega napravila dekleta na Nazareth College v mestu Rochester, N.Y. Njihovo u- metniško delo je dobilo prvo nagrado v neki zimski tek' mi tamkaj« To so dekleta tretjega kolegijskega razreda. SVETA LUTGARDA (zgoraj) je bila svetnica 13. sto¬ letja, katero je Bog počastil s peterimi svetimi ranami Jezusovimi« Pred kratkim je v angleškem jeziku izšla knjiga o njej, zato je danes splošno zanimanje za njo. $E ŽIVEČE SESTRE sv« Terezije od Deteta Jezusa, Mati Neža od Jezusa, stara 89 let, in sestra Genovefa, stara 81 let, so božjepotni cerkvi Male Cvetke v Chi- cagi podarile pisane besede sv« Terezike o Materi bož¬ ji in šopek cvetlic, ki ga je ona kot zakristanka naredi- la« Te stvari držita dva karmeličana spodaj. PRITLIKAVCA (zgoraj) sta rožnega venca v mestu Ashley, Pa. Ženin je 4 čevl in pol visok, nevesta pa samo 3 čevlje 10 inčev. fare igra zgubili s« š ih možak a napravila dekleta na sster, N.Y. Njihovo u- ado v neki zimski tek kolegijskega razreda« V WASHINGTONU so "očetje” od Blessed Sacrament fare igrali “basketball" zoper dekleta iste fare, toda zgubili so. Na sliki vidite, kako skuša eden teh starej¬ ših možakar jev mladenki žogo vzeti, pa ni mogel« VELIK POŽAR v Hong Kongu je spravil veliko ljudi v siromaštvo. Spodaj na sliki vidite ameriško Mary- knoll sestro, ki ubogim otrokom deli riž. J ZAMORSKI OTROCI stojijo zunaj svoje koče pri neki > misijonski postaji v jugozapadni Afriki. V veliki rev¬ iji sčini so, kot se vidi, čakajo na sestro misijonarko, da !i!i jim prinese živež in obleko. SVETNIKOV KRIŽ v roki drži generalni minister kapu¬ cinov na sliki spodaj. To je križ, s katerim je sv. Lav- rencij brindizi jski, frančiš¬ kan, ustavil Turke v boju zo¬ per kristjane v 17. stoletju. 18 PAPEŽEVA molitev. - Dne 23. februarja, ko je poslaniški zbor v Wa- shingtonu zopet začel s svojimi sejami, je uvodno molitev opravil katoliški duhovnik iz države Texas in sicer papeževo molitev za sveto leto je bral pred zbranimi poslaniki, ki jih je veliko framasonov. Tretji red. — Tretji red sv. Frančiška asiškega je lahko mogočno sredstvo za prenovljen je sveta v našem modernem času. Tako je pisal neki bogoslovec- frančiŠkan v semenišču poljskih frančiškanov v Cedar Lake, Indiana« Kakor je tretji red v času sv. Frančiška prinesel s seboj duha svetega evange¬ lija, tako lahko v moderni svet prinese dolgo pozab¬ ljenega Kristusa. S pogosto molitvijo pre¬ maga tretjerednik danda¬ našnjo dušno raztresenost; z vsakdanjimi deli pokore se bori pa proti duhu samo- pašnosti in ženskosti in grešnega razveseljevanja; in s pogostimi deli krščan¬ ske ljubezni obvlada mo¬ dernega duha sebičnosti. Ce se srce tretjerednika napolni z duhom in ljubez¬ nijo sv. Frančiška, bo ta duh šel skoraj kar sam od sebe v druge. Od posamez¬ nika bo šel ta duh v dru¬ žino, iz družine pa med človeštvo sploh. Svet hoče noreti. — Ar¬ gentinski predsednik Pe¬ ron je pred letošnjim pust« o m razglasil, da zaradi svetega leta odpadejo vsi AVE MARIA pustni obhodi po ulicah Buenos Airesa, ki so v na¬ vadi vsako leto. Pa je doživel tak odpor s strani ljudstva, da je mo¬ ral svoj ukrep takoj prekli¬ cati. In tako so se tudi le¬ tos vršile ulične pustne zabave, pri katerih je naj¬ bolj posrečena maska do¬ bila 50,000 pezov nagrade. Svet se noče zmeniti za klic Fatimske Marije in noče misliti na pokoro. Ni mu dovolj prva in druga vojna ter njih žrtve: s svo¬ jimi dejanji kliče nad ne¬ srečno ljudstvo Še tretjo šibo božjo... Iz zadnje statistike fran¬ čiškanskega reda povzema¬ mo, koliko članov imajo frančiškani na visokih mes¬ tih svete Cerkve. Izmed sinov sv. Frančiš¬ ka je danes en patriarh in Štirinajst nadškofov, šest¬ deset pa jih ima škofovsko čast. Red ima enega izmed svojih članov v službi apo¬ stolskega nuncija, enajst apostolskih vikarjev, deset apostolskih administrator¬ jev, trinajst apostolskih prefektov, tri apostolske vizitatorje, enega neodvis¬ nega predstojnika misijona in enega prokuratorja svete stolice. Velika večina teh cerkve¬ nih dostojanstvenikov je v službi misijonov, ki zahte¬ vajo od človeka zaradi ne¬ urejenih razmer mnogo po¬ žrtvovalnosti in trdne volje. Poleg teh služb je Še ce¬ la vrsta frančiškanov, ki imajo visoka mesta pri raz¬ nih oddelkih vatikanskih uradov. Združena fronta. — V zad¬ njih časih so se vršile ob¬ ravnave med Vatikanom in egiptovsko vlado ter drugi¬ mi muslimanskimi državami v ta namen, da se ustanovi mogočna fronta zoper komu¬ nizem. Sv. stolica je prepričan a ? da je v 300 milijonov mu¬ slimanih na tem svetu silno močna obramba za svetovni mir. Katoliški črnci. - V Ame¬ riki je primeroma zelo malo katoliških črncev. Saj jih je manj kot 400 tisoč med 15 milijonov zamorskega prebivalstva. Toda večina katoliških črncev se najde v velikih skupinah po večjih mestih. Nadškofija New Orleans v južni državi Louisiana ima največ črnih katoličanov, namreč čez 62 tisoč, Skoraj isto število ima škofija La- fayette v isti državi. V nadškofiji New York jih je čez 31 tisoč, v Chi- cagi pa 20 tisoč. Škofija Washington ima 29 tisoč, nadškofija Philadelphia pa 16 tisoč. AVE MARIA 19 V preteklem letu je bilo 8,600 odraslih zamorcev krščenih v tej deželi in zi¬ danih je bilo 17 župnijskih šol za katoliške črnce. Ta je pa dobra« — Na ne¬ kem kitajskem misijonu je ameriški Maryknoll misijo¬ nar, Father LIoyd Glass iz države Iowa, razdelil oble¬ ko med bolj revne družine v jeseni, ko je postalo mrz¬ lo. Neka starejša Žena je dobila dolge zimske gate. No, Father Glass je v nedeljo po tej razdelitvi stopil gor na prižnico in — kaj je videl pred seboj v prvi klopi? Tam je ponosna kot kraljica sedela ona že¬ nica, ki je omenjene gate nosila nad svojo drugo o- bleko! Pa saj lahko ženi odpus¬ timo, ker ni vedela, za kaj so tiste ameriške gate. čudno pa je tudi to, da se ni noben izmed vernikov zmenil za tisto ženo. Samo Fathra Glassa je sililo v v smeh. “Upam, da ni noben opa¬ zil,” piše Fr. Glass, “da sem polovico svoje pridige radi tega pozabil.” Jeklena volja. — Rimska javnost je z zanimanjem brala zgodbo svetoletnega romarja, katerega je bil sveti oče prav gotovo naj¬ bolj vesel izmed vseh, ki jih je doslej prišlo v večno mesto Rim. Deček Lotar Novak je skrivaj napravil dolgo pot iz svoje zasužnjene domo¬ vine Češkoslovaške pa do Vatikana, torej nad šest sto milj. Skoraj vso pot je moral hoditi peš, ker je potoval brez vsakega dovo¬ ljenja in je moral pustiti za sabo več strogih in ne¬ varnih mej a. Gotovo mu je angel varuh pomagal, da je srečno pri¬ šel prav do straže pri vati¬ kanskih vratih, kjer je iz¬ razil Željo, da bi rad videl svetega očeta, zaradi ka¬ terega se je podal na tako dolgo potovanje. Papež ga je res sprejel v avdijenco in se pobliže zanimal zanj. Zvedel je od junaškega romarja, da nima Več svojcev in se tudi noče več vrniti za železni za¬ stor. Poskrbel mu je dom v nekem zavodu. Kaj zmore napraviti moč¬ na vera in požrtvovalna ljubezen iz Šibkega otroka! Mudilo se mu je. - Dne 5. marca je bil v Vatikanu k blaženim prištet 15-letni deček Dominik Savio, ki je bil pred sto leti učenec sv. Janeza Boška. Dominik je po nadnarav¬ nem Čutu spoznal, da bo v mladosti umrl. Zato ga je skrbelo, kako naj bi naj¬ hitreje svetnik postal. Kar mudilo se mu je za svetost. Sel je torej kot trinajst¬ letnik k svojemu učitelju in duhovnemu voditelju Ja¬ nezu Bosku ter mu rekel: “Moram postati svetnik — in hitro!” “Ne tako hitro!” mu je branil Janez Boško* “Ampak se mi strašno mu¬ di, pa bojim se, da ne bom dosegel svetost.” Nato je Boško Dominiku stavil razna vprašanja, po katerih ga je podučil, kako naj pride do svetosti. Vpra¬ šal ga je: “Dominik, kako velik si?” “Pet Čevljev. Pa zakaj?” je vprašal de¬ ček. “In koliko tehtaš?” “Približno sto funtov. Pa kaj ima opraviti s svetost¬ jo?” zopet od Dominika. “Ali bi hotel biti večji?” je Janez Boško nadaljeval. “Da, rad bi dosegel šest Čevljev,” je odvrnil fant. “Toda sam od sebe se ne moreš dvigniti do šest Čevljev, tudi ne boŠ tehtal veČ, Če boš samo premišlje¬ val o tem,” je razlagal sv. Janez. “Ravno tako je s svetostjo. 1 ’ Dominik: “Kaj naj potem storim?” Boško: “Prosi Jezusa, naj te napravi svetnika. Saj le on ti more to storiti. Ho¬ di redno k sv. spovedi in k sv. obhajilu, kolikorkrat moreš.” Dominik: “Kaj pa s po¬ koro?” Boško: “Pokora ti ne bo niČ pomagala, Če je ne zah¬ teva Jezus od tebe. Edina pokora, ki je on pričakuje od tebe, je ta, da se drŽiŠ vseh šolskih pravil in da skušaš pomagati svojim so¬ šolcem.” Dominik: “Ali bom tako svetnik hitro postal?” Boško: “Reči: ali me bo Jezus hitro svetnika nare¬ dil? Da, Če mu pustiš. Ne bodi preveč v skrbeh glede tega.” Dominik: “Hvala lepa, o- če. Za en čas sem se zelo bal. Pa Jezus je moj pri¬ jatelj in mi bo pomagal.” In svetnik je svetnika do svetosti pripeljal. 20 AVE MARIA §§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§ 3. POGLAVJE Ter e zija in rane §§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§s§ OJAKI SO SE v Konnersreuthu najprej zanimali za Terezijine roke, ki nosijo znamenje ran. Zato so se zanimali tudi vsi drugi obiskovalci pred njimi in za njimi. Znamenje ran na rokah so stalen viden dokaz, da je Terezija stigmatiziranka (žena, ki nosi rane Gospodove na svojem telesu). Mnogi obiskovalci so že vedeli nekaj o stigmatizaciji, bodisi, da so čitali življenjepis Ane Katarine Em- merich ali Louise Plateau. Pri krščanskem nauku so se učili, da se sv. Frančišek na splošno smatra za prvega v zgodovini Cerkve, ki je prejel rane Gospodove. Vendar že sv. Pavel opisuje samega sebe kot tistega, ki je križan z Gospodom. Svoje pismo do Galačanov zaključuje z ugotovitvijo, da nosi rane našega Gospoda na svojem telesu. Ob neki priliki, ko je bila Terezija zamak¬ njena je na to vprašanje odgovorila, da je sv. Pavel prvi prejel rane Gospodove; toda pozneje, ko ni bila zamaknjena, je izjavila brez obo¬ tavljanja, da je bil sv. Frančišek Asiški prvi, ki je prejel rane Gos¬ podove in ni vedela ničesar o svoji prejšni izjavi glede sv. Pavla. V tem slučaju zamaknjenec in naravno spoznanje nista soglašala. Človek v normalnem stanju soglaša z ustnim izročilom, zamaknjeni s sv. pismom. Obiskovalci Konnersreutha so vedeli, da so bili v preteklosti ljudje z ranami Gospodovimi v oddaljenih krajih. Terezija Neumann ima rane sedaj in za vojake je bil Konners- reuth dosegljiv. Ali je potem kaj čudnega, da jih je sto in sto hitelo v ta kraj z “jeepi” in tanki, ko so pred vojno ljudje prihajali iz vsega sveta z avtomobili in busi? Ali je kaj čud¬ nega, da je vsak vojak in vojaški duhovnik poskušal ne gledati na njene roke, a je gledal vseeno? Ali je kaj čudnega, da se oči zopet in zopet vračajo na njene roke ? Medtem, ko so vojaki opazovali njene roke, so mislili kakor večina obiskovalcev o tem, kar so slišali in čitali o ranah, in so se pri tem spomnili, da ona ne nosi samo rane, kijih vidijo, ampak tudi druge. Njene noge so nosile ista znamenja ran kakor roke. Na prsih je rana, ki jo neki vojak opisuje kot rano, ki jo je napravil meč, sodeč po krvavem madežu na obleki, katero mu je bilo dovoljeno si ogledati. Njene rane nosijo znamenja bičanja in velike odtiske nošenja križa. Njena glava nosi r^ne, kakor jih napravi trnjeva krona. Vojaki in vojaški duhovniki so videli ali pa jim je o tem pripovedo¬ val župnik Naber,da Terezija krvavi iz ran v času zamaknjenja v trpljen- AVE MARIA 21 je Gospodovo, ko vidi in se udeležuje smrtnega boja Njega, katerega telo je bilo mučeno zaradi nas pred 1900 leti. Prav tako krvavijo njene oči za časa trpljenja. Župnik jim je pripo¬ vedoval, kako je nastala prva rana in potem druge, kaj so rekli ljudje, ko so o tem zvedeli, in kaj je rekla Terezija o svojih ranah. Prva rana je nastala takole: 13. februarja, na soboto pred pustnim torkom leta 1926 je Tereziji pri sv. maši postalo tako slabo, da je morala zapustiti vaško cerkvico. Ko je prišla domov, je morala takoj v posteljo. Navzoči zdravnik je ugotovil, da je bolezen podobna influenci. K temu so se pridružile še hude bolečine v ušesih, ki so po preteku dveh let izginile. V torek 4. marca 1926 je bila Terezija zopet v postelji radi iste bolezni, katero je imela zaporedoma v prejšnih letih, od katere pa je vedno čudovito ozdravela. Bila je zelo slaba in bolečine so bile tako velike, daje komaj mogla moliti, niti križevega pota ne. To stanje je trajalo in se nadaljevalo tudi v veli¬ kem tedno tako, da Terezija ni mogla prav razumeti, da se je čas za po¬ sebno pobožnost do trpljenja Gospod¬ ovega začel. Ko je tako ležala na postelji vsa zdelana od trpljenja, je nenadoma zagledala božjega Odrešenika na getzemanskem vrtu na Oljski gori. “Videla sem ga klečečega na zemlji,” pravi Terezija sama, “videla sem še druge stvari kakor drevesa, skale in tudi apostole. Niso spali, ampak so sedeli naslonjeni na skalo. Iz- gledali so popolnoma izčrpani. Na¬ enkrat sem čutila tako bolečino na prsih, da sem mislila, da je prišla moja zadnja ura. Nato sem čutila, kako nekaj teče po mojem telesu. Bila je kri. ” Kri je tekla do opoldne drugega dne. Terezija je postala tako slaba, da je komaj vedela, kje je ali kaj se z njo godi. Bilo je teden pozneje 11. marca. Ona niti ni vedela, da je četrtek . Tisto noč je zopet videla Odrešenika, najprej na Oljski gori in potem pri stebru bičanja. Rana na srčni strani je zopet začela krvaveti. Ponoči 18. marca je zopet videla Kristusa na Oljski gori in kako je bil s trnjem kronan. Rana na srčni strani je zopet krvavela. Na petek pred tiho nedeljo je videla Odrešenika, kako nosi težki križ in kako pada pod njegovo težo. Jezus na Oljski gori Njena rana na srčni strani je zopet krvavela, obenem pa se je prikazala odprta rana na njeni levi roki. Njena mati je to opazila in jo je vprašala, kaj se je zgodilo. Terezija je od¬ govorila, da se je to zgodilo samo od sebe. Bilo je to 26. marca 1926 in Tereziji je še manjkalo dva tedna do njenega rojstnega dne. Terezija Neumann je pripovedo¬ vala: “Starši še niso nič vedeli, kar se mi je zgodilo. Rano na srčni strani sem lahko zakrila pred njimi do velikega četrtka. Do takrat še nisem 22 AVE MARIA imela drugih ran. Moja zares zaupna prijateljica je bila moja sestra Krescencija. Popolnoma sem se mogla zanesti nanjo. Ona ne bi ničesar povedala. Njej sem rekla: Saj veš, da ima moja mati vedno tak strah, če se kaj zgodi. Izperi te krvave madeže iz obleke, da ne bi mati kaj videla. Moja sestra je storila čisto mirno, kar sem želela, ne da bi me nadlegovala z vprašanji. ” Terezija je nosila črno blago preko ramen, da bi bili krvavi mad¬ eži manj opazni. Njeni starši so Terezija Neumann med svo¬ jim skrivnostnim trpljenjem* mislili, je rekla, da to dela zaradi prehlajenja. Nekega dne ji je rekla mati, da ni treba, da bi vsak dan nosila eno in isto črno blago. “Tako izgledaš kot kaka stara mati.” Vzela ga ji je, toda Terezija je tako dolgo moledovala, da so ji ga naslednji dan vrnili. Na veliki četrtek je oče odkril njeno skrivnost. Terezija je zopet videla v prikazni Gospoda na Oljski gori in njena rana na prsih je krvavela. Gospod Neumann je videl, kako je vlekla črno blago z ramen. Ter¬ ezija ga je prosila za drugega, in ko ji je dal en kos, je prosila za drug¬ ega večjega. Opazil je, kako ga je osemkrat zavila in ga premeteno skrila pod odejo. Terezija pojasnuje: “Toda v svoji slabosti sem bila nekoliko neokretna in tako je vseeno opazil in moja dolgo in skrbno skri - vana skrivnost je bila odkrita. Oče je našel s krvjo namočeno blago in ga je pokazal materi. Na ta način so bili moji starši opozorjeni na veliki četrtek na čudno krvavitev na moji srčni strani, četudi še niso videli rane in vedeli za njeno zvezo s krvavenjem. ” Na veliki petek je med prikaznijo Gospodovega smrtnega boja na Oljski gori in ko je bila neobčutljiva za okolico, tako krvavela iz rane na prsih, da podloženo blago ni moglo več popiti vse krvi, ampak je udarila skozi in namočila celo močno srajco. “Poleg tega, ” je pripovedovala Ter¬ ezija, “je mogel vsakdo videti kri, ki je tekla iz mojih oči tako močno, da je polnila ves moj obraz. Starši so se začeli zavedati, kaj se mi je zgo¬ dilo in so komaj mogli verjeti svojim očem. Nič pa še niso vedeli o ranah na rokah in nogah. Kajti te rane so se prvikrat tudi prikazale na veliki petek. Kdaj sem jih prejela, niti sama ne vem. Na veliki petek so bile eno¬ stavno tam. “Pred tem nisem nič vedela, da bom imela rane. Tudi nisem imela nobenega pojma o njih za časa za¬ maknjenja. O sebi nisem mogla mis¬ liti, niti storiti kaj, ampak sem samo mogla gledati Odrešenika. Ko sem se zavedla po zamaknjenju na veliki petek, sem čutila, da krvavim tudi na rokah in nogah. Vendar nisem mogla nič videti, ker nisem mogla odpreti oči, ki so bile zalite s krvjo. Niti zvečer«.nisem mogla videti, zato sem rekla sestri: Krescencija, poglej kaj je z mojimi rokami in nogami, ker me tako bolijo. Moja sestra je ob¬ vezala rane, ne da bi o tem obvestila AVE MARIA 23 moje starše, da ne bi bili po nepo¬ trebnem vznemirjeni. ” Na veliko soboto so njeni starši zvedeli, kaj se je zgodilo z njenimi rokami in nogami. Zaradi prevelik¬ ega trpljenja na veliki petek so starši čakali do naslednjega dne, da zrahljajo posteljo in preložijo svojo hčerko. Ko so spreminjali postelj¬ nino so videli rane na rokah in nogah. V začudenju in v skrbi so o vsem obvestili domačega župnika. Ko je vse zvedel od staršev, kaj se je zgodilo, in zaradi Terezi jinega nasprotovanja ji je ukazal pod sveto pokorščino, kot njen župnik in duh¬ ovni vodja, da mu pokaže njene roke in noge. Župnik Naber je bil tako prevzet nad tem, kar je videl, da je potreb¬ oval nekaj časa predno se je zbral. Videl je, da Terezija Neumann nosi na vnanji strani vsake roke in na stopalih vsake noge okroglo odprto rano iz katere teče kri. Rane so ji povzročale velike bolečine. Rekla je, da ima občutek, kakor bi nekaj tičalo v rani. Bolela jo je tudi rana na prsih. Sedež bolečine je bil globoko v notranjosti. Rana na prsih ni na istem mestu, kakor je bil Kristus preboden s sulico, ampak ravno nad srcem. J?vati ‘lakon. ja ^aktamant Profesor Mazovec q 1 KRISTUSOVIH časih je skoro ■ j pri vseh narodih družina iz- gubila svoje bistvene in naravne prednosti: enotnost, nerazvezljivost in svetost. Družina ni bila več enotna, kajti mož je lahko imel več žena. Ni bila nerazvezljiva; že radi malenkostnih vzrokov je bila dovoljena ločitev. Najmanj pa je bila sveta; sčasoma je postala samo sredstvo, ki naj služi poželenju. Ločitev zakonske zveze je bila n. pr. nekaj tako vsakdanjega v tedanji rimski državi, da je modrec Seneka lahko trdil: Ogromno število žena bi lahko štelo leta, ne po številu konzulov (konzuli, so se menjavali vsako leto), ampak po številu za¬ konskih mož. In sv. Hieronim govori v nekem pismu o ženi, ki jo je po¬ kopal njen štiriindvajseti mož! Tudi pri Judih je bilo v navadi, da se je mož, radi kakršnegakoli vzroka, lahko ločil od žene in vzel drugo. Jezus Kristus pa je družini vrnil njene prvotne lastnosti: enotnost, nerazvezljivost in svetost. Nekoč so ga farizeji vprašali; "Ali je možu dovoljeno, ženo odsloviti iz kateregakoli vzroka?” In Kristus jim je odvrnil: “Ali niste brali, da je tisti, ki je od začetka prva dva človeka ustvaril, ju ustvaril kot moža in ženo in rekel: Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se bo pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo. Zatorej nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, naj človek ne loči.” (Mat. 19, 3-6). S temi besedami je Kristus po¬ trdil enotnost zakonske pogodbe. Pravi namreč, da se bo mož “pri¬ družil ženi” in ne več ženam; in da bosta eno telo. Še bolj jasno potrjuje Kristus 24 AVE MARIA nerazvezljivost zakona, ko pravi: “Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči.” S tem je povedal, da je zakon neločljiv po božji volji. Krščanska vera torej ne dopušča nobenega vzroka za ločitev! Zakonu pa je tudi povrnil njegovo svetost. Še več, zakonski pogodbi je dal največjo mogočo svetost in vrednost: zakon je naredil za zakra¬ ment. Sv. Pavel primerja zakonsko zvezo z zvezo med Kristusom in Cerkvijo, njegovo nevesto. Sveta Cerkev je vedno, po zgledu svojega božjega ustanovitelja, v besedi in dejanju priznavala te vzvišene lastnosti sv. zakona. Za njegovo svetost, nerazvezljivost in enotnost se je skozi stoletja trdo bojevala in trpeti je morala celo preganjanja. Henrik VIII., angleški kralj, se je hotel ločiti od Katarine Aragonske, da bi lahko povišal za kraljico svojo priležnico Ano Bolensko. Papežu Klemenu VII pa, ki se mu je uprl, je zagrozil: Ali mi dovoliš ločitev za¬ kona, ali pa bomo jaz in z menoj vse moje kraljestvo odpadli od Cerkve. Toda papež je moral dopustiti, da je odpadel od Cerkve angleški narod samo zato, ker je s tem rešil čast sv. zakona. Tako je ravnala Cerkev v podob¬ nih slučajih skozi vseh dvajset stoletij svojega obstaja, za obrambo krščanske družine, ki jo ima za sveto in nedotakljivo stvar ter za vogelni kamen vsega družabnega življenja in omike. K atoliški svet je od prvih časov krščanstva spoštoval soboto kot poseben Mariji posvečen dan. Redovniki, duhovniki in pobožni laiki so se Mariji na čast v soboto postili in vršili razna bogoljubna dela, da si prislužijo pri Mariji milost za razne potrebe v življenju. Verno ljudstvo je smatralo, da je zlasti noč med petkom in soboto tudi posvečena Mariji in da to noč Marija potuje v vice in rešuje iz njih verne duše, ki so pridobile že toliko milosti v svojem trpljenju onstran groba, da jih zamoreodpel- jati v nebo pred božje obličje. Spremljajo pa Marijo v njenem po¬ vratku iz vic tudi one duše, ki niso še pretrpele časnih kazni in morajo čakati, da jim Bog podeli milosti popolne rešitve, da zamorejo gledati nebeško kraljestvo in uživati njegovo veselje. Verni ljudje trdijo v svoji pobož¬ nosti, da so Marijina oblačila mokra od solz teh dušic, ki že ne morejo z Marijo v nebo, pa je njihovo hrepen¬ enje tako silno in njihova žalost tako velika, da jim lijejo solze iz oči na Marijina oblačila. AVE MARIA 25 Spominjam se še na staro pre¬ lepo molitev, katero mi je povedal pokojni stari oče in jo molil vsak petek večer k Mariji. Glasila se je takole: “Pojdimo spat, svete križe pre¬ jemat ! Kdor je z Bogom, Bog je z njim, in Matere božje Sin. Pojdimo na gorice in vodice gledat, kaj Marija dela! Verne dušice napaja in jih v sveti raj sprevaja. Da bi tudi naše prišle k vašim! Amen. ” Razumljivo je, da je Marija bila vesela njej posvečene sobote, saj se je zgodilo, da se je neštetokrat ravno v soboto prikazala in obilne milosti delila. Tako je znano iz zgodovine božje poti na Sveti gori pri Gorici, da se je Marija prikazala pastirici Urški Ferligojevi tretjo soboto po binkoštihin ji dala posebno naročilo: “Reci ljudstvu, da mi zida cerkev in me prosi milosti! ’’ Na to Marijino zapoved je Urška prepotovala vso goriško okolico in ljudem pripovedo¬ vala, kako se ji je Marija prikazala in kakšno poročilo je dala. Kljub preganjanju posvetnih oblasti je Urška vztrajala v svojem, od Marije ji danem naročilu ter dosegla, da se je res kmalu sezidala na Sveti gori cerkev, da so začeli ljudje v trumah romati že v prvi polovici XVI. stol, v njeno svetišče in da jim je Marija izkazovala obile milosti za dušo in telo. Od kar je sveti oče posvetil svet leta 1942 Marijinemu Srcu, je izšlo - " ' —T tudi naročilo, naj verni in pobožni katoličani prvo soboto v mesecu smatrajo za posebej Marijinemu Srcu posvečeno, naj na to soboto sprejmejo svete zakramente in naj doprinašajo v molitvah in drugih dobrih delih žrtve, da se Bog usmili razdejanega grešnega sveta. Na Marijine priprošnje se je Portugal¬ ska izpreobrnila. In po Marijini napovedi v Fatimi se je razlila nad svetom strašna druga svetovna vojna, ki je terjala toliko žrtev in taka strašna razdejanja dežel in držav. A Marija je napovedala, da bo ravno s posvetitvijo njenemu presvetemu Srcu in pa z izpreobrnitvijo trdo¬ vratnih grešnikov po žrtvah in proš¬ njah dobrih katoličanov konečno zmagalo njeno brezmadežno Srce in da se bo celo Rusija izpreobrnila. Marija ni povedala, kdaj se bo to zgodilo. Gotovo pa je, da bodo žrtve, molitve in trpljenje dobrih katoli¬ čanov doprinesle obilih sadov in milosti, da se dnevi strašnega gorja skrajšajo. Zato je zelo neprimerno, da mnogi celo dobri in verni ljudje omagujejo v svojem zaupanju do Boga in Marije. Kar je Marija na¬ povedala v svojih prikazovanjih, bodisi v Lurdu, bodisi v Fatimi, bodisi kje drugje, vse se je izpolnilo. Njena beseda je ostala vedno resni¬ čna. In tako moramo zaupati, da bo tudi preko grozovitih težav sedanj¬ ega časa zmagovito strla vsemu zlu glavo in da se bodo časi umirili in da bomo mi ali naši otroci uživali boljše dni. DR. IVAN ČESNIK Resnično kesanje izvira iz sovraštva do greha in iz ljubezni do Boga, če se tako kesaš, da ti je v srcu bridko, kar ti je bilo prej v Življenju sladko, in da te v duši muči, kar ti je prej po telesu ugajalo, tedaj Šele v resnici zdihuješ k Bogu in vpi¬ ješ: “Zoper Tebe samega sem grešil, in kar je zlo pred Teboj, sem storil.”- Sv. Avguštin. 26 AVE MARIA VrlEKAJ IZVODOV mo- J~[ litvenika JEZUS, DOBRI PASTIR ima¬ mo v zalogi. Da po pravici povemo, samo 100 komadov ga je. Torej hitro si ga na¬ bavite od nas, če ga hočete imeti. Ta molitvenik ima v sebi Baragove molitve,'ki jih je zbral dr. Franc Jaklič. To je druga izdaja, ki jo je za¬ ložila družba sv. Mohorja v Celovcu lansko leto. Stari ljudje bodo zelo ve¬ seli, ko izvedo, da je ta molitvenik tiskan z debeli¬ mi črkami. Vezava je trda in je črne barve z rdečo obrezo. Molitvenik vsebuje 160 strani. Ima dvojne mašne molitve, spovedne in ob¬ hajilne molitve, dnevne mo¬ litve za čez dan, molitve za češčenje presv. Rešnjega Telesa, litanije presv. Srca in Matere božje, molitve za bolnike in trpeče, sveti kri¬ žev pot in Še druge lepe molitve. Kot rečeno, so to molitve, ki jih je sestavil svetniški škof Friderik Baraga. Cena tega molitvenika je $1.50. Naročite si ga od: Ave Maria Box 608 Lemont, Illinois Hitro, hitro! Sel bo kakor “hot cakes”. First come, first served! *** Dne 4. marca je k nam iz Johnstowna prišel naš novi gvardijan, Father Alojzij Madic, da prevzame svojo novo službo. Kot zadnjič rečeno, je bil Father Aloj¬ zij že enkrat prej gvardijan tukaj, torej Že ve, kaj ga Čak a. *♦* Isti dan, na praznik sv. Kazimirja, je Father Kazi¬ mir Zakrajšek obhajal svoj god tukaj. Že na predvečer so mu naši kleriki in mlajši patri zapeli podoknico oz. “pred- vratnico”. In drugo jutro je imel godovnjak peto sveto mašo na oltarju Marije Po¬ magaj. K obedu je prišlo nekaj gostov in sicer Father Mir¬ ko Godina iz Gary, Indiana, ter z njim dva druga patra- minorita, ki sta nedavno prišla v Ameriko. Med kosilom se je dvignil AVE MARIA 27 novi komisar slovenskih frančiškanov, Very Rev. Aleksander Urankar, in je spregovoril godovna vošči¬ la. Razodel nam je, da je ta dan ravno 50 let, kar je bil Father Kazimir ozdrav¬ ljen nevarne bolezni tuber¬ kuloze. Takrat je bil še študent. Ležal je na smrtni postelji, tako se je vsem zdelo. So mu ponujali Že mrtvaško svečo. Začeli so opravljati devetdnevnico na Čast Trsatski Materi božji in mladi redovnik je po Ma¬ rijini priprošnji ozdravel. Father Aleksander je dal¬ je povdarjal velike godov- njakove zasluge za verski preporod ameriških Sloven¬ cev in ogromno delo, ki ga je izvršil« On je ustanovi¬ telj slovenskega frančiš¬ kanskega komisarijata v Ameriki in oče komisar mu je dal Časten naslov “oče komisarij ata”. Omenil je tudi, da je le¬ tos ravno 25 let, kar ga je Father Kazimir dobil za Ameriko. V daljšem govoru se je Father Kazimir ob koncu kosila zahvaljeval za iz¬ kazano priznanje in pripo¬ vedoval težave in veselje, uspehe in poraze svojega dolgoletnega delovanja za blagor ameriških Slovencev in slovenskih frančiškanov v tej deželi. Glede omenjene njegove bolezni je povedal, da je takrat tudi naredil obljubo, da bo Mariji na Čast usta¬ novil list pod naslovom “Ave Maria”, če ozdravi. Ozdravil je, toda svojo ob¬ ljubo je mogel izpolniti Še¬ le kakih osem ali devet let pozneje, ko je ustanovil ta naš list Ave Maria« Zanimi¬ vo je, da je prva številka tega lista izšla 4. marca, v spomin na tisti dan, ko se je mladi fr. Kazimir ču¬ til ozdravljenega. Zraven tega smo izvedeli tudi, da je Father Kazimir z dovo¬ ljenjem predstojništva spre¬ menil svoje prvotno redovno ime v Kazimir, v spomin na omenjeni dogodek. Zelo važno pa je, kako je Father Kazimir pohvalil a- meriŠke Slovence, posebno zastopnike in zastopnice, za uspeh lista Ave Maria in našega komisarijata sploh. Brez njih bi ne bili nikamor prišli. Njim vsa čast in hvala! *** Naša redovna družina je zdaj naj večja, kar je še bila v zgodovini Leraonta. Vse skupaj jih je 35, ki spadajo v ta samostan, in izmed teh je 18 patrov. * * * Prihodnji mesec bo konec zanimivega potopisa p. Ru¬ dolfa, kitajskega misijo¬ narja. Objavljati smo ga začeli lansko leto v mar- čevi številki. Mnogi so se zelo zanimali za ta potopis in so ga z veseljem mesec za mesecem prebirali, *** Naš dolgoletni prijatelj in dobrotnik, Frank Gorenc iz mesta Hampshire, lil., je nam podaril dovolj ko¬ ruznega semena za vse na- Take slike našega glavnega oltarja še niste videli v tem listu. Kaže angele za oltarjem, ki so tam, odlar je bila naša kapela pred nekaj leti pobarvana. Sliko je posnel brat Ignacij, eden naših novincev* 28 AVE MARIA Se potrebe te pomladi, To je seme vrste “Dekalb hy- brid.” Naj Bog stotero poplača dobremu Mr. Gorencu! ♦** Lepa silhueta križa na strani 2 te številke je eden izmed lepih spominčkov iz Južne Tirole, ki jih je s seboj v Ameriko prinesel fr, Bazilij« Umetniške risbe za veliki teden na straneh 8 in 9 te Številke so delo našega umetnika fr, Inocenca, *** Delo v romarskem domu se nadaljuje. Ko dobite to Številko, bodo vse sobe Že napravljene. Seveda bo treba še strope in pode delati v posameznih sobah. Romarjem se obeta čedno prenočišče za poletni Čas, če bo Šlo vse tako dobro naprej« Naše Blejsko “jezero” X8C8C8XC8X0809S»C8C8»KeoeC8nSSSK^ VEČNI POPOTNIK Ta mesec bo brat Antonin naročnine pobiral po državi OHIO, kar mu bo še ostalo, potem pa še v drŽaviPENN- SYLVANIA. Prosimo vse, naj ga rade volje sprejmejo v svoje hiše. Bog plačaj! pri groti je zdaj napolnjeno z vodo, tako da res lepo zgleda. Nekaj vode smo sami not natočili v jeseni, večina pa je od dežja in snega, Kaj bodo pa zdaj rekli neverni Tomaži, ki so prej prerokovali, da ne bo naše jezerce nikdar polno? Saj lahko še otok Bled pod vo¬ do pride, Če kakšen velik oblak dobi luknjo ravno tukaj nad nami, ♦** Velik Baragov častilec, Joseph Gregorich iz May- wood, Illinois, izdeluje nov Življenjepis škofa Friderika Baraga, ki bo vseboval vse naj no ve j še iznajdbe in po¬ datke o tem velikem Slo¬ vencu. Gregorich piše iz znanstvenikovega sta¬ lišča in je njegovo delo zato zelo težavno in po¬ časno. V načrtu je, da se njegov spis v majhnih de¬ lih priobčuje v “Bulletinu” Baragove zveze, ki izhaja štirikrat na leto. Marquettski škof Noa, ki se zelo zanima za Barago, je lani dobil kopije dveh Baragovih pisem iz škofij¬ skega urada v Linzu, Av¬ strija. Do zdaj se ni znalo za ta pisma. Obe pismi je pisal Baraga škofu Linza v letu 1845, eno iz L’Ansa, drugo iz La Pointa. V pr¬ vem se Baraga zahvaljuje linškemu škofu za pomoč pri ustanovitvi misijonske postaje v L’Ansu, v drugem pa prosi za daljno pomoč; za misijon v Fond du Lacu. — Samostanski firbec VESELO ALELUJO SLOVENSKI FRANČIŠKANI pri Mariji Pomagaj v Lemontu voščimo vsem naročnikom, zastopnikom in zapečkarjem lista Ave Maria, in vsem dobrotnikom, sorodnikom in prijateljem. AVE MARIA 29 LYNDEN, WASH. - Piše Marija Šker¬ janc: Častiti oo. frančiškani! Tu pošil¬ jam za list Ave Maria in za Koledar. Oprostite, ker sem Že pozna skoraj en mesec, pa zaradi zametov ni pripeljal pošte in tudi vzel je ni. Ta list Ave Maria se mi zelo dopade. Dokler bom živa, bom naročnica Ave Ma¬ rije, ko je na prvi strani tako lepa slika da bi jo Človek kar naprej gledal, kako Dete Jezus veselo gleda svojo Mater. Sporočam, da so naši trije begunci pre¬ jeli Ave Marijo. So zelo veseli, ko ste se jih spomnili z listom Ave Maria. Sedaj je pa Se četrti begunec prišel, to je Franc Bregar. CROMWELL, MINN. - Piše Anton Chernich: Častiti očetje! Dne 16. decem¬ bra, 1949, je umrla moja soproga in Vaša naročnica na Ave Maria, zadeta od rnrtvo- uda ob prvi uri popoldne in je za vedno zatisnila svoje trudne oči nekaj Čez 8. uro zvečer. Bila je pokopana na 20. de¬ cembra ob 10. uri dopoldne s peto sv. mašo, katero je daroval Rev. Roy Ber¬ nard iz Carltona in jo je spremil na po¬ kopališče v Duluth ob veliki udeležitvi sorodnikov in prijateljev. Hvala lepa vsem tukaj. Ostali žalujoči so soprog Anton Chernich in sinovi Rudolf na do¬ mu in John Chernich s soprogo in vnu¬ kinjami v North Chicagi. Večna Inč naj Ti sveti in naj Ti bo lahka ameriška zemljica! Amen. Bi rad, da mi še pošiljate list Ave Ma¬ ria, dokler je plačano za naročnino. STETSONVILLE, WIS. - Piše Jose- phina Budan: Visokočastiti očetje v Le- montu! Zelo sem se zakasnila z mojo naročnino. Se Vam lepo zahvalim za ko- lendar in za sveto pismo. Bog Vam pla¬ čaj za VaŠ trud. To niso majhne reči, kar ste mi poslali. Kar ne morem nehati brati. Jaz nikoli slovenskega nauka ne slišim. Zdaj, ko to berem, pa mislim, da sem tudi tam blizu, kjer Jezus uČi. PALM SPRINGS, CALIF. - Piše Mary Shimetz: častiti gospod upravitelj! Tu¬ kaj sem priložila tri dolarje za tri svete maše: eno v čast presvetim ranam Jezu¬ sovim, eno v čast svetemu Frančišku, serafinskemu očetu, in eno pa na Čast Materi božji in svetemu Antonu v zahvalo za 40-letnico tretjega reda, V marcu je 40 let, kar sem bila pristopila v tretji red v Zagrebu, namreč takrat sem služila y Zagrebu — od marca 1910 pa do 1922. V Marijino družbo pa sem vstopila leta 1922. Tiste svete maše bodo zahvalnice za velike milosti, splošne in posebne, ki sem jih prejela od ljubega Boga med tem časom. Tudi Vam pošljem bukve Terezije Neu¬ mann, Mogoče je notri kaj opisano kake vrstice, ki jih nimate in lahko denete v Ave Marijo, ki v njej tako lepo pišete in priobčujete o Tereziji Neumann, da je res zanimivo« Da bi moral vsak verovati, da je res drugi silno lepi in veliki svet. Tukaj nam je za zdaj prikrito, dokler smo v tem ubogem trohljivem telesu. 30 AVE MARIA BIWABIK, MINN. - Piše Mary Delak: Častiti očetje frančiškani ! Čudno se mi vidi, kako da niste mojega pokojnega mo¬ ža Lojzeta Delak priključili k pokojnim v marčevi številki. Tako bi bil tudi on deležen molitve. On je bil dolgoletni na¬ ročnik Ave Marije, ki mu je bila v veliko tolažbo v njegovi dolgi bolezni. In zdaj pa hočem biti jaz, ker mi je ljuba vsaka vrstica v njej. BROOKLYN, N.Y. - Piše Antonija Rupnik: Spoštovani uradnik lista Ave Maria! Prosim, če tole daste v Ave Ma¬ rijo: Sveti križ, ki na steni nam visiš, da hišo naSo nam krasiš, to čast je naša in ponos, v težkih Časih naša si krepost. Sveti križ, ki na vratu mi visiš, da telo moje grešno Ti krasiš, objemi tudi dušo mojo, da enkrat Ti v nebesih večno slavo poje. Sveti križ, o sveti križ, samo Ti me najbolj razveseliš, ponoči ali podnevi sladek pride od tebe mi odmev. * * $■ PET-DOLARSKI KLUB za one, ki darujejo pet dolarjev, ali več za Baragov Romarski Dom Pretekli mesec so se pridružili temu klubu sledeči: Mrs. J. ZUPANČIČ, Cleveland, O. KATIE TRILLER, Whiting, Ind. Mr. Mrs. GUBANC, Cleveland, O. JOSEPHINE BREZNIKAR, Cleveland, 0. FRANCES PRHNE, Barberton, 0. FRANK GORENC, Hampshire, III. FRANCES NOVAK, Cleveland, 0. LOVRENC PAVŠEK & farni ly, Cleveland, 0< Mr. Mrs. LOUIS IŽANC, Cleveland, 0. MARY CASERMAN, Cleveland, 0 Ko življenje se mi bo stemnilo, napočil bo veseli dan. Takrat pa pridi, ljubi Jezus; deni me na Tvojo desno stran. B0L0B0, BEL. KONGO, AFRIKA. - Piše brat Karel Kerševan, c.m., misijo¬ nar (Vnebovzetje, 1947): V nedeljo, 3 t.m«, sva se z br. Marcelom vrnila na naŠ misijon z motociklem po 20-dnevni od¬ sotnosti, ko smo se 14. julija podali vsi trije člani našega misijona v Bikoro v našo tukajšnjo centralno hišo na letne duhovne vaje. Celotno potovanje, ki je doseglo skoro 900km, je zahtevalo skoro vsa možna sredstva, izvzemši samo le¬ talo. NaŠ misijon je najjužnejši naše pre¬ fekture in šega njegovo ozemlje se 125 km na jug. Bolobo je važna točka ob reki Kongo. Ladje, ki plujejo v obe smeri mi¬ mo, se redno tukaj ustavijo. Protestant¬ ski misijonarji so to že davno vedeli, zato so se precej pred nami tukaj nase¬ lili. Najbrž je ta naša postaja najmlajša zato, ker je najbolj oddaljena od našega središča in ker ni bilo zadosti misijon¬ skih moči, da bi že v poČetkih misijon¬ skega dela belgijske prov. misijonske družbe tu v Kongu zasedli vse vazne točke zaupanega misijonskega ozemlja. To pomanjkanje misijonskih delavcev traja tudi Še danes, kajti mesto dveh ali treh misijonarjev duhovnikov imajo ne¬ katere postaje po enega in, ko mora mi¬ sijonar na pot, da obišče svoje ovčice in tiste, ki Še niso njegove ovčice v no¬ tranjosti misijona, ostane misijonska po¬ staja z vsem, kar k njej pripada — n. pr. Šola — brez vodje in nadzornika ter cer¬ kev brez duhovnika in to včasih za cel mesec. V primeru naših duhovnih vaj, ker je to bilo med Šolskimi počitnicami, je misijonar sosednje naše postaje s po¬ močjo motociklja oskrboval dve postaji* Ko potniška ladja vozi na reki proti toku zmore kvečjem le 12km na uro. Na večer drugega dne smo pristali v Gombe (225km). Pravilno bi morali z ladjo še 25km naprej do Irebu, a je tam ob bregu AVE MARIA 31 voda prenizka v tem času ob suhi dobi (maj-oktober). Ker je bilo to predvideno, zato nas je v Gombe že Čakal motorni Čoln iz misijona Irebu. Rečne ladje ponoči ne vozijo, prav tako si tudi Črni strojnik našega Čolna ni upal v temi na pot. Kaj storiti, kje prenočiti? Ostali smo na ladji, pa o pra¬ vem počitku oz. spanju ni bilo govora. Redno namreč ponoči na ladjo nanosijo kuriva, drv za naslednji dan vožnje in pri tem delu Črni nosači motijo nočni mir. Mi trije smo pa morali zgodaj v nasled¬ njem jutru zapustiti ladjo, ker je Sla zgodaj naprej. Brat Marcel je v poznem večeru odšel s svojo neločljivo sprem¬ ljevalko — lovsko puSko — na suho. V teku noči so odstranili most, ki nas je vezal z zemljo, pa zato je br. Marcel Se pred tretjo uro zjutraj približal motorni Čoln k ladji, da smo naSo prtljago in sa¬ mi sebe preložili na čoln. Za družbo smo v Čolnu imeli dva Črna poStarja, ki sta tudi prišla iz Irebu, da prevzameta prispelo pošto za tjakaj. Teh eden, vinski bratec, se je nasrkal opoj¬ nega palmovega soka in se zato ni več obvladal. Že preje, ob tovorjenju motor¬ nega Čolna in sedaj na čolnu ga je br. Marcel ponovno pozval k redu. Končno, ker drugače ni šlo, mu je pritisnil eno gorko in ga pahnil v vodo. Revež ni bil ravno najboljše oblečen, k nesreči je bil celo obut in sedaj še na zunaj moker. Naglo se je skobacal iz plitve vode ter se sezul na bregu. Ker smo imeli Če dve uri do dneva, se je g. Tackx, najin predstojnik, odločil, da v vasi mašuje. Kapela je kak km stran. Vzeli smo torej kovčeg s potrebnim in jo v spremstvu krvoločnih komarjev poiska¬ li. Trebalo je zbuditi katehista, ker ni¬ smo imeli kozarca pitne vode. V revni, zanemarjeni kapelici, ki jo je pred leti br. Marcel zgradil, sem torej na god Kar- melske Matere božje ministriral. Med sv. mašo je odplula ladja, ki je do ve¬ čera privozila v Coq. Naš cilj je bil Bi- koro ob jezeru Tumba. Ni se še dobro zdanilo, ko smo odrinili, šesteri, proti toku navzgor. Vožnja na vodi v ranem jutru in sredi zime v od¬ prtem Čolnu tudi v vročem Kongu ni ravno prijetna. Ne vem, kako se je počutil črni poštar, ki je sedaj nepremično in tiho sedel na zadnjem koncu čolna. Še sonca ni bilo tisto jutro. Lahno oblečeni smo dovolj premraženi tri ure nato izstopili v lepem rečnem pristanišču v Irebu. (V pojasnilo omenjam, da odgovarja suhi letni Čas tu v Kongu naši zimi.) Tik nad bregom že ob kanalu, ki vodi v jezero Tumba (20km oddaljeno) so si postavili misijonarji svoje bivališče in nekoliko zadaj stoji cerkev, prva Mar- celpva tovrstna zgradba. Že k vodi nam je prišel naproti predstojnik tega misi¬ jona, g. Esser. Videl je takoj, da nam je treba kaj gorkega za v Želodec. Sicer je bilo Že ura osem in mi smo Še bili tešč. Jaz sem bil prvič tukaj, doČim je br. Marcelu vsaka stvar obujala spomine na njegova prva misijonska leta. Ta postaja se ponaša s še enim misijonarjem g. De- vos, ki je deloma tudi vojaški kaplan, ker ima duhovno oskrbo za nekako vojaš¬ nico, ki je tu« Sestre usmiljenke imajo šolo za deklice in dispanzer, Tukaj sem videl zanimivost: belo “črno” deklico. Redek naraven pojav, ki ima tudi v Ži¬ valstvu svoje primere, n. pr, “božanski” indijski beli slon. za nase pokojne naročnike MARY TRAMPUSH, Minneapolis, Minn. MARY CHERNICH, Cromwell, Minn. LOJZE DELAK, Biwabik, Minn. Bog jim daj večni miri 32 AVE MARIA Najpozneje 19. naj bi bili v Bikom. G. Esser je bil tudi namenjen tja« Na njem je bilo, da določi čas odhoda upo¬ števajoč vremenske razmere, ker pot preko jezera ni vselej varna. Morda radi premajhne previdnosti je postal njegova Žrtev eden naših prvih tukajšnjih misi¬ jonarjev, ki je pred leti v njegovih valo¬ vih utonil skupaj s Štiridesetimi otroki. Torej v Četrtek in petek ni kazalo na pot, pa odšli smo v soboto zjutraj, Z že znanim motornim Čolnom smo odrajžali. Pravijo, da je 60klm med Irebu in Biko- rom, ki je na vzhodnem bregu jezera. Okoli desetih smo zapluli vanj. Imel sem vtis, da se vozim na morju že radi tega, ker na obzorju ni bilo drugega kot voda in pa tudi radi zibanja na valovih. Vča¬ sih jezero nenadoma vzkipi in tedaj je nevarno. že z jezera sem s pogledom iskal mi¬ sijon, ki ga pa zakriva zelenje, ker je nekoliko odmaknjen v ozadje« G. apos¬ tolski prefekt msgr. Vandekerckhove je ne vem kako zaslutil, da smo prispeli ter nam je šel naproti, dočim je bila o- stala družina zbrana pri kosilu. Ljubez¬ nivo smo bili sprejeti. Mene je g. msgr. poznal Že iz Belgije. Bilo je nas deset v hiši skupaj zbranih na god sv« Vincencij a, da v osmini nje¬ govega praznika obnovimo in pomnožimo misijonskega duha v sebi. Tudi usmiljenke so se zbrale v njihovi tukajšnji hiši, a je njih veliko več kot nas. Vseh je v Kongu 36. Na duhovnih vajah jih je bilo 22. Prišle so po večini iz 130km oddaljenega Coq-a, kjer oskr¬ bujejo dve bolnišnici in Šolo za Črno Žensko mladež« Pa je tudi od njih prema¬ lo za vse potrebe, kajti nekaj dni pozne* je sem imel priliko vprav v Coq-u videti črnega učitelja v razredu črnih deklic« Sestra ravnateljica je pojasnila, da je to zato, ker domača učiteljica nima do« volj avtoritete nad porednicami lastne polti, zato učitelj, ki si upa nastopiti, če treba* Cerkev v Bikoru, misijonsko hišo i« dr« je zidal misijonar, ki je prišel v misi¬ jone še kot študent in bil tu posvečen. Hiša je lepa in prostorna, tudi cerkev je naredila name vtis, da je morda preve- ika za obstoječe potrebe. Postavljena je v obliki latinskega križa, prezbiterij precej dvignjen, tako da je glavni oltar močno povdarjen. Stavbenik sestrske hiše je pa bila neka sestra* Njih stanovanja nisem videl, p aČ pa sem se začudil nad mizernimi kočami domačinov, ki so tukaj še bolj revni kot v Bol o bu. Je neumljivo, -da more Človek, ki je vendar razumno bitje, prebivati v taki revščini. Naglo je tekel čas našega bivanja v Bikoru, meni so ga zopet mnogo vzele polomljene ure. V nedeljo 27. julija je bila za nas tri iz Boloba ugodna prilika, da pridemo po ceni v Coq(uilhatville) in od tam z ladjo po reki navzdol. Neki tovorni avto nas je v Štirih urah presta¬ vil tjakaj« Ta del pota bi bilo zelo za¬ nimivo bolj počasi narediti. Lepa cesta pelje skozi velikanske kavčukove na¬ sade, ki so po največ nastali iz potreb zadnje vojne in še niso dorasli. še bolj zanimiv je bil prehod skozi številne zamorske vasi. Ko luna raste in so noči svetle, tedaj zamorci ob me¬ sečini po cele noči preplešejo, ko sonce sije pa seveda spe. V nekaterih vaseh so ob času, ko smo mimo vozili, Že ple¬ sali. Veliko mladine smo videli na cesti, ki je primerno in po njih šegi našemljena hitela na plesišče* Po obrazu si z belo barvo, ki se na njih črnini izvrstno od¬ raža, potegnejo nekatere Črte, ki ves obraz spremenijo. Drugi imajo celo telo pobarvano eno polovico rdeče, drugo pa belo, Uj« desna stran glave in vse dol do desne pete v eni barvi, leva stran pa v drugi; ali neko žensko sem videl, da je bila od pasu navzgor vsa rdeča. Ple¬ šejo pa tako, da se posamezniki ob bob¬ nanju gonga zvijajo na vse mogoče na¬ čine ter skačejo in pačijo obraz« Godbe kot smo je mi vajeni ne poznajo« Izvot- leno deblo, gong, je običajen inštrument, in se ne utrudijo z gotovo spretnostjo po njem razbijati. (Dalj* prihodnjič) BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI Vidmar, M, J. Kragelj Marolt; po $5: po $2: ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA— Po $20: M. Koncilija, J. Sernel; po $10: F. Jenko, A. Gaspar, F. Plautz, T. Kodelja, F. Novak. Zahvaljujejo se Bogu Očetu, presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Pomagaj, sv. Antonu in škofu Frideriku Baragu za uslišane prošnje, za prejete dobrote božje: Johana Krumberger z družino, Frances Pajk, Fannie Cerar, Rachel Francel, Paul Laurich in John Plut. DAR LISTU—Po A. Knez; po $2.50: Rev. M. Jager, A. Stopar, A. Srebernak; po $2: A. Krantz, M. Zupančič, j. Dolgan; po $1.50: J. Prišel, J. Lunder, p. McKenica, M. Starc, A. Doles, B. Vardijan, M. Filipovich, F. Legan, F. Glavich; po $1: M. Gliha, F. Kastigar, F. Ošaben, A. Ribnikar; po .754: J. Gliha; po .504: T. Centa, L Terskan, J. Travnikar, M. Casserman, F. Koren- chan, J. sernel, A. Jerina, e. Beg, M. Vidmar, M. Mihelič, A. Trepal, U. Lintol, F. Grili, M. Krsnik, J. Gustinčič, K. Hrestak, G. Omahen, - - - •• ZA SEMENIŠČE IN DRUGO-Po $ RR : N. N.; po $iq: N. N.; po $5: M. Janežič, A. Srebernak, M. K.; po $3: Mr. Mrs. Perusek, F. Paul; po $2.50: A. Pogačar, M. Vrček, M. Oblak; po $2: J. Plut; po $1.50: I. Pervanje, J. Globokar, A. Kužnik, J. Zupančič, P. Čelik, M. Zaletel; po $1: F. Skubic, M. Sterle, M. Mule, K. Cergol, J. Jakič, F. Soklič, H. Kompare; po .504: J. pavel, A. Hribar. Vidmar, M. Mule; po $9: M. Gerbec, J. Lindič; po $6: J. Knafelc, M. Mišic, A. Cercek, P. Laurich; po $5: A. Zorman, M. Coprich, M. Sraj, J. Arch, J. Mihelich, M. Zupančič, M. Marinčič, C. Gregor- ich, A. Bambrick, R. Serazin, M. Knaus, U. Lovko, B. Srehen, J. Zupančič, C. Hočevar, A. Marinčič, J. Kmet, M. Filipovich, J. Vidmar, J. Brezovar, F. Adler, P. simonelic, M. Selak, F. Zadnik, J. Cankar, J. Asseg, Mrs. Planinšek, A. Gril, L. Ižanc, F. Mirtič; po $4.50: F. Okoren; po $4: F. Pajk, A. Skedel, A. Kramer, A. Pintar, I. Pervanje, M. Brezar, A. Martinčič, D. Hudolin, A. Požar; po $3: M. Volkar, Mrs. Krajnc, J. Škerjanc, J. Kragelj, G. Omahen, J. Kervin, Stampfelc, F. Slapničar, Mrs. Škerl, J. Urbančič, M. Cekada, I. Majnik, M. Martin, M. Kuhar, J. Kokalj, A. Fortuna, F. Smrdel, A. Rudman, M. Batich, M. Shimetz, M. Staudohar, K. Kolar, M. Jeršin, M. Zrnec, M. Perusek, M. Bencina, F. Miklič, B. Mance; po $2.50: M. Verzuh, F. Juratov- ec; po $2: F. Petrovčič, E. Zabukovec, M. Klucev- sek, N. Wackerlin, M. Klun, B. Žagar, R. Gorjanc, M. Žagar, U. Kodek, H. Konda, H. Mirtič. F. Cerar, P. Laurich, A. Žagar, J. Zuzek, M. Marino, J. Krumberger, J. Kamnikar, J. Hočevar, J. Makov- ic, C. Hočevar, J. sterllng, M. Berush, A. Walter, M. Malovrh, F. Sedej, F. Kastigar, A. Smarker, A. Droll, P. Premetz, A. Rupnik, J. Sernel, L. Pavšek, A. Boldin, T. Turk, F. Kosmrl, A. Zotler; po $1.50: A. Tomaž, M. Jere, J. Rogel, R. Žgajnar, F. Krainz, J. Pajk, M. Nainigar, F. Raichel, M. Lovko, A. Sernel, M. Sodec, J. Lenarčič, R. Sabec, M. Gubane; po $1: C. Pogorelc, M. Knaus, A. Hribar, F. Govze, J. Strojan, J. Hočevar, J. Budan, A. Kozlevčar, A. Ribnikar, F. Zimmerman, C. Korber, M. Jeric, I. Kuhel, M. Adler, M. Kalist- er, M. Petche, A. Ticher, E. Kozaglav, J. Gruden, T. sulzer, Mrs. Kenik, F. Tonja, H. Pemus, F. Grili, U. Shmole, A. Trepal, J. Dolgan, M. Zupan¬ čič, M. Težak, M. Reichner, T. Kodelja, F. Glavan, J. Kristofelc, T. Troha, U. Legan, F. Kremžar, M. Jereb, F. Malečkar, F. Jenko, A. Skolar, M. Nada. ZA ROMARSKI DOM--P0 $10: J. Breznikar; po $5: M. Casserman, L. Ižanc, F. Novak, L. Pavšek, F. Gorenc, F. prhne, Mr. Mrs. Gubane, Mrs. Perpar, K. Triller, J. Zupančič; po $3: A. Fortuna; po $2.50: M. Darovic, R. Pershe; po $2: F. Krainz, J. Likan; po $1.50: F. Cercek, J. Urban¬ čič; po $1: M. Petche, K. Lozar, J. Nose, J. Me serko. ZA BARAGOVO ZVEZO-Po $2: M. Knaus; po $1,50: J. Zaman; po $1: Rev. J. Turk, F. Slapničar, J. Zupančič, K. Hočevar, Mrs. Stein- metz, E. Bing, J. Dolžan, M. Petche, F. po .504: M. Starc. ZA LUČKE— Po $20: Mrs. L. Baraga; J. Tanko, M. Russ; po $2.50: M. Oblak; . M. Mule, F. Kastigar, D. Hudolin; po $1.50: M. M ul h, J. zbocnik, R. Žgajnar, Mrs. Simončič, G. Tassotti, C. Homar, R. Russ; po $1: M. Gerbec, C. Pogorelc, A. Kraji, Mr. Mrs. Perusek, A. Pelcic, A. Kramer, A. Hočevar, A. Hribar, Mrs. Škerl, F. Krečič, M. Sedar, F. Pajk, E. Kozaglav, P. Podgornik, I. Pervanje, A. Rudman, Mrs. Lukač, M. Hočevar, Mrs. Shabec, M. Spetich, T. Grum, A. Martinčič, M. Staudohar, A. Skolar, M. Gubane, F. Ski*ic, F. Odlasek, F. Hočevar, F. Skubic; po .754: J. Logar; po .504: L. Baraga, M. Bahorich, A. Gale, M. Sadar, F. Govze, F. Drašler, R. Gorjanc, A. Godec, M. Jeric, M. Petche, J Kmet, J. Kužnik, M. Boldin, L. Pobega, J. Jakič, A. Kresevic, J. Meserko, F. Tonja, F. Sedej, M. Musič, M. Zupančič, M. Jelaric, M. Jasnar, Mrs. Perpar, J. Steblaj, F. Glavan, L. Pavšek, J. Kristofelc, T. Troha, M. Lovko, M. Bencina, F. Malečkar, J. Berlan, F. Petrič, A. Boldin, J. Kmet, M. Sturm, F. Perme, M. Možina; po .304: M. Berus; po .254: A. Krasovich. ZA SVETE MAŠE—Po $50: Friends & Relatives of M. Kobal, Mrs. L. Baraga; po $15: M. Fortuna; po $13.50: F. Odlasek; po $12: J. Baraga, M. Omerza; po $10.50: M. zaletel; po $10: A. Stopar, Mrs. Kostansek, D. Petkovič, M. Lavrič, M. Marinčič, J. Mihelich, F. Skubic, A. «$$$$$$$«! BARBARA ANCEL 6 50 1117 NO. NICHOLSON ST. JOLiET, ILL. 1950 1. Slovenske molitvenike imamo dvojne vrste: j j MARIJA POMAGAJ, tiskan z debelimi črka Ijiv za starejše ljudi, z zlato obrezo in us DRUŽINSKI MOLITVENIK, z manjšimi čr in navadno obrezo - za take, ki imajo dobrx_ NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS Senik sw YOUNG MEN&BOVS Ako želi Vas sin služiti Bogu kot DUHOVNIK ali SAMOSTANSKI BRAT v redu sv. Frančiška asiške¬ ga, povejte mu, da lahko izpolni svojo željo pri slo¬ venskih frančiškanih v Le- montu. Pokažite mu to oznanilo, ki je tudi v ang¬ leškem jeziku napisano, da ga bo lahko sam brak Najlepša Vam hvala. of Slovene nationality, who feel the call to serve God as PRIESTS or LAT BROTHERS in the Fran- ciscan Order, founded by St. Francis of Assisi, are invited to make their de- sires known to the Slovene Franciscans in Lemont. For full particulars, write to Very Rev. Commi8sary- Provincial St. Mary’s Seminary Lemont, Illinois SLOVENSKI STARŠI!