Krško, dne 15. marca 1952 Leto V. — Štev. 5	_____
Naše
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Poštnina plačana v gotovini. VSEBINA
1.	stran: Iz idej 8. marca črpamo nove sile. Kmetje, člani Partije, so razpravljali o uspehih in pomanjkljivostih zadružništva. Zadružniki v Kostanjevici so zborovali. —
2.	stran: Kulturni pregled. — Nekaj o kulturno - prosvetnih prireditvah v Krškem okraju. — Čuvajmo naše kulturno-zgodo-vinske spomenike. — Z občnega zbora ZB NOV v Brežicah. — 3. stran: Marija Trampuš — vzgledna zadružnica. — Zaupajmo v bodočnost, dokler imamo tako mladino. —: Za ponesrečence Soške doline. — V Pi-šecah so ustanovili kmetijsko obdelovalno zadrugo. — 4. stran: Žene v našem okraju so dostojno proslavile 8. marec.
Iz idej 8. marca
črpamo nove site za nadatfnfe deto
Že štiri desetletja praznujejo vse napredne žene sveta 8. marec kot svoj borbeni praznik. Na ta dan izražajo svoje misli in čustva, obujajo spomine na prehojeno pot, pregledujejo uspehe in neuspehe, si delajo načrte za naprej. Žene Jugoslavije imamo vsako leto obračun našega dela bogatejši, vsako leto imamo več izkušenj v delu zato so naši načrti iz leta v leto smelejši in nas vodijo boljšemu življenju nasproti.
Letošnji 8. marec je dokazal, da_ tudi žene krškega okraja ne spijo. Še več. Dokazal je, da je ta praznik močno zakoreninjen in to ne samo pri ženah, temveč, da postaja praznik vsega ljudstva, kar dokazuje, da se otresamo starega reakcionarnega gledanja na ženo in da polagoma doumevamo vso globoko vsebino 8. marca. Veliki možje kot so Marks, Engels in Lenin so mnogo pisali in govorili o vprašanju ženske enakopravnosti in o važnosti njene udeležbe v vsem javnem življenju. Lenin je često dejal, da se stopnja demokratičnosti neke državne ureditve prav lahko ocenjuje po tem koliko pravic imajo žene in kako se jih poslužujejo. Zato naj nas ne bo srepi, če tudi mi posvetimo temu vprašanju več pozornosti kot smo jo pa doslej.
Tov. Vida Tomšičeva predsednica centralnega odbora AFŽ Jugoslavije in org. sekretar KPS je v svojem govoru za 8. marec opozorila na nekatere probleme, ki nastajajo v zvezi z uresničevanjem ženske enakopravnosti v vsakodnevnem življenju. V tem govoru in v govoru Mire Svetinove najdemo smernice in napotilo za delo ženskih in tudi drugih političnih organizacij s Partijo na čelu vse dotlej dokler ne bodo odpravljeni zadnji ostanki starega gledanja na ženo in dokler ne bodo ustvarjeni materialni pogoji za dejansko enakopravnost.
V svojem govoru nam je tov. Vida odgovorila na mnoga vprašanja na katera nismo znale vedno jasno odgovoriti. Pri premagovanju težav pa smo čestokrat omahovale, stopile korak nazaj, se zaprle v kuhinjo in se pasivizirale. Vsem nam je govor tov. Vide pokazal jasno linijo, obenem pa naložil mnogo nalog. Za vedno nam mora biti jasno, da zahtevata razvoj in napredek države napredno in izobraženo ženo. Da ne moremo graditi uspešno socializma, če ne bodo sodelovale žene z vsemi silami na vseh področjih, da ne bo prave vzgoje otrok, če ne bo vzgojena tudi mati, da brez napredne žene ne more biti naprednih mož, ker miselnost žene nujno vpliva na miselnost vse družine.
Ni odveč znova govoriti o teh dejstvih. Stara miselnost in nerazviti pogoji za izvajanje enakopravnosti, nas često zavajajo v dvoumnost, če je sploh mogoče ženo osvoboditi gospodinjskih dolžnosti, če je
torej možno, da bi žene popolnoma sodelovale v javnem življenju. Zlasti v zadnjem času se močno čutijo tendence izrivanja žene iz služb in raznih odborov in podcenjevanje vrednosti otroških ustanov. Mnogi so tolmačili narobe napake, ki so jih delala razna podjetja, ko so pri krčenju delovnih mest odpuščali žene. Ko smo v zadnjem času močno poudarjali važnost družinske vzgoje so mnogi mislili, da hočemo s tem reči naj se žena vrne v družino in naj se posveti izključno materinstvu, naj se umakne iz javnega življenja.
Samo ena pot je pravilna za pravilno rešitev ženskega vprašanja. To je pot od osvobajanja žene od drobnih gospodinjskih poslov, da bo imela čas za javno udejstovanje, ne pa njen umik iz služb, odborov in drugih funkcij. Tudi skrb za vzgojo otrok, ki je najvažnejša naloga družine se da bolje organizirati, da ne bo mati radi otrok priklenjena podnevi in ponoči na dom. Problem mehanizacije in organizacije gospodinjstva pa ni pereč samo za zaposleno ženo. Včasih so gospodinje sužnje doma in si ne znajo organizirati niti tega, da bi šle na kakšno prireditev ali sestanek brez otrok.
Jasno je, da v teku graditve težke industrije ne moremo računati na večje državne investicije za mehanizirane pralnice in razne kuhinjske stroje, ter za nove otroške ustanove. Zato pa ni treba držati križem rok. Marsikaj se da izboljšati že s samo organizacijo dela in medsebojno pomočjo. Pralnice in krpalnice, ki so jih ponekod odprle organizacije AFŽ so precej razbremenile ženo. Zdi se mi trenutno predvsem uslužnostnih servisov, podjetij, kjer bi gospodinja dobila pomočnico za par ur na dan.
Kmetice in zadružnice morajo misliti predvsem na organizacijo pekarij, pialnic in krpalnic. Vse smo že poizkusile kako strašno je ko pridemo pozno iz službe ali tovarne ali polja domov in v naglici kuhamo, zvečer krpamo in peremo pozno v noč, da so naši otroci čisti in_ pošiti. Kje je čas za izobraževanje in čitanje? Ni ga. Navsezadnje nimamo časa niti za javno udejstvovanje ker smo preko glave zakopane v delo. Na ta način pač ne uresničujemo svoje enakopravnosti, ne giemo s časom naprej in se ne razvijamo v duhu idej 8. marca.
Ker so nam dale naše vodilne žene bogat študijski material za naše nadaljnje delo naj bodo te vrstice v spodbudo, da bodo vse organizacije AFŽ organizirale sestanke žena na katerih bodo dobro predelale omenjene govore in si iz njih potegnile praktične zaključke.
Na ta način bomo najpravilneje usmerjale svoje delo po 8. marcu, tako bomo polno’ sodelovale pri izgradnji socializma in utrjevanju miru v svetu
Zadružniki v Kostanjevici so zborovali
V nedeljo 2. marca so se kmalu po^ 8. uri zjutraj začeli zbirati člani splošne kmetijske zadruge v Kostanjevici na svoj redni letni občni zbor, na katerem se bo sklepalo o delu njihove zadruge v preteklem letu, kakor tudi razpravljalo o tem kako in kaj bo vse zadruga storila v tekočem letu.
Zbor je otvoril predsednik tovariš Špi-ler Jože, ki je tudi kasneje podal poročilo o delu zadruge. Iz podanega poročila se je videlo, da je zadruga v preteklem letu vkljub nekaterim objektivnim težavam dobro gospodarila, saj ima preko 1 milijon čistega dobička katerega je ustvarila s svojo dejavnostjo. Sicer pa se je v kostanjeviški zadrugi tudi že preje dobro gospodarilo in je zadruga vseskozi od svoje ustanovitve aktivna v poslovanju, razen v letu 1949, ko je zaradi objektivnih težav izkazala manjšo izgubo, katero pa je že takoj v začetku naslednjega leta krila.
Za vestno in dobro poslovanje ter skrb s katero jo je upravni odbor vodil so po razrešnici upravnega odbora skoro istega izvolili nazaj z malimi spremembami ter so jim zadružniki s tem dali svoje priznanje za njihovo delo.
Zelo živahna pa je bila diskusija okrog povišan j a-deležev. Tajnik zadruge in poslovodja sta objasnila kako se bodo v bodoče zadruge kreditirale in da bodo banke dale zadrugam samo toliko kredita kolikor bo za to osnove, to se pravi kolikor bodo znašali deleži, jamstvo in pa lastna sredstva. To pa pomeni, da je potrebno zvišati deleže vsaj na 1.000 dinarjev. No o tem se je živahno razpravljalo. Med raznimi predlogi je bil dan predlog s strani tovariša Žiberta, kateri je predlagal, naj bi zadruga iz svojega dobička izplačala članom določene zneske v obliki dividend in naj bi se ti zneski prenesli kot povišan delež na člana. Jasno je, da je (Nadaljevanje na 2. strani)
Kmetje, člani partije so razpravljali o uspehih in pomanjkljivostih zadružništva
V Krškem so se zbrali v sredo 5. marca kmetje — člani partije iz našega okraja in so obravnavali vsa pereča vprašanja našega kmetijstva, predvsem pa so temeljito pretresli dosedanje uspehe in tudi pomanjkljivosti naših kmetijsko-de-lovnih in splošnih kmetijskih zadrug. Konferenci je prisostvoval tudi tov. Janez Hribar, član Polit-biroja CK KPS. Zbranim članom partije — kmetom je tovariš Kovačič Franc, poverjenik za kmetijstvo pri OLO Krško prikazal v izčrpnem referatu stanje našega kmetijstva, razvoj zadružništva in orisal vse tiste probleme, ki se v zvezi s tem pojavljajo.
Iz samega referata je bilo razvidno, da so naše kmetijske delovne zadruge dosegle v letu 1951 sicer zadovoljive uspehe, saj so ustvarile 11,785.082 din čistih dohodkov, od katerih so razdelile v razne sklade 3,318.095 din, 7,672.245 din pa so razdelile zadružnikom za vloženo delo kar je lep uspeh, vendar pa ne moremo in ne smemo biti z njim zadovoljni. Ustvarile bi namreč lahko še več dohodkov če bi izkoristile vse gospodarske možnosti, ki jih imajo. Poleg tega bi se pa tudi ustvarjeni dohodki lahko dvignili ako bi zadruge svojim članom zaračunavale dobljene poljske pridelke po tekočih tržnih cenah, kar pa ni bil slučaj, saj so člani zadrug dobivali mleko po 5 din, žito po 4 din itd. od svoje zadruge; torej bi se pri zaračunavanju teh pridelkov po tržnih cenah jasno zgoraj navedeni dohodki prilično dvignili.
Poleg uspehov, ki so jih zadruge dosegle imamo pa tudi razne slabe pojave, ki so v mnogočem bili vzrok, da ti uspehi niso še večji. Predvsem so temu krivi razni medsebojni spori med poedinimi člani zadrug. Kot karakterističen primer bi navedli Delovno zadrugo v Boštanju, kjer je že večletni spor med zadrugo in tov. Šifrer Mijo, kar zelo negativno vpliva na razvoj zadruge same. Tudi v nekaterih drugih zadrugah so še razne nerazčiščene, čeprav ne tako izrazite stvari med posamezniki, ki pa vse slabo vplivajo na dosego čim boljših uspehov zadružnega gospodarstva. V vseh takih primerih bi bila prvenstvena naloga partije, da vpliva in tudi take zadeve reši in s tem odstrani marsikje osnovno oviro za razvoj dotič-nega socialističnega kmetijskega gospodarstva.
Pomanjkljivosti občnih zborov splošnih kmetijskih zadrug
Pri splošnih kmetijskih zadrugah je pa karakteristično predvsem to, da se člani še vedno ne zavedajo kako važna je ta njihova gospodarska organizacija in pa, da postaja za nje z vsakim dnem važnejša. To se je posebno opazilo pri izvajanju letnih občnih zborov, kateri so bili marsikje slabo obiskani in so se morali po dvakrat sklicevati. Res je, da se upravni odbori teh zadrug, kakor tudi množične organizacije niso v dovolj ni meri angažirali za to, da bi te zbore temeljito pripravili, kar pa bi z ozirom na uspehe katere so te zadruge vkljub še pomanjkljivem gospodarskem udejstvovanju v preteklem letu dosegle, lahko storili, vendar pa je
kot osnovno to, da se kmet ne zaveda važnosti iste.
Splošne kmetijske zadruge so v preteklem letu dosegle le dobre uspehe v trgovinskih dejavnostih. Saj je 23 kmetijskih zadrug imelo v preteklem letu preko 7,000.000 din čistega dobička, poleg tega so pa krile še vse stare izgube. To_ je vsekakor lep uspeh, ki bi bil lahko še večji, če se ne bi splošne kmetijske zadruge omejevale v marsikaterem primeru le na trgovino. S temi sredstvi, katera so bila ustvarjena, se da tudi že marsikaj stoiiti, saj jih bodo zadruge uporabile prvenstveno za napredek kmetijske proizvodnje.
Kot pereč problem se še vedno pojavlja v teh zadrugah potreba po večjih obratnih sredstvih s katerimi bi lahko še bolj razvile svojo dejavnost. V ta namen so člani na zborih tudi razpravljali kako priti do teh obratnih sredstev. Ker banka v bodoče kreditira zadrugo le v primeru, da ima za svoje kredite jamstvo, so na teh zborih tudi reševali vprašanje zvišanja deležev in uvedli jamstvo. Da bi namreč zadruge lahko dobile potrebne kredite, bi morale dvigniti deleže na najmanj 1.000 din, kar pa niso povsod storile. Tako so do sedaj dvignile deleže na 1.000 din samo tri zadruge, sedemnajst jih je dvignilo na 500 din v treh pa so člani nasprotovali zvišanju. Jasno je, da tam, kjer deležev ne bodo povečali in ne uvedli jamstva, tudi zadruga ne bo dobila potrebnih obratnih sredstev, kar ji bo otežkočalo poslovanje ter ne bo mogla nuditi članom potrebnih artiklov, predvsem umetnih gnojil, semen, zaščitnih sredstev itd., ki pa jih člani nujno potrebujejo.
Jasno je, da se je na zborih pretreslo tudi niz ostalih problemov poedine zadruge. Predvsem pa se je iskalo oblik, kako bi zadruge čim uspešneje posegale v kmetijsko proizvodnjo. Pozdraviti je iniciativo zadrug Videm, Vel. Kamen, Leskovec, Boštanj in še nekaterih, katere so sklenile, da bodo predvsem organizirale dobre živinorejske odseke, semensko službo itd.
Bodoče naloge
Vsa ta vprašanja v zvezi dosedanjega in bodočega razvoja naših zadrug so na konferenci člani partije-kmetje temeljito pretresli in po vsestranski ter živahni diskusiji izmenjali svoja mnenja. Prišli so do zaključka, da se vsi problemi v našem kmetijstvu lahko uspešno rešujejo samo v razvijanju zadružne dejavnosti. Z ozirom na gospodarske zakonitosti je potreba kmeta po sodelovanju v zadrugi vsak dan večja. Zaradi tega je osnovno, da zadruge vsestransko razvijajo svoje udejstvovanje in pa da vse množične organizacije in oblastni organi nudijo zadrugam pri razvijanju svoje dejavnosti čim večjo pomoč. Predvsem pa je potrebno, da kmetom nenehno ob j asnju jemo pomen zadružnega gibanja in ga s konkretnimi oblikami sodelovanja v zadrugah prepričamo o večjih možnostih, ki jih nudi zadružno gospodarstvo. To pa je osnovna naloga vseh naših množičnih organizacij, predvsem pa naloga vsakega člana partije.
Ob priliki 8. marca, mednarodnega praznika žena, čestita Okrajni M komite KPS v Krškem vsem našim zavednim in borbenim ženam m materam J. ter delavnim članicam organizacije AFŽ krškega okraja z zeljo, da bi	D,
večjo vztrajnostjo in doslednostjo sodelovale pri. reševanju vseh vprašanj, ki sc postavljajo v današnji družbeni stvarnosti pred nase organizacije m pred posameznike v dobro našemu delovnemu ljudstvu, da bi se krepkeje pristopile k borbi za dokončno socializacijo naše vasi.	„	.	r.„
Istočasne želi OK KPS v Krškem, da bi nase matere se vztrajnejše posvetile pažnjo vzgoji svojih otrok, da bi skupno s prosvetnimi delavci vzgojile rod mladih kadrov, ki bodo sposobni reševati naloge, ki Jih postavlja pred nie življenje, naša stvarnost in naš razvoj.	x
Živele naše matere, vzgojiteljice novega rodu!
Naj živi praznik naših mater in žena!
g Kullurni pregleda
Josip Jurčič
Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi pri Krki. Osnovno šolo je obiskoval na Krki in v Višnji gori, gimnazijo v Ljubljani, nato pa je odšel študirat klasično jezikoslovje na Dunaj. Preživljal se je s pisateljevanjem. Ker je njegovo gmotno stanje postalo nevzdržno, je odšel v Maribor in nastopil službo pri »Slovenskem Narodu«, postal po smrti Tomšiča »Narodov« urednik, se z »Narodom« leta 1872 preselil v Ljubljano ter ga urejeval skoraj do smrti.
Kot otrok in študent je Jurčič posebno rad zahajal med kmete in poslušal njihovo govorico, zato je Jurčičev jezik tako bogat ljudskih izrazov, smešnic, rekov in pregovorov. Poleg jezika pa je Jurčiča privlačevalo tudi življenje preprostega člo-
Josip Jurčič
veka, zato se je zanimal za berače, popotnike, vagabunde in kmečke čudake, za gospodo pa se ni navduševal. Kot četrtošolec je napisal »Pripovedke o beli kači«, kot šestošolec pa »Spomine na dela«. Za Mohorjevo družbo je napisal »Jurija Kozjaka«, »Prazna vera« in »Uboštvo in bogastvo«, pod vplivom Levstika pa »Jesenska noč med slovenskimi polharji«. Sledile so povesti: »Sosedov sin«, »Domen«, »Tihotapec«, »Jurij Kobila« in »Dva prijatelja«. V »Slovenskem glasniku« je objavil povesti: »Klošterski Žolnir«, »Hči mestnega sodnika« in »Golida«, pripravljal pa je že tudi roman »Deseti brat«, za katerega mu je bila povest »Domen« nekaka študija. Že na Dunaju je začel pisati drugi roman »Cvet in sad«, toda beda ga je prisilila, da 'je nastopil službo v Mariboru, kar je bilo usodno za njegovo pisateljsko ustvarjanje. Skoraj vsa njegova nadaljnja dela nosijo pečat njegovega poklica in imajo podlistkarski značaj.
Poleg omenjenih del je Jurčič napisal še povesti in romane: »Sin kmečkega cesarja«, »Grad Rojinje«, »Doktor Zobec«, »Lepa Vida«, žaloigri »Tugomer« in »Veronika Deseniška« in »Rokovnjači«, za katera je zajel snov iz narodnih pripovedk o rokovnjačih, a dela zaradi smrti ni dokončal sam, temveč njegov prijatelj Kersnik.
V letih 1876 in 1880 je izdajal v »Slovenski knjižnici« slovenske knjige, leta 1881 pa je s prijatelji osnoval »Ljubljanski Zvon«, ki je ostal vodilna slovenska literarna revija vse do druge svetovne vojne.
Bolezen je prekrižala vse njegove nadaljnje velike načrte. Iskal je zdravja v tujini in na Brdu pri prijatelju Kersniku, toda lotila se ga je sušica in 3. maja 1881 je umrl. Pokopali so ga v Ljubljani na pokopališču Sv. Krištofa, kjer so mu postavili spomenik, na katerem beremo Jurčičevo vodilo na njegovi za slovensko književnost tako pomembni življenjski poti:
»Trd bodi, neizprosen, mož jeklen ...«
D. Vahen.
JVase delo
V VSAKO VAS IN VSAKO HIŠO!
Nekaj o hulturno-prosvetnih prireditvah v krškem okraju
Ob najrazličnejših prilikah je bilo že mnogo govora o namenu in vsebini ljudsko prosvetni dejavnosti in o nalogah ljudske prosvete na vasi. Ko smo se o teh vprašanjih razgovarjali, je padlo več pripomb, da ni prave izbire programa in da je n. pr. za gledališke odre premalo primernega materiala na razpolago. Res je, da je bilo v tem pogledu v prvih letih po osvobojenju še malo izbire, mislimo pa, da danes to ne more več biti izgovor za slab repertoar kulturno prosvetnih prireditev, ker je primernega materiala že dovolj na razpolago.
Med razgovori so padale pripombe, da gledajo ljudje radi le to, čemur se lahko smejejo in da bi bile sicer prireditvene dvorane prazne. Zato pa tudi posamezna kulturno umetniška društva, še bolj pa ostala društva (gasilci itd.) zelo radi segajo po različnih plehkih igrah brez vsakršne vsebine, pač pa zato, da se ljudje smejejo in da pride v blagajno čimveč vstopnine.
Mi pa vemo, da ljudska prosveta ni nikakršno tržno blago, ampak, da je namen ljudske prosvete vzgajati naše ljudstvo, našo mladino na svetlih tradicijah pridobitev narodno osvobodilne vojne, da se poglobi spoštovanje do kulturno prosvetnih vrednot iz zakladnice slovenskega in ostalih narodov Jugoslavije ter iz svetovne literature, da dvigamo stopnjo izobrazbe in znanja našega delovnega ljudstva in pa stopnjo ljudske kulture in prosvete.
V tem pogledu se je do sedaj mnogo grešilo. Čeprav so prireditelji vedeli, da je potrebno še pred pričetkom vaj predložiti Okrajnemu odboru Ljudske prosvete program in material, da bi se skupaj posvetovali ali je vsebina programa in materiala primerna ali ne, se je vendar v mnogih primerih dogajalo, da tega prireditelji niso storili, ampak, da so prinesli tik pred uprizoritvijo prošnje in tako hoteli OOLP postaviti pred gotovo dejstvo, češ, mi smo se igro naučili, sedaj nam pa morate izdati potrebno dovoljenje. Res je, da imamo še precej gledaliških iger, ki
Prva leta po osvoboditvi smo zamudili najlepšo priliko za sistematično zbiranje gradiva iz NOB na našem področju. V splošnem ga nismo znali zajeti niti v naslednjih letih in danes stojimo pred velikim vprašanjem, kako popraviti to velikansko napako. Naše ozemlje je z borbo za osvoboditev tesno povezano z delovanjem Kozjanskega odreda, ki predstavlja na našem teritoriju splošno in popolno borbo proti nemškemu okupatorju. Kdo od nas ne pozna pesmi »Bohor je vstal«, ki je postala himna naše ožje osvobodilne borbe in nas še danes navdušuje njena mogočna veličina.
Danes po tolikih letih svobode, ko zbiramo naše zgodovinsko gradivo se trkamo po čelu: koliko smo zamudili kar ne bomo mogli nadomestiti, ker je tekom dolgih let marsikaj splesnilo v skrivališčih. In vendar imamo še danes primere, ko se vse premalo zavzemamo za naše gradivo te velike borbe; ko vse premalo posvečamo pažnjo tistim predmetom in dokumentom, s katerimi točno vemo, kje se nahajajo. Ohranitev vsega dokumentarnega gradiva predstavlja za našo največjo nalogo, ki jo moramo tudi vestno izpolniti. Marsikateri osebni stiki so odpovedali, ker člani ZB niso pokazali pravega razumevanja za zbiranje gradiva v tisti meri, ki je nujno potrebno za pravilni prikaz naše borbe. Tu lahko navajamo slučaje, ko gotovi borci krčevito stiskajo predmete nekje za omaro in imajo gluha ušesa kadar jih človek naproša za odstopitev. To so vendar dokumenti, ki jih mora javnost imeti na vpogled ob vsaki priliki. Nedeljski obiskovalci v muzeju posvečajo tem predmetom prav posebno pažnjo, kaj šele če bi govorili o obiskovalcih izven našega okraja.
*
Prvo pobudo za zbiranje gradiva je dal prvi partizanski teden. Ob tej priliki smo pri znanih borcih zaprosili za gradivo, ki naj bi nam ob tej priliki koristilo. Vse je bilo izvršeno v naglici. V poštev so prišli borci in aktivisti, ki smo jih dosegli lahko vsak čas. Vsi stiki s krajevnimi odbori ZB niso bili uspešni. In ravno v tem pogledu je nadvse važna naloga OOZB, da
sicer niso prepovedane, poudariti pa moramo to, da se sodi kakovost dela v do-tičnem kraju po tem, kaj in kako prirejajo različne kulturno prosvetne prireditve in kakšna je njihova vsebina.
Kakor sodijo tuji narodi vrednost in kakovost drugih narodov po stopnji kulture, prosvete, izobrazbe in znanja, tako se tudi sodi in ocenjuje ljudsko prosvetna dejavnosti na vasi. Dogaja pa se, da se v mnogih primerih uprizarjajo stvari, ki nimajo nobene vrednosti, najmanj pa vzgoje. Na odre postavljajo: »Dve neveste«, »Stric iz Amerike«, »Pričarani ženin«, »Trije vaški svetniki«, »Teta na konju«, »Charlyjeva teta« itd. ali pa »Micki je treba moža«. Jasno je, da ji ga je treba, a naj si ga sama poišče in ni treba delati za to še posebne reklame že v naslovu igre. Saj imamo danes precej iger veselega značaja, ki so duhovite in ki imajo vsaj nekaj vsebine.
Skrajno nepravilno pa je, da posamezni prireditelji prirejajo kulturno prosvetne prireditve brez prijave in brez predhodnega dovoljenja. To je celo kaznivo. Da bo v našem okraju služila ljudska prosveta svojemu namenu in poslanstvu je sprejel Okrajni odbor Ljudske prosvete sklep, da se v bodoče ne bo več nikomur dovolila nobena kulturno prosvetna prireditev, ako ne bo, še pred pričetkom vaj predložil program prireditve in pa igro, ki jo mislijo uprizoriti. Le na tej podlagi bo v bodoče Okrajni odbor Ljudske prosvete izdajal potrebna dovoljenja; ker se bo mogoče pravočasno pogovoriti in po potrebi svetovati prireditelju. To na velja samo za kulturno umetniška društva, ampak tudi za vsa druga društva in organizacije (gasilci, Rdeči križ itd.). Vsakogar pa, ki bi še prirejal brez prijave in dovoljenja, bo zasledovalo Poverjeništvo za notranje zadeve.
Končno je že čas, da vrnemo ljudsko prosveto in kulturo svojemu namenu in poslanstvu in to velja tako za gledališke uprizoritve, kakor tudi za vse ostale panoge ljudsko prosvetne dejavnosti.
D. R.
bi pri vseh krajevnih zvezah dosegla najlepše uspehe. Zavednost vseh članov bi morala biti na višini prav tako danes kot tedaj v borbi.
Druga velika važnost ohranjevanja spomenikov iz dobe naše osvobodilne borbe je vprašanje, kako bomo obdržali objekte na našem teritoriju, ki danes dejansko propadajo, v tistem njegovem prvotnem stanju, da bodo lahko naši potomci imeli pravo sliko o veličini naše edinstvene borbe. Za to prihaja v tem pogledu pri nas vprašanje vzdrževanja objektov kot so n. pr. bunkerji, tehnike in bolnice. Ni daleč nazaj, ko smo pod vzeli korake za restavriranje najbolj poznatih objektov. Različne zapreke so delo zavrle in ni bil izveden načrt v tisti obliki kot je bil prvotno zamišljen.
Imamo pa pri nas kraje, kjer so še danes ohranjeni takšni bunkerji, ki so še vedno v dobrem stanju. Recimo za primer bunker radio oddajne postaje, drugi bunker, ki je bil skladišče živeža in še ostale zanimive primere. t
*
Sedaj se pa, vprašujemo, ali poznamo vsi te objekte, ali so lahko mimoidočim v pogled, do hodi mimo hiše in ne ve kaj se je tu dogajalo? Potrebni so skupni ukrepi, da postavimo v vse stavbe potrebne spominske plošče, ki bodo popotnika opozorile na borbenost naših ljudi. Naši kraji niso samo turistično zanimivi, temveč da hranijo najboljše dokaze borbenosti. Do danes smo v skupnosti še vse premalo storili za ohranitev naših spomenikov NOB. Vsi zgodovinski predmeti in objekti morajo ostati ohranjeni, še posebno pa tam kjer so lastniki sodelovali aktivno.
Ta poziv naj velja vsem borcem, vsem aktivistom in prav tako v isti meri vsem našim izseljencem, da se zavedajo nujnosti, kako potrebna je ohranitev vsega gradiva naše naj novejše slavne zgodovine. Samo tako bomo sigurno ohranili celotno gradivo, ako ga bo vsak posameznik izročil v varstvo Posavskemu muzeju.
fes.
Z občnega zbora ZB NOV v Brežicah
Pretekli teden se je vršil v Domu JLA v Brežicah občni zbor mestne zveze ZB. Stari odbor v katerega je bilo kooptira-nih precej članov je imel zadnji občni zbor v letu 1950. Na sestankih kateri so se bolj poredkoma vršili so se razpravljale predvsem napake in neuspehi, vendar pa je zveza žela tudi več lepih vidnih uspehov. Uspehi bi bili sicer lahko še veliko boljši če bi se vsi člani zavedali svojih dolžnosti napram tej borbeni organizaciji.
Naj navedemo samo nekaj najvažnejših uspehov katere je dosegla mestna zveza v letih 1950 in 1951. Največje delo je bilo odkritje spomenika prvoborcem za svobodo v Dobravi v letu 1950. Odkritja so se udeležili člani ZB iz vse Slovenije kakor tudi zastopniki zvez iz sosedne republike. Pri odkritju spomenika je prisostvovalo nad 7.000 ljudi. Naj večjo pomoč je pri tem nudil Okrajni odbor ZB NOV Krško in Okrajni komitet KPS Krško. Velik del za dobro organizacijo in izvedbo pa je brez dvoma pripisati tudi garnizonu Cerklje, predvsem pa še takratnemu komandantu polkovniku Radojeviču. Istega leta pa je bilo koncem mdseca junija razvitje zastave kot druge zveze v vsej Sloveniji. Razvitje se je vršilo na prijaznem kraju nad reko Krko na Griču, kjer je priso-stovala tudi godba na pihala.
V letu 1951 je zveza organizirala tudi dva partizanska marša in to na Bohor in Stojdrago. Udeležba je bila sicer manjša, a vseeno zadovoljiva. Pri udeležbi partizanskega marša na Stojdrago so se udeležili tudi starejši člani kot n. pr. tovariš predsednik MLO Poljanšek Ignac in tovariš Holy Jože, kljub starosti nista niti najmanj zaostajala za mladimi udeleženci pohoda.
Nedvomno pa je bil uspeh pohoda dobro organiziran in je pohvaliti za prizadevanje in dobro organizacijo oficirje JLA garnizona Cerklje tov. kapetana IV^rti-noviča.
Ob priliki 10. obletnice Vstaje slovenskega ljudstva pa je zveza odkrila spominsko ploščo partizanskemu zdravniku v Brežicah Dr. Stanku Črneliču. Na ta dan je tudi organizirala množični pohod v Dobravo, kjer je motorizirana ekipa položila vence padlim borcem. Člani mestne zveze so se na čast 10. obletnice Vstaje slovenskega ljudstva udeležili tudi pohoda po poti XIV. divizije, ki je trajal štiri dni. Pohodu pa je ves čas prisostvoval član mestne zveze tov. kapetan Jankovič Risto.
Zveza je nadalje sodelovala vsako leto pri vseh proslavah, samostojno pa je organizirala z JLA proslavo Dneva JLA. Zveza daje pomoč tudi strelski družini in izvenarmadni vzgoji, vendar bo morala predvsem vprašanju izvenarmadne vzgoje posvečati še veliko pažnje.
Po vseh referatih se je razvila več kot enourna diskusija ter je v isti bilo zajetih in predlaganih več umestnih sklepov. Med njimi je tovariš polkovnik —■ komisar divizije Rožnjatovič predlagal, da se sprejme sklep, da se ugotovi kako žive partizanske družine in otroci padlih borcev in bork. Predlagal je tudi, da se plansko razdeli delo z mladinsko organizacijo glede političnega dela in predvsem da moramo našo mladino kot naše naslednike vzgojiti v dobre in zavedne državljane.	J. K.
(Nadaljevanje s prve strani)
Zadružniki v Kostanjevici so zborovali
tak način razdeljevanja dobička, katerega je ustvarila zadruga v preteklem letu nepravilen, ker bi sigurno ne jačal niti zadružne imovine, še manj pa zadružno zavest; to dvoje pa je najvažnejše za še uspešnejše delo zadruge.
No, navsezadnje so le sprejeli sklep, da povečajo deleže na 500 din in uvedejo 20-kratno jamstvo. Na ta način se bo zadrugi le omogočilo najetje potrebnih kreditov za nemoteno poslovanje.
Navsezadnje pa so zadružniki prav smotrno razpravljali, kako bodo uporabili ustvarjeni dobiček. Sklenili so, da je potrebno najprej urediti trgovski lokal in skladišča, nadalje pa, da bodo nabavili traktor s potrebnimi priključki za razna dela na polju, mlačev, vožnje, žaganje drv itd. Razpravljali so tudi o postavitvi zadružnega mlina, ki bi bil res potreben in slehernemu članu v veliko korist.
Iz poteka občnega zbora v Kostanjevici se jasno vidi, da se člani zadruge resno zanimajo za svojo zadružno dejavnost. Predvsem pa se vidi to, da so si v svesti tega, da jim bo v njihovem bodočem gospodarskem udejstvoanju kmetijska zadruga le uspešno pomagala pri stalnem dviganju in izboljšanju kmetijske proizvodnje.
C i n f tim st naše kulturno zgodovinske tU¥aJm0 spomenike
m.
Zaupajmo v bodočnost,
dokler imamo tako mladino
Marija Trampuš
vzgledna zjadružnica
Ob 8. marcu se prav posebno spominjamo vseh tistih žena, ki vlagajo vse svoje sile za čimprejšnjo izgradnjo socializma.
Pri tem niso šle v izgubo samo surovine, temveč tudi mezde in režija, razen tega pa je bila mnogokrat povzročena zaradi okvare ali loma stroja večja škoda, ker je moral stroj dalj časa stati in je izpadla produkcija drugih strojev, posebno še, če je bil ta stroj grlo oddelka ali podjetja.
Pri natančnem opazovanju in študiju vzdrževanja pogonskih sredstev smo prišli do zaključka, da je treba rešiti dve nalogi:
1.	Tekoče nadzorovanje obrata: To je stalno čiščenje strojev in naprav, redno pravilno mazanje in preprečitev obrabe strojnih delov, v kolikor je to mogoče. K temu spada tudi obnova — pleskanje v predpisanem obdobju pri napravah, ki so podvržene klimatskim neprilikam ali kislinam, še predno bi rjavenje nastopilo oziroma se posplošilo.
2.	Vzdrževanje: To je popravilo in obnova strojev ali strojnih delov, potem ko so že neuporabni. Pri tem je enako važno "kot pri ljudeh, da je bolezen lažje preprečiti kakor pa zdraviti, da je torej lažje in ceneje pravočasno izmenjati posamezne dele in s tem zmanjšati okvare in zastoj na minimum.
Za ponesrečence Soške doline
Komisija za zbiranje pomoči prizadetim prebivalcem Soške doline pri OO OF Krško, je po dosedaj še nepopolnih podatkih ugotovila, da je bilo v našem okraju zbrano že nad 600.000 dinarjev.
V tej akciji so se posebno izkazali: Tovarna Celuloze Videm ob Savi 100.000 din, sindikalna podružnica pa 30.000 din, LIP Brežice 60.000 din, Jugotanin Sevnica
20.000	din, Ljudska potrošnja Brežice
60.000	din, a njihova sindikalna podružnica 10.000 din, Kopitarna Sevnica 40.000 din, sindikalna podružnica pa 10.000 din, Reševalna postaja Brežice 5.000 din, Aktiv LMS Rajhenburg 13.570 din, pripadniki Ljudske milice 12.200 din, Pionirji Videmske šole 2.681 din, Tovarna čokolade Sotelsko je prispevala 50 kg čokolade, 30 litrov kakavnega likerja in 42 zavitkov čaja, v skupni vrednosti 42.000 din. Okrajni magazin Krško 16.000 din, a sindikalna podružnica 4.350 din, Fizkul-turno društvo Razlag Brežice 4.000 din, sindikalna podružnica podjetja Vino Brežice 8.000 din a podjetje 10.000 din, Društvo upokojencev 2.500 din, Društvo učiteljev 1.500 din, sindikat prosvetnih delavcev 10.000 din, Prevoz Krško 10.000 dih itd.
Vabimo še vse ostale ustanove, podjetja in organizacije, ki se do danes še niso vključile v to akcijo, da po vzgledu ostalih in po razpoložljivih sredstvih prispevajo svoj delež.
Vsem naprednim ženam
|	~ okraja KRŠKO ~~~ j
Ob 42. obletnici priključitve žena k revolucionarnemu gibanju čestitamo vsem ženam, ki so prispevale svoj delež v borbi za enakopravnost žena.
Pozdravljamo vse napredne žene in jih pozivamo, da širijo in utrjujejo zadružno zavest ter stoje trdno na braniku enakopravnosti malih narodov in utrjevanju svetovnega miru ter da z vsemi silami pomagajo pri graditvi naše svobodne domo-
ZVEZA ZADRUZNIC PRI OZKZ KRŠKO
Ena takih žena je tudi Marija Trampuš iz Bizeljskega. Imenovana tovarišica dela že tri leta v KDZ Bizeljsko, poleg tega je — vdova s štiri leta starim otrokom — imela v letu 1951 200 delovnih dni v KDZ Bizeljsko. Pri delu smo jo videli tudi takrat, ko je imela še majhnega dojenčka v pleničkah. Nosila ga je s seboj na delo v vinograd in tam z njim delala. Pri delu je zelo pridna, saj smo jo videli pretekla leta pri vseh moških delih: pri -košnji, kopanju v vinogradu, njene pridne roke niso zaostajale za moškimi. Poleg dela v obdelovalni zadrugi se tovarišica aktivno udeležuje v masovnih organizacijah; je članica upravnega odbora KDZ Bizeljsko in članica okrajne zveze žena-zadružnic.
Marijo Trampužovo si naj vzamejo za vzgled žene v našem okraju, posebno pa žene na Bizeljskem, ki imajo svoje može že vključene v KDZ, same pa do sedaj v večini še niso postale zadružnice in stojijo se vedno izven KDZ.	T.
Nemogoče je izdelati splošna navodila, kako naj se posamezni stroji in naprave kot pogonski in delovni stroji, priprave, orodje, transportne naprave, industrijske peči, stavbe, pisarniški stroji in oprema nadzoruje. Zato ker so v posameznih industrijskih podjetjih in obratih zelo različni. Vendar obstojajo načela splošnega značaja, ki jih je mogoče vskladiti in prilagoditi posameznim podjetjem in obratom.
Prvo nalogo, to je tekoče nadzorovanje, bomo rešili najprej na ta način, da bo vsak posameznik, član delovnega kolektiva, smatral svoj stroj v pravem socialističnem smislu kot svojo in ljudsko lastnino ter ga temu primerno negoval, kot n. pr. kolesar svoje kolo ali šivilja svoj šivalni stroj. Mojstri naj smatrajo kot eno svojih osnovnih nalog in dolžnosti, da nadzorujejo v svojem oddelku nego strojev, da učence v gospodarstvu in novince uvedejo ne samo v delovno znanje in spretnost, marveč da jih tudi naučijo, kako se stroje čisti, neguje in vzdržuje, da starejše delavce opozarjajo na njihovo površnost itd. Ker čiščenje in mazanje po raznih večjih podjetjih opravil a jo čistilne kolone in mazači,'velja seveda isto znanje toliko bolj, ker je to njihovo glavno opravilo.
Z rešitvijo druge naloge, to je s sistematičnim vzdrževanjem, se bodo izognili tudi večjim popravilom strojev. Zato je v podjetju zelo zainteresirali pri nadzorovanju strojev vodja splošnega oddelka oziroma remontne delavnice. Stremeti mora za tem, da se ta nadzor čim vestneje izvršuje in vzdrževalna dela izvajajo.
H koncu moramo posebej poudariti, da bomo naše stroje najbolje vzdrževali, če se bomo zavedali, da naši stroji in naprave niso le inventar, temveč dragoceno proizvajalno sredstvo, ki je posamezniku zaupano. To zaupanje mora vzbuditi v nas čut odgovornosti in dvigniti veselje do dela.
Preveč sebičnosti
Konec lanskega leta je odkup v brežiškem okolišu potekal še dokaj v redu. Krajevna oblast je na.tem območju zmanjšala nekaterim kmetom oddajo belih žitaric in privolila v zamenjavo za krompir. Interesenti so gledali na to s polnim razumevanjem, edino Antonu Kelharju, posestniku iz St. Lenarta, to ni šlo v glavo. Zakaj neki bi dajal skupnosti, če lahko sam »porabim«, je gruntal možakar. Operativci, ki so prispeli na njegov dom, so ga prav dobro poznali še od minulih odkupov, zato niso bili presenečeni, ko ta se-bičnež na njihovo prošnjo sprva ni hotel pokazati niti svoje zaloge, na prigovarjanje razumnejše žene pa se je vendarle z muko in godrnjanjem odpravil do kleti. Krompirja se seveda ni smel nihče dotakniti, ko pa mu je ogledovanje in radovednost komisije presedla, je začel vse kar s silo odganjati, izkazal pa se je tudi s svojevrstnim besednim zakladom.
Zaradi očitnega omalovaževanja državnih organov pri opravljanju službe se je znašel na odgovornem mestu in prejel zasluženo kazen. Krivo je bilo seveda razburjenje, izteklo pa bi se, če bi šlo po njegovem, gotovo še slabše, ako ne bi uslužbenci kljub svoji naporni službi ostali kot vedno razumni in prisebni. Denarna kazen v znesku 5000 din naj mu služi za v bodoče kot pouk in opozorilo, zapomni pa si naj tudi, da samo lepa beseda lepo mesto najde in da kdor skupnosti danes ničesar ne daje, ne more od nje tudi ničesar prejeti.
Vedrih lic in nasmejani so se mladinci in mladinke v nedeljo dne 2. marca že pred deveto uro začeli zbirati pred dvorano v Krškem. Pogled na njih je zadostoval, da si odkril v njih mnogo elana in volje do dela. Mogoče je kateri iz brigade »Edvard Kardelj«, ki se ponaša z dva-najstkratnim nazivom udarna in najvišjim priznanjem Red dela I. stopnje.
»Poglej, oni tam je iz Staravas-Bizelj-ske zadruge!« mi je Tone pokazal na plečatega fanta srednje postave.
Na tihem sem ga občudoval. Mlad fant, toda že nosi poslanstvo na katerega je lahko ponosen.
Imel sem priliko spoznati mnogo mladine iz našega okraja. Spoznal sem jih skromne, toda vesele in polne elana. Nobenih razlik med njimi: študent se pogovarja z mladincem iz vasi, delavec s kmečkim fantom ... Veselje jih je gledati takšne. Pogled na njih je še povečal mojo vero v bodočnost.
Sprejela nas je okrašena dvorana. V oči mi je takoj padla prehodna zastavica, katero so neradi oddali krški mladinci. »Kdo jo bo prejel?« se je marsikateri spraševal.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je . podal svoj referat sekretar okrajnega ko-miteta LMS tovariš Krajnc Stane. Pogledi 105 delegatov so se uprli v njega, ki je govoril o njihovem delu in o situaciji v svetu ter v notranjosti države. Vse kar so naredili skozi celo leto, dobrega ali slabega, je polagal pred nje.
Tov. Krajnc je govoril o naši borbi za mir. Rekel je, da je naša država že neštetokrat dokazala, da je za mir, a to ne z besedami, temveč z dejanji. Mir ne more biti zagarantiran samo na podlagi izjav, ki se ne ujemajo z dejanji. Pod krinko takih izjav se praktično izvaja politika, ki vodi k vedno večji zaostritvi mednarodnih odnosov. Naša Partija na vsakem koraku razkrinkava razne vojne hujskače, na drugi strani pa odločno vodi ljudstvo k svojemu cilju: socializmu. Izgradnjo socializma je treba čuvati, a čuvamo jo lahko, če smo močni in enotni. Tudi mladina se zaveda, da je močna armada in pripravljenost vsega ljjidstva, da brani svojo domovino, najboljši opomin napadalcu, ki bi poizkušal rušiti svobodo -in neodvisnost naših narodov. To svojo zavednost kaže mladina na vseh poljih svojega dela. Redno obiskovanje predvojaške vzgoje in sodelovanje v strelskih organizacijah; to sta dva činitelja, ki dokazujeta, da tudi mladina krepi obrambno moč svoje domovine.
Velike naloge se postavljajo pred tovarniško mladino. Mladina mora biti nosilec poleta in tekmovanja v podjetiih.
Izgraditi socializem pomeni, vzgojiti socialistično misleče ljudi. Tovarne same niso socializem, kajti te rabijo socialistično misleče ljudi. Zato je vzgoja mladine v socialističnem duhu ena osnovnih nalog, ki stoje pred nami.
V Pišecah so ustanovili kmetijsko obdelovalno zadrugo
Koncem meseca februarja se je vršil v Pišecah ustanovni občni zbor kmetijske-vinarske obdelovalne zadruge. Na področju KLO Pišece je dosedaj delovala ekonomija kmetijske zadruge, katera je po dvoletnem obstoju pokazala že lepe in vidne uspehe. To uspešno delovanje je bilo odločilno pri ustanovitvi kmetijske-vinarske obdelovalne zadruge. Zemlja bivše ekonomije in zemlja, katera je bila že pred leti iz agrarnega sklada dodeljena od KLO v obdelavo vinarski zadrugi Brežice je v tem delovnem času dobro gospodarila, saj je ustanovila v resnici vzorno in potrebno trsnico — se je združila v sklad kmetijske vinarske obdelovalne zadruge!
Vsi člani novoustanovljene delovne zadruge po številu 19, so se spontano odločili, da prevzamejo vso to zemljo v svoje roke, katera je bila nekdaj last plemiške gosposke in vaških špekulantov. Prav dobro se še spominjajo časov, ko so jim morali hlapčevati, da so lahko preživljali sebe in svojo družino.
Zavezali so se, da bodo z discipliniranim delom in z novimi metodami dela dokazali ostalim »privatnim kmetom«, da je le v skupnosti mogoče doseči boljše uspehe pri socializaciji naše vasi v borbi za dviganje kmetijske proizvodnje, da bo mogla kriti naše prehranbene potrebe in pa potrebe po industrijskih surovinah, ki so tudi odvisne od moči proizvodnje v našem kmetijstvu. Zavedati se namreč moramo, da bomo le s socializacijo naše vasi mogli korakati vzporedno z nenehnim razvijanjem in jačanjem naše industrije, ako bomo dosegli potrebno stopnjo naprednega gospodarstva.	T. J.
Doživljal sem besede, ki jih je izgovarjal sekretar. Doživljal sem jih v mislih, a ne sam, to sem videl na obrazih okoli mene sedečih.
Tov. Zibert je podal organizacijsko poročilo. Od nalog, postavljenih na zadnji konferenci, smo v popolnosti izvršili samo tretjo nalogo, ko smo od planiranih 150 mladincev poslali na progo 180 in s tem presegli plan za 20 odstotkov. V poletnih mesecih je organizacija organizirala štirideset izletov z udeležbo 1000 mladincev in mladink. Razstavo »Deset let Osvobodilne fronte« si je ogledalo 8 mladinskih aktivov.
Največji uspeh je dosegla brigada »Edvard Kardelj«. Brigadirji Jurativec Miha, Kučič Jože, Plazar Jože in ostali so pripomogli, da je brigada dosegla tako časten naslov. Vsi ti brigadirji so bili priča neizmerne požrtvovalnosti mladine na progi.
V diskusiji po obeh referatih so sodelovali delegati iz raznih krajev. Delegat »Pionirja« je napovedal vsem aktivom tekmovanje na čast Dneva vstaje 22. julija. Vsi prisotni delegati so tekmovanje sprejeli.
Nekaj napotil za bodoče delo so dali tovarišica Ivka, članica CK LMS, tovariš Salmič, org. sekretar OK KPS Krško in tovariš Rihtar. Tovarišica Ivka je med drugim dejala, da mora biti mladina sa-moodločna in se ne sme pustiti zavajati kleru in ostalim sovražnikom ljudstva.
Po končanih ‘ volitvah novega komiteta je tov. Krajnc izročil prehodno zastavico najboljšemu mladinskemu aktivu Čatež, pohvalil je pa aktive Zdole, Boštanj, Sv. Križ in MKUD Rajhenburg.
S ploskanjem so delegati sprejeli sklepe, ki jih je predlagala komisija. Vsakdo izmed prisotnih si je zapisal v srce, da Partija pričakuje od naslednikov borbenega SKOJ-a, da bodo naloge častno izpolnjene. Pritegnili bomo mladino v svoje vrste, tudi tiste, ki še trenutno stoje ob strani. Borili se bomo proti tujim vplivom na našo mladino. Vzgajali bomo naše najmlajše in sebe ideološko izgrajevali, sodelovali bomo v raznih društvih in tako krepili telo in svoj um. Z rednim obiskovanjem predvo jaške vzgoje bomo sodelovali pri jačanju naše obrambne sposobnosti.
Do večera je igrala harmonika v Frontnem kotičku. Mladina se je zabavala inx dajala duška svojemu veselju nad doseženimi uspehi. Iz raznih krajev, vseeno strnjeni v eno celoto, so peli ali se pogovarjali o svojem delu. Ze jutri pa jih bomo videli na polju, v delavnici ali v šoli. Uporno bodo kljubovali vsem oviram in korakali smelo k cilju.
Povsod, kjer vidim to smelo mladino, porečem v mislih: »Zaupajmo v bodočnost, dokler imamo takšno mladino!« Toda dati je treba vse od sebe, da bo takšne mladine ij dneva v dan več.
TRGOVSKO PODJETJE
„POTROŠNJA"
KRŠKO
(prej OKRAJNI MAGAZIN)
Nudi cenjenim odjemalcem v svojih poslovalnicah vse vrste blaga.
Zadovoljiva izbira tekstilnega blaga — novi vzorci!
Vse gospodinje obveščamo, da dostavljamo po želji blago na dom. Obiščite naše specialne poslovalnice:
Železnina — Kemikalije (prej Servis)
Usnje — čevljarske potrebščine (prej Servis)
Živila in gospodinjske potrebščine (bivša poslov. NM)
Klobuki — čepice (pri Jurčec-u)
Kmetijskim zadrugam nudimo pri nabavi blaga poseben popust — Dostavljamo tudi z lastnim prevoznim sredstvom.
Prepričajte se o solidni in kulturni postrežbi!
Delovni kolektiv!
Načrtno vzdrževanje strojev in pogonskih sredstev
NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV
Refue fttifta/edufe...
Žene v našem okraju so dostojno
proslavile 8. M A R E C
Praznik žena v Krškem
V	Krškem smo imeli proslavo v čast 8. marca v petek zvečer z bogatim kulturnim programom s katerim smo bili zelo zadovoljni; poleg referata, dobrih recitacij članic AFŽ in šolskih otrok smo bili prav veseli videmskega okteta »Kremen«, ki nam je zapel nekaj lepih pesmi. Folklorna skupina TD iz. Krškega nas je tudi razveselila s svojim narodnim plesom, nadalje smo bili prav zadovoljni s Krškim orkestrom, ki nam je zaigral nekaj lepih pesmi. Folklorna skupina TD iz Krškega nas je tudi razveselila s svojim narodnim plesom, nadalje smo bili prav zadovoljni s krškim orkestrom, ki nam je zaigral nekaj lepih komadov. Na proslavi je bilo odlikovanih 8 žena bork in aktivistk iz NOB. Starišem padlih borcev in ženam je organizacija AFŽ dostavila na dom darove s katerimi so bili vsi zadovoljni.
Uspela proslava
8. MARCA v Brežicah
Organizacija AFŽ v Brežicah je poskrbela, da smo svoj praznik dostojno proslavile. Proslavo smo imeli v petek zvečer. Udeležba je bila zelo dobra saj je bilo cca 600 ljudi. Pri programu je sodeloval MKUD, in več pionirskih točk. Program je bil obsežen in je ugajal zlasti navzočim materam. Ob priliki proslave je bilo zbranih 4622 din prostovoljnih prispevkov, kar bomo darovale za ponesrečence na Tolminskem.
Tudi v KOSTANJEVICI
so proslavili 8. MAREC
V	Kostanjevici smo imeli proslavo za 8. marec v nedeljo popoldne. Obisk je bil zelo dober in tudi s programom smo bili zelo zadovoljni. Slišati je bilo pripombe žena »nekaj tako lepega se pa že dolgo ne spominjamo v Kostanjevici«. Program je vseboval dobre recitacije, globoko v spominu nam je ostal prizor »V partizane« pa tudi z igro »Vasovalci« smo bili prav zadovoljni. Pri izvedbi programa je sodeloval SKUD in vse ostale organizacije. Borkam in aktivistkam iz NOV je bilo podeljenih 14 odlikovanj. Po končanem kulturnem programu je organizacija AFŽ pripravila čajanko, kjer je bilo dovofi dobre volje in veselja. Čisti dobiček od čajanke je namenjen polovico za spomenik padlim borcem in polovico pa za ponesrečence na Tolminskem.
Vsled pomanjkanja prostora ne moremo objaviti vseh poročil o izvršenih proslavah 8. marca po raznih krajih našega okraja. Na splošno lahko pohvalimo organizacije AFŽ in SKUD, da so se res dobro pripravili z bogatimi programi, kar nam potrjujejo zelo dobri obiski na pri-
F. Šetinc:	e
To poslednje je slovelo po znamenitih stenicah, zato so temu poslopju rekli z drugo besedo »štraflager«. In res, tja so morale nedisciplinirane družine. '
Vsako jutro so pele metle po dvorišču. Otroci so se morali postroj iti pred poslopjem »C«, kjer je bila tudi »Wache« ali po naše stražarnica. Dali so jim metle v roke, drugim kante za smeti. Potem so se postavili na pravilno razdaljo in začeli so pometati, kakor da bi kosci kosili. Pometali so na kupčke. Te so potem drugi pobirali v kante in jih odnašali v vozove za smeti, ki so stali ob obzidju tik za kuhinjo, ki je z licem gledala proti plinarni. Tako je bilo vsak dan. Včasih je prišel še pomočnik lagerfirerja na inšpekcijo in sanitet, ki je bil strah in trepet taborišča. Takrat se je začel pravi direndaj. Pometali so tudi po več ur in še na kosilo niso smeli, če se jim je zahotelo. Bil je brez leve roke, z zdravo desnico je pa vedno žugal, da so otroci dostikrat dejali:
»Da bi mu le še drugo hudič vzeli« Sanitet pa je bil zdrav in krepak mož. Če je dobil otroka v svoje pesti, mu je trda predla. Nekaj živalskega je bilo v
reditvah in zadovoljni obrazi prisotnih. Izmed mnogih dobrih lahko pohvalimo Sv. Peter, ki je imel na udeležbi proslave 350 ljudi, nadalje smo hvaležni tudi organizacijam v Sevnici, Artičah, Vidmu, Leskovcu in Kapelah, kjer so se tudi potrudili, da so obiskovalci proslav odšli domov z zadovoljstvom.
Letošnje proslave naj nam služijo kot izkušnja za organizacijo in pripravo praznika žena za drugo leto. Kraji, ki so pa letos zaradi svoje malomarnosti ostali brez praznovanja 8. marca naj že sedaj poskrbijo, da si bodo izvolili res najboljše žene v vaške in občinske odbore.
Žene ČATEŽA
so proslavile 8. MAREC
V Čatežu smo 8. marec proslavili v nedeljo popoldne. Udeležba je bila zelo dobra, prostor je bil nabito poln. Tu se je zopet pokazalo kako prepotrebno je, da se čimprej dogradi zadružni dom, kjer bo dobil Čatež svojo prosvetno dvorano, ter da se gradnja doma premakne iz skoraj mrtve točke. Program je naredil na vse obiskovalce posebno pa na matere zelo lep vtis. Imeli smo lep kulturni program z recitacijami, lutkovno gledališče je uprizorilo igro »Rdeča kapica«. Ob zaključku programa so bile obdarjene vse partizanske matere in vdove.
Kako so žene v SEVNICI
proslavile 8. MAREC
Le malokdaj se kdo oglasi iz naše, povprek pogledano, speče Sevnice. Vendar v resnici ni tako. Če prideš v njeno sredo in malo pogledaš tamošnje življenje, ugotoviš, da posamezniki še tu in tam nekaj gibljejo. Videli smo to na proslavi 8. marca letos ob priliki praznika naših žena.
Proslava je bila namenjena ženam — borkam, kakor tudi onim, ki so dale življenje za svobodo in bodočnost naše svobodne domovine, ki se zdaj pripravlja za trdne temelje socialistične domovine.
Po uvodnih besedah, ki jih je imela članica AFŽ, je zapel moški in nato ženski pevski zbor nekaj pesmi. Z ozirom na to, da je bil moški kot ženski zbor sestavljen iz samih delavcev Kopitarne Sevnice ter ženski pevski zbor iz delavk-mladink, jim moramo izraziti pohvalo. Pevski zbor obstoja šele nekaj mesecev in je bil 8. marec že četrta proslava, na kateri sodeluje. Obenem je ta zbor edini, ki obstoja in sodeluje na proslavah. Ne samo pevcem, priznanje gre tudi tov. Viktorju, ki požrtvovalno vodi in vzgaja te neizurjene glasove.
Zaslužnim ženam bqrkam in aktivistkam so bila podeljena odlikovanja za njihovo delo na terenu ali pa za požrtvovalnost v borbi.
Dalje so pionirji sevniške gimnazije priredili svojim mamicam prijetno igrico
njem. Gospodovalno se je včasih postavil na sredo dvorišča in motril ljudi, ki so prihajali mimo. In je požugal s prstom: »Ti, pridi no sem!«
Plašno si prišel k njemu in že vedel, kaj hoče:
»Heil Hitler!«
On se je pa bedasto zarežal:
»Ali prej nisi znal?« Pa ga je nagnal po metlo. Če se mu je pa zahotelo, je pozval vso mladino na dvorišče in jih naganjal po njem: Ena, dve, ena, dve... Tudi odrasle je včasih nagnal po dvorišču, kadar so se vrnili z dela. Toda ti se mu več niso pustili. Ta ali oni mu je kljuboval. Z njimi se ni upal igrati.
Pomočnik lagerftihrerja je nekoč poklical otroke. Izbral je najmočnejše in jih poslal na ulico, kjer je čakal na nje hlapec nekega domijona. Odpeljal jih je iz mesta po blatni cesti do gospodarja. Ta je prebival v lepi vili, ki jo je obdajalo gospodarsko poslopje in dvorišče, polno gnoja. Povsod smrad, celo v vili. Gospodar jih je zopet predal menda oskrbniku, a ta jih je popeljal na njivo. V roke jim je dal nekake kratke vile in morali so
Najprej bi naročnike »Našega dela« lepo poprosil, da več prispevajo svojemu listu, a mogoče tudi mojemu trudapolnemu delu. Ko se »hajkam« po terenu, sem sicer zelo pozoren in nekak pikolovec na »mastne« štorije za svojo rubriko, včasih mi pa kljub vsemu zmanjka duhovitosti.. . zato bi se mi vsaj takrat vaši prispevki posebno prilegli. To pa še ne pomeni, da bo vaš Pepče »skrahiral«. Nasprotno, jaz nameravam še dolgo živeti...
Zadnjič sem se ponudil Mestnemu odboru v Krškem, da jim pomagam pri izkopu vodnjaka na trgu pred gimnazijo. Že nekaj let v daljših presledkih ugotavljajo, da vode ni, tudi črpalka, ki so jo zadnjič montirali, jim je to potrdila. Bodo pač morali poiskati boljši teren, saj je Sava blizu... Zazrl sem se na zvonik... ura je že pol petih, zato se ko j znajdem ob kino dvorani pod lepakom, ki govori o planinski zabavi v letu 1925. Ni me sicer toliko zanimala zgodovinska vrednost tega lepaka, kolikor me je vleklo pričakovanje ih radovednost, kako bo potekel moj prvi »randi« ob določeni uri na tem mestu. Čakal sem zaman, ker se je nežno bitje zanašalo na točnost brežiške ure, ki pa že dalj časa kaže pol enih... Noč je počasi padala na zemljo. Po navadi se ob takem času najbolj prijetno sprehajam. Obstal sem pred poslovalnico »Preskrbe« in se čudil lično urejenim izložbam v zavesti, da imam tudi sam pri tem nekaj zaslug. Toda moje veselje je bilo kratko. Mimoidoča družba se je spotaknila ob parolo: »Primerno za na pot«, poedinci so pa prav neolikano s prsti kazali na likalnike in električne kuhalnike. Jezi me, da nisem tudi sam te neskladnosti že prej opazil. Ob luninem svitu sem na nasprotni strani ceste še dobesedno razbral: »Koteks« za »Izvršni odbor OLO Krško«. Zamotana
»Desetnica«, ki je bila dobro igrana in so prejeli pohvalo od nabito polne dvorane.
Mladinski ženski pevski zbor je.skupno s članicami AFŽ iz Sevnice obiskal naslednjega dne onemogle starčke v domu onemoglih na Impolci. Tam so žene obdarovale starčke s pecivom in vinom, zbor pa jim je zapel nekaj pesmi, da bodo tudi oni videli, da žive ljudje, ki tudi njih spoštujejo.	J- T.
„DESETI BRAT" v Dobovi
Dne 8. in 9. tega meseca je Rdeči križ pod okriljem KUD uprizoril Jurčičevega Desetega brata. Dvorana je bila pri vseh predstavah nabito polna. Prav dobro je igral v vlogi Desetega brata tov. Keršman. Na željo tamošnjega prebivalstva bodo igro ponpvili dne 16. t. m.
Pripravljajo se tudi za gostovanje v Brežicah in še v nekaterih krajih.
puliti peso.. Sneg je mel z vseh strani, otroci pa na pol oblečeni so hodili po njivi in pulili peso. Poldne je že bilo, kosila od nikoder. Otroci že lačni, da so se povsem onemogli sesedali. Oskrbnik je začel kričati nanje in jih priganjati k delu. Le težko so vstajali in zarivali vile z dvema rogljema v zamrznjeno zemljo. Končno se je zmračilo in oskrbnik jim je rekel, da lahko gredo v taborišče. Tam jih je pa čakala maggi...
MAGGI...
Ko mečeš v sebe črno juho in jo lačen požiraš, se človeku na drugi strani zopet dviga iz želodca. Okus je pa takšen, da ga menda ni okusa na svetu. Dosti slabši od kolerabe. Tako nekako je v ustih, kot da gredo skozi nje pomije, ki se pripravljajo za svinje in še slabše. Ljudje je niso jedli, pa če so še bili tako lačni. Oni, ki so delali v tovarnah, so si z delom preganjali glad. V nedeljo so pa legli na sla-marico, da bi prespali popoldne do večerje. Največkrat pa še spati niso mogli. Želodec ni dal miru.
Ženice, ki so imele to srečo, da so lahko luščile krompir, so ga skrivale v krila in njihove družine so ga potem skrivaj jedle. To je pa bilo tvegano. Kreisfuh-rer je dostikrat kot tat hodil od sobe do sobe in motril. Če je pa zalotil katero, da peče krompir, je bilo po njej. Takrat ni izbiral izrazov. Vse so se ga bale.
ustanova, oziroma vsaj zame, zelo zamotan napis ... Še isti večer bi rad ustregel brežiškim lovcem, ki jih tako tare moja malenkost. Na vsak način bi me radi osebno spoznali. Da me niso, so si pač sami krivi, kajti kljub svoji najboljši volji in plačani vstopnini sem zaradi pomanjkanja prostora moral skoro neopažen zapustiti njihovo veselico ...
V naslednjih dneh sem obiskal več krajev, med ostalim tudi zadružno gostilno v Velikem Podlogu. Besede »z omejenim jamstvom«, napisane nad vrati gostilne, so mi razodele, da tu ne smem predolgo ostati. Podal sem se na Rako, da se, dokler je še čas, tudi sam vpišem v. »bratovščino spoznavalcev sv. Bakha«. Seveda me niso sprejeli v to preizkušeno družbo, ker bo baje tudi njim samim kmalu odklenkalo, a zadnje dni krožijo tudi glasovi, da bodo-boni odpadli... Da ne bi bila pot zastonj, sem se oglasil pri peku Jurgecu in mu svetoval, naj peče boljši kruh... Vrnil sem se v Krško, toda kljub pozni noči sem bil prisiljen nadaljevati pot. Najraje bi prespal kar na Videmski postaji. Zleknil sem se poleg toplo zakurjene peči, a kmalu ugotovil, da je šipa na vratih še vedno razbita. Pojasnili so mi, da je to narrfferno nadomestilo za ventilator, ki ga ni mogoče nikjer dobiti.. . Nisem vzdržal ob tej njihovi ventilaciji, zato sem se do kosti pre-mražen zatekel v restavracijo »Triglav«, ki na srečo najbrž še nima predpisanega delovnega časa; pa sem tu lahko brez kakšnih posebnih motenj mirno predremal do prvega jutranjega vlaka ...
Uredništvu sem že obljubil, da bom d n prihodnjič obiskal nekaj najbolj nerednih plačevalcev zaostale naročnine, med drugimi gotovo ne bom pozabil na trafiko v Sevnici.
Vaš Pepče.
------ KINO --------------
KINO	KRŠKO
22. in 23. marca: »POSLEDNJI DAN«
jugoslovanski film — premiera.
26. in 27. marca: »BLANCHE FURY« angleški film
29. in 30. marca: »NORČIJA V OPERI« italijanski film
KINO BREŽICE
22. in 23. marca: »MORJA ŠIROKA CESTA« ameriški film
26. in 27. marca: »TARZAN
V NEW YORKU« ameriški film
29. in 30. marca: »VOLK IZ GORE SILA italijanski film
PREKLIC
Podpisana Marija Zalokar, posestnica v Šedumu št. 20, KLO Dolško pri Senovem, preklicujem vse, kar sem govorila o Štefanu Šosterju, posestniku in rudarju v Šedumu št. 6 v zvezi s kožuhom, ki ga je izgubil Kristijan Agrež ml. iz Senovega, kot neosnovano in neresnično, obžalujem svoje postopanje ter se tovarišu Štefanu Šostarju zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
i	Zalokar Marija.
Opozorilo vsem organizacijam AFŽ
V »Slovenskem poročevalcu« je dne 8. marca izšel pomemben govor toV. Vide Tomšičeve, v »Ljudski pravici« pa istega dne govor tov. Mire Svetina. Organizirajte sestanke žena ter oba govora temeljito preštudirajte.
Okrajni odbor AFŽ, Krško
Slezijska kronika
(Nadaljevanje)
Izhaja dvakrat mesečno — Mesečna naročnina 12 din — Poedina številka 6 din— Čekovni račun: 615-1-95332-16—Ureja uredniški odbor — Naslov uprave in uredništva:
»Naše delo« pri OOOF Krško, telefon 43 — Tisk Celjske tiskarne v Celju. — Odgovorni urednik Kastelic Jože.