Katoliški mučeniki_y MehikiTei, ki smo videli ter doživeli medvojne grozoteter «e razveselili dklepa miru, smo bili prepričani, da se bo ¦floveštvo spametovalo in se mu bo zagnusilo prelivanje nedolžne človeške krvi. Kako bridko amo se varali v tej mdi že koj prva leta po prevratu! Vedno in vedno se najdejo hi|ene v človeški podobi, katerim so nasilstva in morije n<jakko r vsakdanjo zabavo. Krvavi in smrtni zlooini od strani vladajocih oseb se ponavljajo v zadnjem času v Rusiji, a ta grozodejstva so v primeri z mukami, kafere morajo trpeti katolicani v Mehiki, le kapljica v morju gorja, v katerem plavajo ter ginejo mehikanski katoličani. Predsednik JMehike Calles si je nadjal nekako življensko nalogo, da liniči s preganjanjem, z uničevanjem imetja, s trpinčenjem ter z najkrutejšimi usmrtitvaani ikatolišici živelj. Vladar Mehike je počel s pomočjo vojaštva v zadnjem času nad neustrašenimi katoličani taka grozodejstva, da se človeku ježijo lasje, ko jih čita kot resnična ter uradno potrjena. Podobno kakor rimski cesarji divjajo mehikanSki brezverci ter vladinovci nad nedolžnimi katolicani, katere laihko trpinči in pobija vsakdo brez poklica na odgovor. Da so naše trditve resnične, hočemo navesti nekaj vzgledov, iz katerih ibo naš slovenski kmet uvidel, kako poživini človek, ako se ga je polastilo sovraštvo do Boga in cerkve. Muženiki med duhovniki. Ako se začne preganjanje katoliške cerkve od strani vlade, so naperjeni aaapadi predvsera napram duhovšcini. Naši javoosti je znano, koliko so že prestali doslej mehikanski škofje in navadni duiiovniki, v naslednjem hočemo navesti le najnovejše duhovniške mučeniške vzglede: V Zacatecasu je duhovnik Carrea nekega dne nesel bolniku sv. popotnioo. Vkljub vsej previdnosti ga je pri tem presenetil oddelek vojakov. Zasraehovali so ga ter mu hoteli odvzeti sv. zakrament, da ga onečastijo. »Morete me umoriti«, je zaklical duhovniik, »toda nikdar ne bom trpel takega božjega ropa!« Pri teh besedah hitro skoči nekaj korakov nazaj ter zavžije sv. hostijo. Besni vojaki planejo na duhovnika ter ga med surovim postopanjem peljejo k poveljniku. »Nair>rvo«, pravi poveljnik, »spovejte te upornike, ki jih tukaj vidite in ki bodo sedaj ustreljeni, potem bomo z Vami dalje govorili!« Duhovnik stori, kakor mu je ¦bilo reoeno ter je tolažil in bodril ujete katolicane. Komaj ©o se ujetniki izpovedali, se obrne poveljnik k duhovniku: »iNa licu mesta mi povejte, kaj so Vam ti ljudje povedali!« — »Nikdar!« odvrne ogorčeno duhovnik. — »Kako? Nikdar?« zavpije poveljnik. »Na licu mesta Vas dam ustreliti!« — »Starite to! Noben duhovnik ne bo prekršil spovedne tajnosti. Pripravljen sem umreti!« Ves ibesen da poveljnik ustreliti junaškega duhovnika. Pcri nekem pogrebu so mrliča pozno zvecer prinesli na pokopališče, fako je bilo nemogoče pokopati ga istega večera. Pri mrliču je ostal za stražo njegov sorodnik. Nenadoma ga ponoci prestraši streljanje. Drugo jutro vpraša grobarja, kaj je streljanje pomenilo. Grobar mu odgovori: »Pridite in poglejte! Toda molcite, če Vam je življenje ljubo!« In pokazal mu je več duhovnik:ov, ki so bili ponoči ustreljeni ter dostavil, da se druge noci dogaja isto. V Guadalajari je >bil duhovnik Saba Reyes polit z bencinom in živ sežgan. Nad čisto ncdolžno katoliško deco se upajo. Čitali smo, kako se je preganjalo ter morilo v vseh časih katoliške duhovnike, odrasle vernike, a le v prvih casih kršcanstva in v dobi turških navalov se je morilo nedolžne otroke, sicer nam zgodovina o tem ne ma poročati. Kar se je dogajalo v dobi rimskih cesarskih trinogov m turških sultanov, to nam potrjujejo porooila iz Mehike v današnjili časih, kjer ni beležiti med mučeniki samo škofe, duhovnike, odrasle, ampak tudi otroke. Najnovejši grozni vzgledi oaj govorijo: Ko so zasedli mesto Arandas, so vojaki ujeli dečka 13 let, ki ni mogel več ubežati. Začudeni radi njegove mirnosfi in drznosti, so ga pozvali, naj gre ž njimi, da mu bodo že pomagali naprej. Deček pa zgrabi svoj rožni venec in svoj križec, ki ga je nosil na prsih ter ponosno odgovori: »Vi se ibojujete za enega človeka, jaz pa se bojujem za Boga. Naj živi Kristus, Kralj!« Komaj je izustil te besede, •p3oj>t po iretiDin[ajdi 'ofiniaz >3u nptuSz jfBunf \\vui a( as V Parrasu so prijeli pet clanov »Asociacion Catolica de ia Juventud Mexicana« (Zveza katoliške mladine), češ, ker so baje zgrabili za orožje za katoliško stvar. Ko so jih peljali na pokopališče, je eden vojakov opazil, da je med ujetniki deoek komaj 15 let. Vojak ga je iz usmiljenja hotel rešiti ter ga je z narocilom poslal v mesto, da mu da tako priliko za beg. Kako se začudi vojak, ko zagleda, da se je deček tik pred usmrtitvijo drugih vrnil ter postavil v vrsto poleg svojih tovarišev. Začuden ga vpraša vojak: »Ali nisi opazil, da sem te poslal y mesto, da te rešim?« — »Seveda«, odvrne mladi junak, »toda če morajo umreti moji tovariši, ker so katoličani, potem sem jaz ravno toliko kriv kot so oni. Hočem ž njimi deliti isto usodo.« Tako je umrlo pet mladih mučencev. Mladi Manuel Bonillas iz ugledne rodbine, ki je kot pravi apostol deloval, da organizira krožke katehistov, je bil v Toluci prijet na veliki petek okrog poldne. Ko so Callisti bogoskrunsko zasramovali prizor na Kalvariji, so privezali mladeniča za roke in noge na križ. Proti 3. uri so ga na križu ustrelili. Ogenj in meč nad odraslimi katoližani. Vseh dosedanjih mučeniških žrtev med odraslimi katolicani v Mehiki bi bilo nemogoče našteti. Po bogzna kolikih usmrtitvah se je lotil predsednik Calles unicevanja imetja katoličanov. Uradna poročila potrjujejo, da je bilo v najnovejšem času v mehikanski državi Jalisco tekom 14 dni 3000 mož ter žen z deco vred pognanih iz svojih domov. Ti se potikajo sedaj okrog brez strehe, hrane ter varstva. Sam Bog ve, kaliko jih je pa pokopanih pod razvalinami svojih bivališč! Vasi ter mesta omenjene države Jalisco so od vojaštva razstreljena ter požgana in najbolj rodovitna polja opustošena popolnoma. Kar se je doigravalo zadnji čas v pokrajini Jalisco nad katoličani, presega zverstva, katera sta zagrešila nad prvimi kristjani najhujša rimska trinoga cesarja: Nero in Dioklecijan. Slovenski katoličani, dobro si zapomnite, da o grozodejstvih nad ikatoliškim življem v Mehiki doslej ni obelodanilo niti besedice ne dr. Zerjavovo časopisje, ne PuceljRadičev »Kmetski list« in seve tudi ne socijaldemokratska glasila. Kdor moldi, soglašat