Gmajne v Spodnji Savinjski dolini in regulacija Savinje SLIKA: GMajNe V sPOdNjI sa VINjskI dOLINI Avtor: Anton Polšak Osnova: Zemljevidi franciscejskega katastra za Štajersko, Celjska kresija. Arhiv Republike Slovenije: http:/ /arsq.gov.si/ Query/archivplansuche.aspx?ID=23253. Anton Polšak 10 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja Uvod Savinja, ki je glavni vodotok v Spodnji Savinjski dolini, že od nekdaj močno vpliva na življenje ljudi ob njej. Geološko gledano je glavni dejavnik, ki je v času ledenih dob v c eljsko kotlino nasul obsežen prodni vršaj. n a produ so nastale plitve prsti, Savinja pa je pogosto tudi poplavljala in spreminjala svoj tok. Tako je ob njej nastal več sto metrov širok pas poplavnega območja s prodom, vodnimi kotanjami, močvirji in ostanki nekdanjih strug (lave). Slabša zemljišča, ki so vključevala tudi manj vredno območje ob reki, so v času fevdalizma kmetje skupno izkoriščali, saj te zemlje fevdalci niso razdelili mednje. Za ta zemljišča se uporablja oznaka oz. termin gmajna. Gmajno bomo v tem prispevku razumeli kot zemljišče, ki ni bilo razdeljeno med kmetije in so ga kmetje izkoriščali skupno. v Spodnji Savinjski dolini poznajo pod tem imenom zlasti pašniške gmajne (o rožen, 1957: 153), čeprav obstajajo tudi gozdne gmajne. d eloma so to skupno zemljo med kmetije in tudi druge zainteresirane (npr. mesta oz. trge) razdelili že pred zemljiško odvezo (1848), večji del pa kasneje, zlasti v drugi polovici 19. stoletja (1860–1880), manjši del pa je ostal nerazdeljen do začetka 20. stoletja ali celo do danes. posebnost Spodnje Savinjske doline je, da se je možnost za razdelitev gmajn pokazala prav po regulaciji Savinje (1876–1893), saj so z regulacijo pridobili tako nova zemljišča kot izboljšali sosednja, ki so jih prav tako izkoriščali kot gmajne. Tako imamo splošno prakso, da so najprej, večinoma že za časa marije Terezije in j ožefa ii., delili tiste gmajne ali dele gmajn, ki so bili nekoliko bolj oddaljeni od Savinje, v drugem obdobju pa gmajne ali dele gmajn, ki so bili v ožjem pasu ob Savinji. 1 o b tem moramo dodati, da v Spodnji Savinjski dolini gmajne niso bile samo ob Savinji, ampak tudi ob vsem severnem kotlinskem obrobju med Grušovjem in medlogom, nekaj pa tudi drugod (Slika 1). 1 marija Terezija je 7. decembra 1768 izdala poseben patent, po katerem naj se gmajne oz. veliki pašniki, ki jih uporabljajo podložniki, gospoščine ali oboji skupaj, razdelijo med podložnike glede na velikost njihovih kmetij (o rožen, 1957: 156). Skladno s tem patentom so razdelili precej pašniških gmajn, kar jih je ostalo, je leta 1848 prešlo v last sosesk. Dr. Anton Polšak Zavod RS za šolstvo anton.polsak@zrss.si COBISS: 1.04 S pojmom gmajna označujemo zemljišče, ki v času fevdalizma ni bilo razdeljeno med kmetije in so ga kmetje izkoriščali skupno. 11 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja Izvleček V članku obravnavamo gmajne v spodnji s avinjski dolini med Letušem in Levcem. termin gmajna smo uporabili kot starejše, a še vedno ustrezno poimenovanje za skupno vaško zemljišče, zemljišče, ki so ga kmetje izkoriščali skupno. Pri tem poimenovanju vztrajamo tudi zaradi tega, ker je v zavesti ljudi pojem gmajne vezan na slabša, manj rodovitna, odročna zemljišča. V prispevku smo se omejili na območje, ki je bilo v tem smislu deloma že preučeno, a novejša objava arhivskega gradiva na spletu omogoča nekaj dodatnih analiz in zlasti enostavnejši kartografski prikaz obsega nekdanjih gmajn. Osredotočili smo se zlasti na gmajne na nekdaj poplavnem območju s avinje, ki so bile kmetom razdeljene v največji meri po regulaciji s avinje (1876–1893). Z geografskega vidika presenečata njihov obseg in sklenjenost, saj so se več ali manj stikale in segale ob vsem desnem oziroma levem bregu s avinje od Letuša do Levca. Po regulaciji s avinje so bile dokončno razdeljene, prav tako pa je bilo možno med kmete razdeliti tudi nova zemljišča, ki so jih pridobili z regulacijo in so prej bila preveč močvirnata, prodnata ali zarasla, da bi jih sploh bilo možno izkoriščati v kmetijske namene. Navajamo tudi nekaj konkretnih posledic regulacije s avinje. danes so vidni le še skromni ostanki nekdanjih gmajn z močvirnim rastlinstvom in ribniki, ki so skupaj s s avinjo zaščiteni kot Natura 2000, vse preostale površine so intenzivno kmetijsko obdelane ali celo pozidane, izjema je le krajinski park Vrbje na območju nekdanje gramoznice. Ključne besede: Savinjska dolina, Savinja, skupna zemlja, franciscejski kataster, regulacija Commons in the Lower Savinja Valley and the Regulation of the Savinja River Abstract the article addresses the commons in the Lower s avinja Valley between towns Letuš and Levec. the old term »commons« was used to describe a tract of common village land that used to be exploited in the past a community of farmers as a whole. this term is also used because people associate it with a lower quality, less fertile and remote agricultural land. For the purpose of this article only the area that had already been partially researched was included, however, a more recent publishing of the archival material online provides a few additional analyses and, primarily, a simpler cartographic representation of the scope of the former commons. the focus is mainly on the commons in the former flood region of the s avinja river, which were for the most part allocated to farmers after the regulation of savinja (1876–1893). From the geographic point of view, their scope and their connection is quite surprising – they were mostly connected, reaching from Letuš to Levec all along the right and left savinja riverbank. a fter the regulation of savinja, they were finally distributed, while the farmers were also able, through the regulation, to acquire a new land that had previously been too marshy, gravelly or overgrown to be exploited for agriculture purposes. some of the consequences of the s avinja regulation are also stated. today, only a few humble remains of the former commons are visible, including marsh vegetation and ponds, which are protected as Natura 2000 together with the s avinja river. all other areas are highly agriculturally exploited or even built-up, with the exception of the regional park Vrbje in the area of a former gravel pit. Keywords: Savinja valley, Savinja, commons, Franziscean land cadastre, regulation Glede na zapisano je naš namen, da prikažemo prostorsko razmestitev in obseg gmajn v času nastanka franciscejskega katastra (za katastrske občine na obravnavanem območju l. 1825), ki je bil naš osnovi vir. Franciscejski kataster jasno kaže med kmete ali druge lastnike razdeljeno zemljo in tisto, ki je (še) bila skupna last oz. so jo kmetje imeli pravico skupno izkoriščati. To nam omogočajo katastrske mape in seznami parcel ter lastnikov. e dina težava je, da katastrske mape kažejo tudi prejšnje gmajne, kjer ni povsem jasno, ali so bile v času nastanka franciscejskega katastra že razdeljene ali pa še ne oz. le delno. prav tako je včasih težava, da so na prvotne katastrske mape tudi vnašali popravke, a je težko razbrati, kdaj so to storili in kaj se je s tem spremenilo. o pazili smo tudi manjše neskladje med samimi katastrskimi mapami (zemljevidi) 12 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja in seznami parcel oz. sezami lastnikov, kar velja zlasti za zemljišča bliže Savinji. k akorkoli, naš osnovni vir pregleda so bile katastrske mape za 25 katastrskih občin Spodnje Savinjske doline, ki smo ga po potrebi dopolnjevali s pregledom spisovnega gradiva. u porabili smo zlasti na spletu javno objavljeno gradivo franciscejskega katastra in reambulacijo a rhiva r epublike Slovenije (splet: http://arsq.gov.si/Query/archivplansuche. aspx?id=23254) ter spletni pregledovalnik starejših zemljevidov mapire – Historical m aps o nline (splet: https://mapire.eu/en/). Razprava S preučevanjem gmajn v Spodnji Savinjski dolini se je ukvarjal zlasti o rožen (1957). verjetno ni edini, je pa njegovo delo zelo pregledno in sintezno. v delu z naslovom Gmajne na področju Srednje Savinje in njenih pritokov je obravnaval nekoliko širše območje, kot nas zanima tokrat, gotovo pa ne bo škodilo, če se bomo v nadaljevanju dotaknili tudi gmajn na severnem robu c eljske kotline, ki nimajo neposredne zveze s Savinjo. n as tokrat sicer bolj zanimajo gmajne ob Savinji, še zlasti tiste, ki so se Savinje neposredno dotikale oziroma so segale do struge same. To je bilo območje, ki je bilo izpostavljeno poplavam, prestavljanju rečnega toka, nanašanju proda in drugega gradiva, zato dolgo časa ni bilo kultivirano in so ga v glavnem izkoriščali kot (pašniško) gmajno. po eni strani gre za to, da gre za površine, ki so jih kmetje izkoriščali Slika 1: Gmajne v spodnji s avinjski dolini po franciscejskem katastru (1825) in tok reke s avinje pred regulacijo v drugi polovici 19. stoletja Osnova: Zemljevid iz Geopedije, splet: http:/ /www.geopedia.si skupno (npr. pasli živino, sekali les in drva), po drugi strani pa za dejstvo, da gre za površine, ki so bile iz že navedenih vzrokov slabe, za kmetijstvo manj primerne (na severnem obrobju kotline tudi močvirne in ilovnate), kjer je bilo mnogo trnja, trava pa slaba, kisla. Sama beseda gmajna pomeni zemljišče, za katerega je značilno skupno izkoriščanje, skupna lastnina soseske, srenjska zemlja, a tudi skupnost. po sodobnem slovarju (SSkj) je »gmájna -e ž (ȃ ) 1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov: onkraj potoka se širi prostrana gmajna; ves dan je pasel na gmajni / kraške gmajne / občinska, vaška gmajna 2. zastar. skupnost, skupina: trška gmajna je imela shod / ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo ♪.« Gotovo pa med »prave« gmajne ne bomo šteli večinoma manjših parcel znotraj naselij oz. vasi, ki so sicer bile skupna last vaščanov, niso pa bile to med seboj povezane parcele, namenjene paši ali drugim oblikam kmetijske rabe (npr. pri polzeli, Trnavi, Šentrupertu, d obriši vasi ali ob Bolski pri d olenji vasi). Franciscejski kataster navaja skupna zemljiška kot zemljišča v lasti Gemeinde 2 … ali celo Gmeine …, zanimivo pa je, da to skupno, gmajnsko (srenjsko, vaško) zemljo pripišejo kar naseljem (Ortschaft …). 2 Tudi naslovi katastrskih map oz. seznamov parcel so različni: Grund parzellen protokoll von Gemeinde pletrovitsch; Grund parzellen protokoll der Gemeinde l akendorf; Grundparzellen protokoll der Gemeinde Sachsenfeld ipd. franciscejski kataster jasno kaže med kmete ali druge lastnike razdeljeno zemljo in tisto, ki je (še) bila skupna last oz. so jo kmetje imeli pravico skupno izkoriščati. 13 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja prekrivanje zemljevidov pokaže še eno zanimivost: gmajne ob Savinji so bile na rečnem produ, gmajne na severnem obrobju in deloma na zahodnem in južnem pa na finejših aluvialnih in pliocenskih naplavinah in s tem na težjih, ilovnatih tleh. Pregled gmajn med Letušem in Levcem podrobneje smo pregledali gmajne med l etušem in l evcem, gmajne na obrobju pa smo prikazali bolj ali manj za prostorsko predstavljivost njihove razprostranjenosti. Glede na obseg regulacije Savinje v letih 1876–1893, ki je zajela strugo med prihovo oz. mozirjem in sotočjem Savinje in l ožnice pri c elju, smo izpustili gmajne pri mozirju, l okah in n azarjih. o pisi se nanašajo v glavnem na ugotovitve o rožna (1957), deloma pa na ugotovitve in izračune iz franciscejskega katastra (1825). Letuška gmajna Slika 3: Letuška gmajna po franciscejskem katastru. Rdeče: območje gmajn, modro: struga s avinje (enako tudi pri ostalih slikah). l etuška gmajna je prva, najsevernejša gmajna, ki jo obravnavamo. o bsegala je okrog 75 ha na desnem bregu Savinje – območje, ki ga danes prečka l etuška struga. Gmajna se je neposredno nadaljevala v Braslovško gmajno na jugovzhodu. Gmajna je bila tudi ne levi strani Savinje med l etušem in sotočjem Savinje in pake (na njej je zdaj naselje r oje, ki deloma spada k r ečici ob paki, deloma pa k l etušu). Gmajna južno od sotočja proti podvinu je že spadala pod k.o. r ečica. n a gmajno spominjajo ledinska imena Gmajna, ki se tu pojavijo trikrat, del nekdanje gmajne pa je tudi l etuško polje. d el polja, ki ni bil del nekdanje gmajne in je zahodno od ceste l etuš–male Braslovče, pa imenujejo Staro polje. n eregulirana Savinja je tekla nekoliko južneje kot danes, a je kmalu za l etuškim mostom močno zavila proti severu, nakar pa se ponovno usmerila proti vzhodu, tako da je bilo sotočje s pako na približno istem mestu kot danes, le da je bila tam struga Savinje mnogo širša kot danes (franciscejski kataster ji v k.o. l etuš pripisuje 52 ha površin). o b Savinji so bila tudi prodišča, ki jih franciscejski kataster niti ne šteje med gmajne. Male Braslovče Gmajna je bila med naseljem in Savinjo, na severu pa se je na široko in brez prave meje stikala z l etuško gmajno. po podatkih iz franciscejskega katastra je merila malo več kot 89 oralov oz. 51,5 ha (večino gmajne obsegajo takratne parcele 328, 332 in 449). d elila se je dvakrat, drugič l. 1898. d el gmajne ob Savinji vzhodno od naselja je danes v celoti pozidan, osrednji del gmajne severno od naselja pa zavzemajo večinoma njive (malobraslovško polje). Preserje, Parižlje in Topovlje Preserska gmajna je bila med teraso oz. spodnjim delom l etuške struge in Savinjo in glede na obdobni rečni tok tudi različno velika (franciscejski kataster je severno od naselja ne kaže, a hkrati kaže kasnejšo delitev tamkajšnjega zemljišča). po podatkih iz franciscejskega katastra je merila malo manj kot 26 oralov oz. dobrih 15 ha. d elili so jo l. 1890. o b regulaciji so izgubili 5,5 ha na levem bregu Savinje in dobili novih 11 ha zemljišč. parcela 654, ki je danes razdeljena na 91 delov in zajema zemljišča med podvinsko strugo in Savinjo, je bila takrat zapisana v celoti kot vodni tok Savinje. prav tako so po regulaciji pridobili parcele s prvo številko 450, saj je pred regulacijo ta številka obsegala le 284,4 klafter (približno 10 arov) gmajne, danes Slika 2: Geološka karta z vrisanimi gmajnami (svetlo zeleno) Osnova: Buser, S. 1978: Osnovna geološka karta SFRJ, List Celje, 1:100.000. Zvezni geološki zavod, Beograd. 14 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja pa razdeljena na 50 delov okrog 12 ha njivskih in travniških površin. Tudi Parižlje, nekdaj naselje na robu terase, zdaj pa vse do Savinje, so imele svojo gmajno med teraso in Savinjo (okrog 9 ha), precej zemljišča pa tudi na levem – polzelskem bregu Savinje. d elili so jo 1889, delilna pogodba pa je iz leta 1906 (o rožen, 1957: 185). Topoveljska gmajna je po o rožnu (1957: 184) obsegala približno 20 ha zemljišča ob desnem bregu Savinje (leta 1890 so jo razdelili med 14 upravičencev), a franciscejski kataster beleži tudi skoraj 57 oralov (33 ha) zemljišč na levem bregu Savinje kot Topoveljsko-pariželjsko gmajno, a so to gmajno kmetje iz pariželj in Topovelj prodali polzelanom (o rožen, 1957: 185). Orla vas prva gmajna Orle vasi je bila med Grobeljskim mostom in Topoveljsko gmajno, druga pa na levem bregu Savinje pri Bregu. Zgornji del te gmajne so prodali Brežanom. o be gmajni so l. 1889 razdelili med 26 upravičencev. o rožen (1957: 184) piše, da so na gmajni rasli lepi jagnedi (topoli), pa tudi bori, našla pa se je celo vinska trta. Polzela, Ločica pri Polzeli, Breg pri Polzeli Polzelska gmajna je bila med podvinsko strugo (kratko kar Strugo) in Savinjo, nekako med sedanjim Spodnjim podvinom in nekdanjo pohištveno tovarno Garant v polzeli. vojaški zemljevid prve izdaje kaže, da se je Savinja cepila v več rokavov že malo pod podvinom, zemljevid druge izdaje pa vse skupaj nekoliko pomaknjeno proti parižljam in Topovljam. k akorkoli, dejstvo je, da sta na obeh bregovih Savinje obstajali dve dokaj obsežni gmajni. polzelska gmajna je obsegala poplavno ravnico zahodno od polzele; naselje je nastalo na višji terasi, pod njo pa se je zahodno od Struge že začela gmajna. o b visokih vodah jo je poplavljala Savinja, ki je segala prav do vznožja terase oz. vaških hiš. o rožen (1956: 181) navaja, da so jo odkupili od Žovneške gospoščine leta 1777, nekaj zemljišč pa so odkupili še od Topovljanov, ki so imeli zemljo svoj čas tudi na levem bregu Savinje. Tudi ta gmajna se je delila na Zgornjo in Spodnjo, a ne glede na smer reke, ampak glede na oddaljenost od nje. meja je bila približno pri sedanji železniški postaji (zgr. 1891). Bila je močno prodnata in polna grmovja ter topolov. prva delitev je bila verjetno sredi devetdesetih let 19. stoletja, a o njej ne vemo nič, druga pa je bila l. 1906, ko so gmajno dokončno razdelili (o rožen, 1956: 181). d anes je večinoma pozidana, le ob Savinji je še ostalo nekaj gozda. n ajvečja parcela na gmajni je imela številko 929 in je merila 29 oralov in 1430 klafter (17,58 ha). n aj ob tem povemo še, da je najstarejši del naselja nastal pod gradom k omenda prečno glede na današnje naselje, na obeh straneh sedanje malteške ceste in ulice pod gradom, cerkev Sv. margarete pa je bila povsem zunaj naselja. Ločica in Breg sta še zlasti zanimiva z vidika, da so novejši deli naselij večinoma na tleh nekdanje savinjske struge, deloma na območju nekdanjih gmajn. Staro vaško jedro Brega in l očice sta namreč na savinjski terasi, pod njima pa je nižja terasa, območje nekdanjih gmajn in kasnejše pozidave. j ugozahodno od l očice je bila l očiška gmajna, zahodno od Brega pa Breška gmajna. o rožen (1957: 183) mejo med njima postavlja pri današnji tovarni nogavic (v stečaju). k er sta bili obe gmajni na nižji poplavni terasi, je bila tamkajšnja zemlja zelo prodnata in peščena, še zlasti bolj proti Savinji. Treba je dodati, da je po regulaciji Savinje (1876– 1893) gmajna segala vsaj deloma prav do nove struge Savinje. po o rožnu (1957: 182, 183) so l očiško gmajno delili dvakrat (1875 in 1895), prav tako Breško Sliki 4 in 5: s avinja pri Polzeli na avstrijskem vojaškem zemljevidu prve (1763–1787) in druge izdaje (1807–1869) Vir: MAPIRE, The Historical Map Portal. Splet: http:/ /mapire.eu/ en/. 15 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja (1891 in 1906). o bakrat so najprej delili boljši del gmajne, drugič pa slabši, torej tisti, ki je bil bliže Savinji. Latkova vas, Šempeter, Roje Gmajne l atkove vasi, Šempetra in r oj so nekako v osredju našega preučevanega območja. o bmočje je bilo pomembno tudi zaradi grobeljskega mostu, ki je premoščal Savinjo med l atkovo vasjo in d obrtešo vasjo oz. Šempetrom. n a levem bregu Savinje so si med podvinsko strugo (ali Strugo) in Savinjo sledile d obrteška, Šempetrska in r ojška gmajna, na desni strani pa je bila Zgornja gmajna kmetov iz l atkove vasi (zahodno od ceste skozi naselje), vzhodno od vasi pa Spodnja gmajna, ki se je nadaljevala tudi ob bregu Savinje vse do grobeljskega mostu, franciscejski kataster pa kaže gmajno tudi na otoku med rokavoma Savinje pod grobeljskim mostom. o tok je segal vse do sotočja Savinje in Bolske. k ot takega ga lahko imamo za del Spodnje gmajne. o be gmajni skupaj sta obsegali okoli 100 ha zemljišč (o rožen, 1957, kar se zdi največji obseg). o b tej gmajni se srečamo s kar nekaj zanimivimi dejstvi: na gmajni so rasli jagnedi (vrsta črnega topola s pokončno rastočimi vejami), kar je značilno sicer za večino savinjskih gmajn, gmajna je imela tudi svoj del, kamor so na pašo gnali konje, roje. Zanimiv termin ali ime za več poimenovanj naselij v Savinjski dolini. 3 Tretja zanimivost je termin lava, ki označuje nekdanje rečne rokave ali močvirja ob njih – termin, ki se prav tako v Savinjski dolini pojavlja večkrat (z veliko začetnico tudi ime vodotoka l ava). o menili smo že Grobeljski most, ki je dobil ime po Grobljah, zgornjem delu l atkove vasi, nastale na slabše rodovitnih, obrečnih nanosih. 4 pod tem mostom se je savinjska struga cepila v dva rokava, z regulacijo so Savinjo speljali v vzhodni rokav, zahodni rokav pa zasuli in do leta 1907 zemljišče uporabljali kot gmajno. pred regulacijo je na gmajni izviralo več potočkov, po regulaciji pa se je gladina talne vode znižala za 2 m in so zaradi tega presahnili. n a Spodnji gmajni pod Grobeljskim mostom so do druge svetovne vojne tudi vezali splave (o rožen, 1957: 180). Šempetrska gmajna je na zahodu mejila na d obrteško (meja je bila nekdaj pri l enkovem mlinu, kasneje tamkajšnji tekstilni tovarni (delovala od 1932 do 1961) oz. tam, kjer je danes opuščen obrat aera), na vzhodu pa na r ojško (meja je bila približno tam, kjer je danes cesta Šempeter–Šešče, vendar je takrat še ni bilo, niti ni bilo mosta čez Savinjo). po o rožnu (1957: 176) naj bi merila več kot 100 oralov (57,5 ha), imela tako kot druge, svojega pastirja ali črednika, vas pa je imela tudi poslopje ali frjačo za trenje lanu, kar spet ni posebnost glede na druge gmajne ali naselja. posebnost pa je bilo na gmajni močno razraslo vrbovje. Tudi to gmajno so delili dvakrat: najprej so razdelili 300 do 400 m širok pas ob Strugi (Staro gmajno), pri drugi delitvi (okrog l. 1890) pa so razdelili 3 Tako ime ima zaselek r oje med sotočjem pake in Savinje in pa naselji Zgornje in Spodnje r oje med Šempetrom in vrbjem. po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je roja: rója -e ž (ọ́) nar. 1. plitva, ozka struga, po kateri včasih teče voda: sneg je pokrival grmovje in roje 2. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: narediti dolgo leseno rojo od izvira do kovačnice / voda pada iz roje na kolo ♪ (SSkj , splet: http://bos.zrc-sazu.si/ cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=roja&hs=1). etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (Snoj, 2009) navaja enake občnoimenske pomene besede (jarek, odvodni kanal, struga, vodni žleb za mlinsko kolo), a dodaja, da večina teh imen kaže na prvotno zamočvirjene travnike ali polja, osušene z odvodnimi kanali, beseda pa da je prevzeta iz furlanske besede Roja, ki pomeni odvodni kanal (Snoj, 2009: 359). poudarili bi zvezo z zamočvirjenimi travniki, saj so vsa tri prej omenjena naselja nastala na takih območjih, ki jih je o rožen imenoval kar konjski pašniki. konjem so bili pogosto namenjeni prav najslabši travniki z najbolj kislo travo. 4 k rajevni leksikon d ravske banovine (1937) omenja, da je ime morda v zvezi z rimsko utrdbo, ki da je stala v bližini mostu prek Savinje. po Geografskem terminološkem slovarju (2005) termin pomeni na kup zloženo kamenje, nastalo z razbijanjem štrlečih skal ob trebljenju obdelovalnih zemljišč oz. v geomorfološkem smislu moreno, po SSkj pa samo na kup zloženo kamenje, a tudi starinsko poimenovanje za razvalino, podrtijo. podobno tolmači pomen besede tudi e timološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (Snoj, 2009: 155). Slika 6: Polzelska gmajna Slika 7: Breška in Ločiška gmajna Na tem območju se srečamo z zanimivimi pojmi, po katerih se še danes imenujejo posamezna naselja, vodotoki, območja (roja, lava, prod, Groblje, …) 16 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja zemljišča vse do Savinje (Prodi). podobno in sočasno so delili tudi sosednjo, Dobrteško gmajno. Sliki 9 in 10: seznam parcel, ki so pripadale dobrteški, Šempetrski, Rojški ter Žalski in Vrbjanski gmajni. Na tem seznamu so parcele vpisali pod imena naselij (Ortschaft …), po navadi najdemo tovrstne parcele pod imenom Gemeinde, redkeje tudi Gmeine (zgornji primer za Žalec in Vrbje). Gmajni Zgornjih in Spodnjih r oj sta bili vzhodno od Šempetrske. Tudi ti dve gmajni so delili dvakrat. Sliki 11 in 12 prikazujeta stanje pred delitvijo in po drugi delitvi z razdeljenim zemljiščem vse do Savinje. Žalec, Vrbje Žalska in v rbjanska gmajna sta se prvotno stikali, zato lahko govorimo o Žalsko- v rbjanski gmajni. poleg te gmajne je obstajala še ožja Žalska gmajna, ki je bila zahodno od sedanje ceste Žalec–Griže (deloma območje sedanjega podjetja nivo). n a vzhodu se je nadaljevala v d obriško gmajno, na zahodu pa na nekdanjo Žalsko gmajno, ki je bila že razdeljena (Spodnje novine). prvotna Žalska gmajna je obsegala še območje vzhodno od v rbja (Stare in Spodnje novine) ter območje zahodno od v rbja (Župjek in Gornje n ovine). Že za časa marije Terezije je bila razdeljena v dolge in ozke parcele (o rožen, 1957: 169). Tako je od prvotne Žalsko-v rbjanske gmajne ostala le še v rbjanska gmajna. v rbjanska in (ožja) Žalska gmajna sta pred delitvijo v sredini in v drugi polovici 19. stoletja obsegali v glavnem območje med Strugo in Savinjo z izjemo poplavnih in preveč prodnih zemljišč ob sami reki. v rbjanska je obsegala okrog 137 oralov (80 ha), Žalska pa okrog 79 oralov (31,5 ha). v rbjansko gmajno so razdelili med letoma 1858 in 1868, ožjo Žalsko gmajno pa l. 1871. preostala zemljišča ob Savinji so razdelili šele po regulaciji reke, del pa je ostal tudi takrat še nerazdeljen in je po drugi svetovni vojni prešel v državno last. Slika 8: Šempetrska in Rojška gmajna ter gmajni Latkove vasi 17 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja Petrovče in Dobriša vas Dobriša vas je naselje zahodno od petrovč. n a vzhodu se tako tesno naslanja na petrovče, na zahodu pa obdaja dvorec n ovo c elje. Sega vse od glavne magistralne ceste do Savinje. poleg nekaj manjših kosov skupne zemlje je bila med Godomljo (pritokom l ave) in Savinjo večja gmajna s površino približno 43 oralov (25 ha). r azdelili so jo okrog l. 1896, po prvi svetovni vojni pa še zemljišče, ki so ga pridobili ob regulaciji Savinje in se je imenovalo Prod. Petrovška gmajna je bila v večjem delu med Strugo in Savinjo, a znaten del tudi severno od Struge, ožji pas pa je segal celo v samo naselje. vmes je bil del gmajne, ki so ga imenovali Svin(j)ski pašnik. večji del gmajne je bil južno od Struge; ta del gmajne se je delil na Zgornjo in Spodnjo gmajno in, kakor je že navada, je bil zgornji del gmajne v resnici od naselja bolj oddaljen, torej bliže Savinji, spodnji del pa bliže naselju. večji del gmajne je imel številko parcele 1 in že ta del je znašal malo več kot 73 oralov oziroma 42 ha, celotna gmajna pa okrog 100 oralov oziroma 57 ha (o rožen, 1957: 172). o krog leta 1887 so razdelili večji del gmajne, preostanek pa po prvi svetovni vojni. Zanimivo je, da so parcele, ki so jih izmerili na gmajni, segale že v katastrsko občino k asaze, ki je bila na drugi strani Savinje, in te so se po regulaciji še znatno povečale. Še niže ob Savinji je bila Spodnja levška gmajna (par. št. 222), ki je segala še v k.o. medlog (kjer je delovala betonarna podjetja ingrad). m anjši gmajni ob Savinji sta imeli tudi naselji k asaze in l isce. k asaška gmajna je bila severno in južno od današnje struge Savinje (k.o. k asaze sega danes tudi na nasprotni, tj. levi breg Savinje), l iška pa je bila tam, kjer je danes sama struga Savinje. k asaze so imele še drugo gmajno, ki se je začela tam, kjer so danes skladišča podjetja mirosan, in se v ozkem pasu nadaljevala ob cesti proti l ibojam vse do meje k.o. Sliki 11 in 12: Zgornjerojška gmajna pred delitvijo (1825, levo) in po njej (1889, desno) s severnim delom je segala vse do naselja. Večino gmajne so obsegale parcele št. 971, 1075 in 1076, skupno približno 53 oralov ali 30 in pol hektarov zemljišč. Na sliki 12 se lepo vidi struga regulirane s avinje. Vir: Arhiv R Slovenije. Splet: http:/ /arsq.gov.si/Query/archivplansuche.aspx?ID=214989. Slika 13: Vrbjanska in Žalska gmajna po prvi delitvi (rdeče). svetlo modro: s avinja po franciscejskem katastru, temno modro: današnja s avinja in ribnik Vrbje. 18 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja Sv. Lovrenc Zanimiv je primer k.o. Sv. Lovrenca. Čeprav na zemljevidih najdemo dve ledinski imeni gmajna (jugovzhodno od Šešč pri preboldu), na Franciscejskem katastru pa tudi Auf der Gemeinde (juigovzhodno od Sv. l ovrenca), jih le ta tam ne navaja ne na seznamu parcel ne na seznamu lastnikov. pač pa oba seznama navajata (skupne) parcele v lasti soseske (Gemeinde St. Lorenzen) južno od ceste Šešče–Griže. Gre za parcele s parcelnimi številkami od 1448 do 1499 in še parcele 1601, 1602 in 1603. k atastrska mapa jih kaže že pobarvane, kar bi lahko pomenilo, da so jih kmalu po l. 1825 razdelili kmetom. Zakaj naj bi bilo tudi nekdaj gmajna, ni prav jasno, saj je območje ravninsko in tudi zunaj poplavnega območja Savinje. Gmajne in regulacija Savinje Zamisli za temeljitejšo regulacijo Savinje (in pritokov) so »dozorele« v drugi polovici 19. stoletja, čeprav so znana regulacijska dela že od mnogo prej. n ačrte za regulacijo sta pripravila okrajni stavbni urad v c elju, ki je bil v sklopu okrajnega glavarstva v c elju, in deželni stavbni urad v Gradcu, ki je deloval v sklopu deželne (štajerske) vlade v Gradcu. d ela so se začela v glavnem po juniju 1876, ko je izšel ustrezni deželni zakon glede regulacije. prvi deželni zakon glede regulacije je veljal za obdobje 1877–1887, vendar so ga leta 1881 dopolnili z novim, ki je skrajšal obdobje regulacijskih del za dve leti – do leta 1885, ko so določili novo delovno dobo za čas med letoma 1885 in 1889, nato pa so se dela ustavila za dve leti, kajti zadnji deželni zakon glede regulacije je izšel leta 1891 in opredelil dela in financiranje do leta 1893 (o rožen, 1956: 15–18). r egulacijska dela so začeli pri naselju prihova pri mozirju in leta 1893 z regulacijo prišli do l evca pri c elju, kjer se v Savinjo izliva l ožnica. r egulacija Savinje skozi c elje, še zlasti pa regulacija njenega ovinka pred sotočjem z voglajno (pristovšek, 1934), pa je bila stvar druge etape regulacijskih del na Savinji, ki so se končala šele desetletje po drugi svetovni vojni. o rožen (1956: 15) piše, da je posebna komisija ob pripravah na regulacijo najprej določila inundacijsko ali poplavno območje, kjer je ločila območje, ki mu grozi uničenje (neposredno delovanje reke), in poplavno območje. o be območji sta namreč služili kot osnova za financiranje del, ki ga je deloma krila država oziroma dežela ter okraji in občine. Skupno je bilo takšnega območja ob reki 1639,46 ha, a žal ne izvemo, na kateri odsek reke Savinje se podatke nanaša – zdi se, da na celoten odsek med mozirjem in c eljem. k akorkoli, gre za območje ob reki, ki je bilo pogosto poplavljeno, slabo ali Slika 14: Obseg Petrovške gmajne leta 1825 (črtkano) Vidi se bolj drobna parcelacija gmajne severno od struge, južno od nje pa je sledila obliki dolgih prog, ki so ponekod segale vse do s avinje (modro obarvana je struga s avinje danes). Zamisli za temeljitejšo regulacijo Savinje (in pritokov) so »dozorele« v drugi polovici 19. stoletja. 19 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja nič kultivirano in posledično redko poseljeno. n a njem so bile gmajne, ki so jih vsaj do nastanka tamkajšnjih map franciscejskega katastra (1825) izkoriščali kmetje (in deloma gospoščina) v glavnem skupno. d elitev teh gmajn je bila smiselna in mogoča šele, ko so izvršili regulacijo, zato je (raz)delitev gmajn večinoma omejena na obdobje po regulaciji, razen gmajn, ki niso bile v ožjem pasu ob Savinji. Tako je bila splošna praksa, da so najprej delili gmajne ali dele gmajn, ki so bili bolj oddaljene od Savinje, šele nato pa ožje pasove neposredno ob reki (npr. gmajna pri Bregu in l očici, Šempeter, r oje, v rbje itn.). Čeprav so Savinjo regulirali že od prihove oz. n azarij, se bomo omejili na 15,2 km dolg tok Savinje v katastrskih občinah Spodnje Gorče, polzela, o rla vas, l atkova vas, Šempeter, Gornja vas, Žalec, Zabukovica, petrovče, k asaze in l evec, torej tok od okrog 600 m nad mostom, ki povezuje parižlje in polzelo do visečega mostu čez Savinjo pri Zgornjih l iscah v k.o. k asaze. po franciscejskem katastru smo ugotovili, da sta v prvi polovici 19. stoletja struga Savinja in neposredno poplavno območje, kjer so večinoma prevladovale gmajne ali pa še to ne (prodišča in močvirno površje), obsegala na omenjenem odseku reke okrog 434 ha. r ečna struga z občasnimi rokavi in ožjim poplavnim območjem je bila najširša med polzelo in l atkovo vasjo. j užno od polzele franciscejski kataster kaže nerazparcelirano ozemlje v širini do 500 m, kar zelo verjetno pomeni, da je v tem obsegu Savinja prestavljala strugo, še širše, do kar 850 m, pa je bilo nerazparcelirano območje jugovzhodno od l atkove vasi, kjer je Savinja občasno tekla severovzhodno ali jugozahodno od današnje industrijske cone. k asnejšo regulirano strugo so speljali po nekdanjem severnem kraku Savinje. med obema krakoma je bil rečni otok, ki je na franciscejskem katastru označen kot gmajna in je tvoril (večji) del nekdanje Spodnje gmajne v l atkovi vasi, kar smo že zapisali. Učinki in posledice regulacije o menili smo, da so neproduktivna zemljišča ob Savinji s samo rečno strugo obsegala približno 434 ha površine. k er ta zemljišča niso bila razparcelirana, seveda po franciscejskem katastru, na katerega smo se naslonili, ne vemo, koliko je bilo v resnici vodnih in koliko drugih, lahko tudi deloma za kmetijstvo (pašo) primernih površin. d anes so na tem območju obdelovalna oziroma kmetijska zemljišča, nekaj je ostalo vodnih oz. močvirnih površin (npr. ribnik v rbje z vodno površino okrog 11,2 ha) ter gozda, preostalo pa so tako ali drugače pozidana zemljišča. Če seštejemo parcele, ki vsaj z delom površine segajo v strugo reke Savinje in torej njihova raba vsaj v delu tudi vodna površina, znaša njihova površina po sedanjem katastru 124,7 ha. od tega je 10,9 ha gozda, 6,9 ha pozidanih površin in 74,8 ha vodnih površin. Skupno torej 92,6 ha nekmetijskih površin in 32 ha kmetijskih površin. Zanimalo nas je še, koliko vodne površine Savinje kaže javni pregledovalnik grafičnih podatkov (Gerk) m inistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ta kaže malo več kot 68 ha vodne površine, torej približno 7 ha manj kot uradni katastrski podatki. n ajveč gozda ob Savinji je pri betonarni južno od Žalca (Zgornja gmajna), okrog ribnika v rbje, južno od r oj (Gmajna), od sotočja Bolske in Savinje do industrijske cone v l atkovi vasi in vzhodno od Topovelj do Savinje, ki sta prav tako območji nekdanjih gmajn. n aša ocena je, da je gozda ob Savinji, na območju, kot ga obravnavamo, okrog 90 ha, a le malo sklenjenega v večjih parcelah nad 3–4 ha, večinoma pa gre za pas ob Savinji do širine okrog 30 m. Če seštejemo vodne površine Savinje (68 ha) in ribnika v rbje (skupno okrog 11,5 ha), ocenjene površine gozda (90 ha) in malo manj kot 7 ha pozidanih površin, dobimo, da so z regulacijo Savinje in kultivacijo nekdanjih gmajn, ki jih je regulacija omogočila, pridobili okrog 257 ha – v glavnem kmetijskih zemljišč. To seveda ne pomeni, da so nekdanje gmajne obsegale tolikšno površino ali pa, da je regulacija Savinje sama po sebi omogočala kultivacijo tolikšne površine, saj je bilo treba po regulaciji večino novih zemljišč (Novine!) šele iztrebiti grmovja, pobrati kamenje ali kako drugače urediti. k ar ni imelo smisla kultivirati, so prepustili gozdu ali pa vodnim površinam (poleg že omenjenega ribnika v rbje je nekaj manjših površin zlasti ob podvinski strugi in l avi, zunaj ožjega obravnavanega območja pa ribniki pri preserju). d anes so na nekdaj poplavnem območju Savinje obdelovalne površine tudi hmeljišča, na nekdanje gmajne pa spominjajo ostanki gozda, ribniki in krajši mrtvi rokavi. d el nekdanjih gmajn je tudi pozidan (poslovne, industrijske, obrtne cone, čistilna naprava idr.), del pa dobiva tudi novo vlogo v obliki turističnih in učnih poti, rekreacijskih in drugim dejavnostim namenjenih površin. n e smemo pa pozabiti tudi na kulturno dediščino, če ni že izgubljena, gotovo pa bodo na gmajne še naprej spominjala ledinska imena (v prvi vrsti n ovine, pa tudi pašniki, Travniki, Gmajna in njihove izpeljanke, Župjek, o grade ipd.). d ruga skupina posledic regulacije se nanaša neposredno na reko oz. njeno okolico. Že o rožen (1956: 18) je poudaril tako dejstvo, da so po Danes so na nekdaj poplavnem območju Savinje obdelovalne površine (tudi hmeljišča), na nekdanje gmajne pa spominjajo ostanki gozda, ribniki in krajši mrtvi rokavi. Po regulaciji Savinje so se začele kazati tudi negativne posledice, mdr. pospešen tok, globinska erozija zlasti v zgornjem delu, upad talne vode in usihanje studencev, kopičenje proda v Celju, kar je še povečalo poplavno ogroženost mesta. 20 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja regulaciji začeli obdelovati prejšnji nekulturni svet in gmajne ob reki kot tudi negativne posledice, mdr. pospešen tok, globinsko erozijo zlasti v zgornjem delu, upad talne vode in usihanje studencev, kopičenje proda v c elju, kar je še povečalo poplavno ogroženost mesta. prav slednji problem so reševali najdlje in ga rešili šele s prestavitvijo Savinje v ovinku pri sotočju z voglajno po drugi svetovni vojni, a tudi to nevarnosti poplav ni povsem odpravilo (ena najobsežnejših l. 1990). d a bi preprečili pretirano poglabljanje struge (Slika 17) in prenašanje proda, so na Savinji na več mestih zgradili jezove. izravnana in poglobljena struga je namreč povečala vodni 5 a vstrijski vojaški zemljevidi so izšli v treh izdajah: prva v letih 1763–1787 (t. i. j ožefinski vojaški zemljevid), druga v letih 1806–1869 in tretja v letih 1869–1887. prvi dve sta bili v merilu 1 : 28.800, tretja pa v merilu 1: 25.000 (ogrski del), 1 : 75.000 (celotna monarhija) in 1 : 200.000 (celotna monarhija in sosednja območja). Ti so objavljeni v interaktivni obliki tudi na spletnem naslovu http://mapire.eu/en/, vendar je pod imenom vojaških zemljevidov tretje izdaje več različnih izdaj. n a istem spletnem naslovu najdemo tudi franciscejski kataster, vendar le za večino ozemlja nekdanje k ranjske, ne pa Štajerske. Za preostali del Slovenije je treba pogledati na spletno mesto a rhiva r S: http:// arsq.gov.si/Query/archivplansuche.aspx?id=9512, kjer je gradivo tudi za druge katastre, vendar je arhiv z zemljevidi in seznami lastnikov in parcel popoln le za franciscejski kataster. vojaški rabi namenjene zemljevide a vstro-o grske in sosednjih območij tretje izdaje v merilu 1 : 200.000 najdemo na spletnem naslovu http://lazarus.elte.hu/hun/digkonyv/topo/3felmeres. S konca 19. stoletja (Spezialkarte der Österreichisch-ungarischen monarchie 1:75.000) in začetka 20. stoletja kakor tudi kasnejšega časa in celo obdobja okupacije med drugo svetovno vojno (npr. Spezialkarte der a lpen- u. d onau-r eichsgaue 1:75.000) je precej zemljevidov tudi v slovenskih knjižnicah. v digitalizirani obliki so objavljeni v d igitalni knjižnici Slovenije (splet: https://www. dlib.si/results/?query=‘source%3dzemljevidi‘&pageSize=25), od tega jih je veliko od avstrijskega vojaško-geografskega inštituta (militärgeographisches institut) z d unaja, hrani jih pa n arodna in univerzitetna knjižnica v ljubljani. padec in s tem (še zlasti globinsko) erozijo. j ezovi deloma umirijo vodni tok, deloma pa zadržujejo gradivo, ki ga voda prenaša (kotali) po dnu. j ezovi so bili za časa regulacije zgrajeni mdr. tudi v podvinu, pri polzeli in pri l etušu (verjetno tudi niže). Te jezove je Savinja večkrat poškodovala ali odnesla – vse tri omenjene je odnesla tudi poplava l. 1990, nato so obnovili jez pri l etušu in pri podvinu. o ba jezova služita tudi za napajanje mlinščic (pri podvinu podvinske struge oz. kratko Struge, ki je bila nekdaj najpomembnejša za pogon mlinov in žag). manjši jezovi, v izvedbi kamnite zložbe, ki jih imenujejo tudi kamnite drče, so še pri l očici – malo pod mostom avtoceste, vzhodno od l atkove vasi in pod mostom čez Savinjo pri Šeščah. Sicer pa je zunaj obravnavanega območja (med n azarjem in l etušem) še več jezov, od tega večji nad mostom v pri l etušu, kjer je del vode speljan v mlinščico, nato pri mozirju, kjer odvajaj del vode v (levo) mlinščico in (desno) v Savinjski gaj, in pri n azarjih. o b Savinji so bile tudi mlinščice; na našem območju l etuška in podvinska struga. n ajpomembnejša med mlinščicami je bila tako gotovo podvinska struga (uradno podvinsko- Žalska struga, kratko pa kar Struga), dolga 14 km in deloma izkopana za časa c eljskih grofov. 6 v zvezi z gmajnami je pomembna v 6 o tem beremo na spletni strani r azvojne agencije Savinja (splet: http://www.ra-savinja.si/pdf/tematske_poti.pdf), kar mogoče drži za del struge. a vstrijski vojaški zemljevid prve izdaje (1763–1787) kaže strugo od polzele do njenega izliva v Savinjo južno od Zgornjih r oj (s tremi mlini), zemljevid druge izdaje (1806–1869) pa od podvina do v rbja (verjetno s petimi mlini in petimi žagami). Da bi preprečili pretirano poglabljanje struge in prenašanje proda, so na Savinji na več mestih zgradili jezove. Izravnana in poglobljena struga je povečala vodni padec in s tem erozijo. Jezovi deloma umirijo vodni tok, deloma pa zadržujejo gradivo, ki ga voda prenaša po dnu. Slika 15: del Celjske kotline oz. spodnje s avinjske doline na avstrijskem vojaškem 5 zemljevidu druge izdaje (1806–1869) s s avinjo pred regulacijo ta izdaja se najbolje ujema z mapami franciscejskega katastra. Na vojaškem zemljevidu tretje izdaje 1869–1887) je s avinja prikazana že kot v celoti regulirana, prav tako kažejo tudi drugi vojaški zemljevidi. 21 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja toliko, da so le-te v glavnem obsegale območje med njo in Savinjo. a vstro-ogrski zemljevid (k . u. k. militärgeographisches institut in Wien) iz l. 1880/81 kaže na mlinščicah med l etušem in v rbjem 11 mlinov in 3 žage, nemški (militärgeographisches institut in Wien) iz l. 1943 11 mlinov, 5 žag in 2 He , jugoslovanski (vojnogeografski institut Beograd) iz l. 1956 pa 6 ali 7 mlinov, 9 žag in 2 He . r es pa je, da zemljevidi niso povsem zanesljiv vir. k ot zanimivost naj navedemo, da kaže avstro-ogrski zemljevid iz l. 1881 pri v rbju mlin, nemški iz l. 1943 žago in He , jugoslovanski iz l. 1956 pa žago in še tudi He , ki so ji pravili kar v rbjanka, čeprav je prenehala delovati l. 1947. n aj kot zanimivost zapišemo, da je bil malo niže še en, Štravsov mlin, ki je bil nato preurejen v žago, a je tudi ta prenehala z delovanjem. n e prav daleč navzgor, južno od Spodnjih r oj je bila na desni strani podvinske struge nekdaj »Žgankova« žaga, ki so jo po prvi svetovni vojni preuredili v vaško (Šribarjevo) elektrarno. od leta 1921 do konca druge svetovne vojne je z elektriko napajala Spodnje in Zgornje r oje, Šempeter, d obrtešo vas, podlog, Gotovlje in l ožnico (splet: http:// www.sempeter.si/kraji.html). o menili smo, da so nekdanji mlini in žage v glavnem prenehali z delom, deloma so jih nadomestile majhne elektrarne. d anes je za podvinsko strugo izdanih 5 koncesij za rabo vode za namen malih elektrarn (a gencije r S za okolje), od tega delujeta 2 ali 3. 7 Glede na padec 7 poleg omenjenih koncesij oz. dovoljenj sta izdani še dve dovoljenji za gojenje vodnih organizmov (ribogojnici), tri za namakanje in ena za odvzem vode za tehnološke namene (Tovarna nogavic polzela). Slika 16: s avinjska dolina v času a vsto-ogrske (1901-1915) z regulirano s avinjo. Vir: Za severni del zemljevida: Meschede, R., Zbožen. Prassberg a. d. Sann. K. u. k. Militärgeographisches Institut, 1901. Splet: https:/ /www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-TFHBWVLO; za južni del zemljevida: Charlemont, Teuchmann. Cilli und Ratschach. Militärgeographisches Institut, 1915. Splet: https:/ /www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-XV0RDU3Z. Slika 17: Povsem obzidana struga s avinje pod mostom ceste Parižlje–Polzela. Fotografirano ob suši avgusta 2013. Vidi se pospešena erozija v morsko sivico na rečnem dnu. 22 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja struge v celotni dolžini za 48 m (0,34 %) pa bi bilo verjetno možno zgraditi še kakšno. Sklep Skupna zemljišča ali gmajne, ki so izhajale iz fevdalne zemljiške strukture, so vključevala v glavnem tista zemljišča, ki niso bila niti dominikalna niti razdeljena med kmete oz. kmetije. k ot taka so ta zemljišča kmetje neke vasi (skupnosti ali srenje) izkoriščali skupno. d el teh zemljišč je bil med kmetije razdeljen že pred zemljiško odvezo, večina preostalih zemljišč pa po njej. v primeru Spodnje Savinjske doline imamo zanimiv primer, ko je skupna (gmajnska) zemlja in njena razdelitev povezana z regulacijo Savinje v drugi polovici 19. stoletja (1876–1893). d o regulacije Savinje se z razdelitvijo gmajn ni mudilo, ker so te obsegale resnično manj kakovostna zemljišča v obrečnem pasu, po regulaciji Savinje pa so se pokazale možnosti za ureditev in izboljšanje teh zemljišč in je bila njihova čimprejšnja razdelitev smiselna. Tako so do začetka devetdesetih let 19. stoletja razdelili glavnino poprej skupnih zemljišč. preostali del pa do konca stoletja, le zanemarljiv del je ostal nerazdeljen do druge svetovne vojne ali celo do danes. problematika je zanimiva tudi z vidika geografije, saj je z razdelitvijo gmajn po regulaciji nastala načrtna parcelacija, z novimi površinami pa so kmetje povečali svojo posest, čeprav je bilo pri malih kmetih zaznati bojazen, da bodo izgubili možnost skupne paše. pomembna je tudi skupna površina na novo pridobljenih ali urejenih kmetijskih površin po regulaciji, ki jo ocenjujemo med 200 in 300 ha, še zlasti zato, ker so na njih v veliki meri uredili ne samo pašnike ali travnike, ampak tudi njive. n a koncu je treba poudariti tudi to, da je problematika zaradi lahke dostopnosti gradiva in možnosti raziskovanja krajevne preteklosti primerna tudi za raziskovalno delo v šolah, celo osnovnih. Že narejene raziskovalne naloge učencev šol s tega območja to potrjujejo, možnosti za raziskovanje pa je še mnogo tako neposredno v zvezi z zemljiško strukturo in rabo zemljišč kot širšimi zgodovinsko-geografskimi tematikami (mlini, žage, glinokopi, rudniki v soseščini, življenje ljudi in kulturna dediščina, hmeljarstvo ipd.). Viri in literatura 1. Orožen, j. (1956). Zgodovinski pregled regulacije s avinje in njenih pritokov. kronika, letnik 4, številka 1, str. 15–20. Ljubljana, splet: https:/ /www.dlib.si/ details/URN:NBN:sI:doc-eeVVRLae. 2. Orožen, j. (1957). Gmajne na področju srednje s avinje in njenih pritokov. Celjski zbornik 1957, str. 153–190. Celje. splet: https:/ /www.dlib.si/details/ URN:NBN:sI:dOC-YYWW jIMs/?query=%27keywor ds%3dzborniki%27&pagesize=25&frelation=Celjski +zbornik&fyear=1957. 3. Pristovšek, B. (1934). Regulacijski problem s avinje. kronika slovenskih mest, letnik 1, številka 3, str. 217–221. splet: https:/ /www.dlib.si/details/ URN:NBN:sI:dOC-OB065ONG/?=&query=%27rele %253dkronika%2bslovenskih%2bmest%27&pagesi ze=25&fyear=1934&page=3. 4. snoj, M. (2009):etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC saZU, Modrijan založba d. o. o. in Založba ZRC. Slika 18: Mlini (5), žage (2) in He (2) na Podvinski strugi med Šempetrom (nekdanjo dobrtešo vasjo) in Vrbjem na zemljevidu iz l. 1943 Zemljevid, izdan med okupacijo, kaže samo še nemška imena (prejšnji avstrijski so poleg nemških še slovenska, če pa slovenskega imena ni bilo mogoče ustrezno prevesti v nemščino, tudi samo slovenska, kakor vidimo na sliki 18. Vir: Cilli. Militärgeographisches Institut, 1943. Splet: https:/ /www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG- YPEX3D98. 23 GeoGrafija v šoli | 1/2019 širimo obzorja