SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 3 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 20 de enero - 20. januarja 2011 BOMO OČISTILI DRŽAVO? Čaka jih trdo delo JANEZ JUHANT Ugledni nemški novinar Tom Schimmek v svoji knjig Najbolje nič novega razčlenjuje družbeno-politične manipulacije v današnjem svetu. Realno politično moč pridobiva manjšina, ki si prisvaja finančno-gospodarske vzvode. S podrejanjem medijskih hiš in novinarjev, ki postanejo poslušno orodje v rokah mogoč-nežev, izvajajo medijsko propagando in manipulacijo. Javno mnenje postaja izdelek polresnic, praznega govoričenja na tiskovnih konferencah in postavljanja nepomembnih ali celo nemoralnih ljudi kot ideal človeka. Avtor prikazuje razvpite primere kot prevzem oblasti italijanskega premiera Berlusconija, pokaže na tovrstne ,,uspehe" pokojnega Haiderja, pri katerih je manipulacija očitna in jima je utrdila podporo predvsem volivk. Tudi pri francoskem predsedniku Sarkozyju in pri nemški kanclerki odkriva ozadja finančno-propagandnih učinkov. Knjiga je prikaz monopolov današnjega sveta od ZDA, Avstralije, Afrike do Indije, Rusije in Kitajske. Tako ima časopisni mogotec Rupert Murdoch dostop do politikov ne le v Avstraliji, odkoder izhaja, pač pa tudi v Angliji, ZDA in drugod. Politične težave Baraka Obame so tesno povezane z nasprotovanjem gospodarsko-finančnih lobijev njegovim socialnim reformam. Realna politična moč je vedno bolj odvisna od včasih zelo praznih propagandnih učinkov in govoričenja na tiskovkah. V ozadju neopazno poteka boj za denar in vpliv. Kakor da bi brali o naših razmerah, ki jih avtor ne omenja, a jih lahko primerjamo z ruskimi, ki pa jih natančno razčlenjuje. Rusija in mnoge druge države s Slovenijo vred pa padajo na lestvici medijske svobode. Vse to otežuje, da bi se razmere na prihodnjih volitvah v Sloveniji lahko bistveno izboljšale. Dejansko se krepi moč leve koalicije, ki ne glede na bankrot države pobira še zadnje, kar je našega in utrjuje gospodarsko in medijsko moč. Sicer jim je spodletelo ob referendumu o RTV, a zato še bolj nesramno posegajo v srž samostojnosti novinarjev na RTV. Ali bo, kot pravi Jožef Jerovšek, ljudem presedla oblast sedanjih mogotcev? Tudi DESUS igra vlogo premetenega lobista in ne vemo, kakšna so ozadja in povezave v Zvezi borcev, Upokojenski zvezi in podobno. To velja tudi za sindikate, ki jim je mogoče očitati vsaj, da se niso postavili po robu kraji družbenega premoženja ter dopustili neplačevanje obveznosti, kar bi bistveno izboljšalo pokojninske blagajne in red na trgu dela. Zakon o malem delu bo omejil bolj kot žepe študentov zaslužkarje študentskih servisov, ki manipulirajo s študenti. Za prihodnjo politiko bo realen družbeni dogovor nujen, a kdo ga bo pripravljen podpreti? Pomembno bo vprašanje medijske uspešnosti strank za prihodnjo vlado. Že zdaj pa po medijih krožijo polresnice o ,,desnih politikih". NSi je že prej zavestno uničevala, in jo zdaj spet, negativna medijska propaganda, v kateri so sodelovali tudi dvomljivi kadri, kot npr. predsednik vladnega urada za urejevanje prikritih grobišč, ki so naprtili neenotnost in nesposobnost Andreju Bajuku, ustanovitelju stranke, podobno kot danes nekateri širijo, da je Janša zadnja Kučanova prevara. Škoda da evropski poslanec in prvi predsednik slovenske vlade ne izkoristi bolj svojega vpliva, da bi bodisi kot častni predsednik stranke ali njen evropski mentor skrbel za promocijo in evropski profil stranke in člane stranke spodbujal k nadaljnjemu trdemu političnemu delu, ki ga je stranka ob sodelovanju vseh vodilnih ljudi opravljala v zadnjih dveh letih. Tudi SLS se bo morala profilirati z uveljavljanjem na terenu in poiskati tudi nove promocijske možnosti. Žal pa je med nami še vse preveč ljudi, ki mislijo le na to, kako bi sami čim laže in čim hitreje prišli do veljave, časti ali denarja tudi prek strank in organizacij, pri čemer prednjačijo tranzicijski vplivneži, sledijo jim pa še drugi. Vsem tem so dolgoročna prizadevanja za skupno dobro drugotnega pomena in jim je demokracija pot za utrjevanje lastnih koristi. Propagandisti zato hitijo v eni sapi širiti mnenje, da so vsi politiki enaki, da bi se prikrilo politično izrabljanje države za svoje interese. Tako bo torej prihodnji mandat obremenjen še z močnejšimi monopoli, z neredom in prazno blagajno ter še z medijskimi in drugimi strukturnimi varovalkami kot je oseba vrhovnega sodnika, ki je zvezan z lovkami bivšega sistema. Podoben scenarij se obeta za javnega tožilca. Kljub razglašenosti si je oblast na čelu s predsednikom države, ki na vsa usta oznanja etiko, edina v ropanju državljanov, česar žal celo razgledani ljudje ne uvidijo in ne spregledajo teh iger,^da bi se distancirali od politikov, ki igrajo to dvolično vlogo. Čas streznitve se vedno bolj bliža in upam, da dozoreva tudi spoznanje, da je treba začeti z ljudmi, ki bodo pripravljeni prevzeti to breme urejevanja pravne in socialne države. Če pa nismo sami pri sebi počistili, bomo toliko težje očistili državo. (Po radiu Ognjišče) Predsedniki koalicijskih strank in nekateri ministri so na razvojni klavzuri pretekli ponedeljek 17. t.m. dosegli načelno soglasje o razvojnih prioritetah vlade. Kot je pojasnil predsednik vlade Borut Pahor, so v dokumentu o delu v letih 2011 in 2012 navedene prioritete, ukrepi, cilji, nosilci nalog ter rok za njihovo izvedbo. V sklopu prve prioritete je predsednik vlade izpostavil konsolidacijo javnih financ. Pri drugi prioriteti, izboljšanju plačilne discipline, je Pahor pojasnil, da gre za določitev obveznih, razumnih plačilnih rokov in omejitev možnosti uveljavljanja odbitnega davka na dodano vrednost. V sklopu tretje prioritete si je vlada za cilj zadala štiri novele zakonov, s katerimi bo dosegla razširjen zaseg in odvzem premoženja z obrnjenim dokaznim bremenom, pospešitev kazenskih postopkov, določitev javnofinančnih kaznivih dejanj, ustanovitev specializiranih tožilstev in specializiranih oddelkov sodišč za pregon ter obravnavo gospodarskega in organiziranega kriminala. Poleg tega se išče izboljšanje delovanja trga dela. Po Pahorjevih besedah gre za poenotenje obveznosti in pravic različnih vrst zaposlitvenih razmerij prek socialnega dialoga. Ta mora po ocenah premiera postati bolj konstruktiven in bolj pregleden. Vlada si je kot zadnjo prioriteto zastavila izpeljavo strukturnih ukrepov in socialne prilagoditve. Pod zadnjo prioriteto vlade sodijo tudi zagotovitev vzdržnosti zdravstvenega sistema, izboljševanje kakovosti storitev javne službe in večja prilagoditev javnih izvajalcev potrebam prebivalstva. Ta dokument so nato v torek 18. predstavili na kolegiju predsednika vlade, zatem pa ga bodo obravnavali na vladi. Če bo še kakšna politična dilema, jo bodo razčistili, nadalje pa jo bodo obravnavali na koalicijskem vrhu ta mesec. Koalicija se bo morala sicer soočiti s problemi, ki jo razdvajajo že dalj časa. Prvak Zares Gregor Golobič je pred sestankom dejal, da bodo dali pobudo za obravnavo prvih štirih točk iz njihovih prioritet, ki so jih pred kratkim predstavili javnosti. Med zahteve Zares sodita prekinitev pogodbe s Patrio ter umik slovenskih vojakov iz Afganistana. Pahor je poudaril, da vlado v letu in pol, če bodo volitve redne in ne vidi razloga, da ne bi bile, čaka trdo delo. Minister Žekš sprejel senatorko Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je 11. januarja 2010 v Ljubljani pogovarjal s senatorko v Rimu Tamaro Blažína. V pogovoru sta izmenjala stališča in mnenja o trenutnem položaju slovenske manjšine v Italiji. Ocenila sta, da je to pozitivno in se spreminja na boljše. Senatorka Tamara Blažína je dejala, da je zaznamovano z nekaterimi odmevnimi dogodki: udeležba treh predsednikov na koncertu miru v Trstu, postavitev Pahorjeve nekropole v tržaškem gledališču Verd in obisk, ki ga ta teden opravil predsednik Turk v Rimu. Kljub temu ostajajo nekatera vprašanja, ki jih je treba rešiti, med drugim stanje šolstva in tudi poglede zaščitnega zakona. Letos mineva 10 let od odobritve zakona, ki v nekaterih členih ostaja na papirju. Senatorka Blažina meni, da sta obe vladi -v Rimu in Ljubljani - naredili, kar sta imeli narediti. Meni, da je minister Žekš svoje delo opravil dobro. Na vrsti je manjšina, saj ima za naslednja tri leta zagotovljena finančna sredstva. Tudi minister dr. Boštjan Žekš pozitivno ocenjuje dogajanje, po drugi strani pa pričakuje, da bo manjšina bolj dejavna. Pričakuje, da bo manjšina bolj dejavna in aktivna ter bo skušala gledati bolj naprej. ,,To se v zadnjem Drinske mucenke kmalu blažene Minister in senatorka na tiskovni konferenci obdobju ni dalo zaradi vsakodnevnih težav, zdaj pa bi bil čas za to," je poudaril minister. Sogovornika sta pozdravila tudi skorajšnjo postavitev neposrednega sogovornika pri italijanski vladi v Rimu, ki ga bo dobila manjšina. To bo kolektivni sogovornik, to omizje se sestavlja in senatorka meni, da se bo to zgodilo v roku enega meseca. ,,To je lep korak naprej in upam, da bo manjšina to znala izkoristiti", je zaključil minister Žekš. Papež je v petek, 14. januarja podpisal odlok o priznanju mučeništva petim redovnicam, ki so bile ubite decembra 1941 v Goraždu na obrežju reke Drine, zato jih imenujemo tudi Drinske mučenke. Gre za Hrvatico, Avstrijko, Madžarko in dve Slovenki - s. Krizino Bojánc iz župnije Šmarjeta in s. Antonijo Fabjan iz župnije Hinje. Redovnice so v državnem Otroškem domu na Palah negovale bolnike in skrbele za otroke različnih ver in narodnosti. Četniki so jih 11. decembra leta 1941 nasilno odvedli s Pal v smeri Goražda, kjer so jih nato zaprli v tamkajšnji vojašnici. Pijani vojaki so jih 15. decembra poskušali onečastili. Štiri sestre so skočile skozi okno, nato pa so jih vojaki z noži pokončali in jih vrgli v Drino. Eno izmed sester, s. Berchmano, ki zaradi starosti ni zdržala naporne poti do Goražda, so po vsej verjetnosti ubili 23. decembra v Sjetlini. Datum njihove beatifikacije še ni znan. Sestre Hčere božje ljubezni je na povabilo nadškofa dr. Josipa Stadlerja, leta 1882 v Sarajevo osebno pripeljala ustanoviteljica Družbe Franciska Lechner. Leta 1911 so na Palah, nedaleč od Sarajeva, odprle samostan Marijin dom. Marijin dom je kmalu postal znan zaradi dobrih del do ubogih, ki so trkali na vrata, posebno pa do pravoslavnih sosedov. Sestre Jula, Berchmana, Krizina, Antonija in Ber-nadeta so velikodušno in z nesebično ljubeznijo služile Bogu predvsem s pomočjo ubogim. Zvestobo Bogu so potrdile s prelitjem svoje krvi. Glas o njihovi mučeniški smrti se je razširil daleč naokoli. Zato je kardinal Vinko Puljiç, vrhbosanski nadškof 4. decembra 1999. izdal odlok o začetku škofijskega postopka za njihovo beatifikacijo. Razglasitev božjih služabnic M. Jule Ivanineviç in štirih sester za blažene ne bo samo službeno priznanje njihovega mučeništva, ampak tudi visoko priznanje duhovnih vrednot, za katere so sestre živele in žrtvovale svoja življenja. BERI^ NOVO MEDDOBJE IN NJEGOVA VSEBINA...... ZBRALI SMO SE ZA NAŠE MISIJONARJE. 2 3 Stran 2 20. januarja 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI To ni to TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) Naslov je običajen pogovorni izrek, ki izraža razliko med dvema sluËajema, ki sta si podobna, Ëeprav bi po besedi ali besednem izvoru rekli, da sta enaka. (Bolj kot hočem razložiti, bolj se mi jezik in tipke zapletajo, zato bi prešel kar k stvari.) Da je Slovenija majhna po površini, se vidi iz aviona (spet ena taka fraza). Če se človek iz kozmopolitske prestolnice preseli v glavno mesto s 300 tisoč prebivalci, se tudi zave majhnosti, ki je v določenih primerih dobrodošla: čistoča, bližina, skoraj nič prerivanja, neropot ... Če pa stanuješ še v vasi, ki niti tega imena ne doseže, saj nima ne lastne cerkvice ne gostilne, je pa še posebno doživetje. A vedno je nekaj novega, kar običajno popestri življenje (čeprav je tudi rutina, kot je lahko stalno zdravo počutje ali pomanjkanje bolezenske zavesti, dobrodošla) in tega se človek zave, predvsem če si privošči nekaj dni nerutinskega počitnikovanja izven domačega okolja. Stanujemo slabih sto metrov zračne črte stran od regionalne ceste, ki povezuje Kočevje z Ljubljano. Med nami in cesto, travnik. Običajni prometni ropot ni moteč, zato imajo sirene rešilcev, gasilcev, policijskih vozil prednost pred drugimi hrupi, kakor imajo prednost njihova vozila na cesti. In kaj najprej pomisli „kozmopolitski" človek ob zaznan-ju sirene? ,,Pica se bo shladila!!!" Ja, tako globoko se zagozdi v človekovo dušo pokvarjenost, realna ali namišljena, ki jo ponekod izvaja oblast. Mislim na oblast kot možnost, da delaš, kar hočeš, čeprav je osebam, ki vozijo tovrstne avtomobile norenje po cesti dovoljeno le v predpisanih primerih (za hitro prisotnost na kraju nesreče, nezgode, kaznivega dejanja). Ko zdaj zaslišim zvok sirene, se počasi, v podzavesti, misel privaja na nove razmere in se vprašanja snujejo v drugačni smeri: Ali imam pot v smer, kamor so sirene namenjene? Avtomobilski karambol? Požar? Da bi jim le mogli pomagati! V srečnih otroških letih je moronska VII Brigada Aérea živela v polnosti svoje vzletno-pristajalno življenje. Prijatelj Aleš me je poučil o letalih, ki so se pojavljala na nebu; kakšni so bili Gloster Meteorji, kateri Morane Saulnier, ter jih v lesu izrezoval in pilil. Ko so se kraji okoli letališča poselili, so letala morala oditi, na njih mesto pa so prišli helikopterji. Njih ropot ni motil in se nisem spraševal ne kam grejo, ne koga prevažajo, - vse dotlej, ko je moral pilot Tomaž zaradi okvare nujno pristati na prehodu čez železniško progo, ker do drugega bližjega in primernejšega odprtega prostora ni imel časa. Tudi na vaškem nebu se kdaj pa kdaj pojavi helikopter. Nič posebnega; lahko je policijski, ki nadzoruje promet v špicah. Skrb pa vzbuja njegov ropot v gorskih krajih. Med uživanjem gostoljubnosti na prijateljevi ,,očetnjavi" na Jezerskem, je bilo zaslišati helikopter in še preden sem lahko izrazil svoje začudenje, mi je temačni obraz gostitelja dal vedeti, da to ni dobro. In res: če se tam pojavi helikopter, potem je zelo možno, da gorski reševalci iščejo ponesrečenega gornika, ali pa da morajo gasiti požar na težko dostopnih krajih. Nobena od obeh možnosti ni razveseljujoča. A to, kar v dolini vzbuja skrb, ponesrečencu vlije novih moči, da z upanjem dočaka rešitve. Vendar se v gorskih krajih - poleg ponesrečencev -najdejo tudi ljudje, ki se helikopterja razveselijo: to so upravljavci planinskih koč, ki jih helikopter oskrbi z vsem potrebnim, da lahko utrujenim planinskim gostom postrežejo s hrano in pijačo (v njih ceni je seveda vključen helikopter ... ) Zato se v teh tednih počitnikovanja po argentinskih pampah, obalah, planinah in gorovjih ne pustite zavesti preveč na hitro malodušnemu skepticizmu in „šimfanju", ker je tudi možno, da - to ni to. Srečne, vesele počitnice - pa tudi povratek! GB MED KNJIGAMI IN REVIJAMI Meddobje 1/2 - 2010 tiy ir-^ W- fí-.: Zvesti bralci imajo na razpolago Meddobje št. 1-2. Revija Slovenske kulturne akcije vsebuje 120 strani bogatega, zanimivega in raznolikega gradiva. Poezijo nam podarjajo '■ " ena pesnica in štirje pesniki -vsi živeči v Argentini. Pesmi nam že poznane Ane Ličen pričajo o presenetljivi preprosti vsebini, a dograjenem obvladanju stila, primerjav in metafor. Gregor Papež, pri katerem število poezij ne prizadene kvalitete vsebine. Verzi nam tokrat slikajo lik slovenskega kmeta a v tujini, njega načelno držo in pogled na svet. Lirično izredno bogata pa je stvaritev Boruta Aleksandra Re-bozova. Estetko posrečena lirična kreacija Slutnje in željé je izšla izpod peresa Lojzeta Lavriča, ki razodeva obetajoč pesniški talent. Filozofsko transcendentalno razmišljujoči sta poeziji Aleša Gošarja. Med eseje in razprave pa opredelimo spis Leva Detela (Avstrija) pod naslovom Pogled na slovensko literaturo v državah Evropske unije. Med omenjeni avtorji je kar precej članov SKA: France Dolinar (Rim), Metod Turnšek (avstrijska Koroška), Dimitrij Oton Jeruc (Belgija), Milena Merlak (Dunaj), Stanko Janežič (Trst), Rafko Vodeb (Rim), Vladimir Truhlar (Rim in italijanska Tirolska), Vinko Beličič in France Jeza (Trst), Ljubo Sirc (London) in seveda sam avtor članka. V okviru te teme Detela analizira predzgodovino, kratko življenjsko pot avtorjev, sedanji položaj in perspektive. Vsebina članka je bila podana v okviru prireditve 25. mednarodnega festivala Vilenica 2010. Drugi esej pa je zanimiva analiza Florjana Auserja iz Avstralije z naslovom Slovenstvo po svetu je kot slabo fiksirana fotografija - je proces mogoče ustaviti? Misli so bile nanizane za uvod za 10. vseslovensko srečanje v prostorih Državnega zbora R.S. V razmišljanju se avtor dotakne odnosa matične Slovenije in slovenskih medijev s Slovenci po svetu. Auser na glas razmišlja ,,(...) Slovenci po svetu smo pripravljeni enakopravno sodelovati. Je pripravljena Slovenija in Slovenci?" Z opisom Auserja se identificiramo ... z upanjem na pozitivno spremembo. Avtor iz matične Slovenije mag. Aleksander Igličar pa v svojem zanimivem prispevku pojasnjuje vlogo muzejskega društva Škofja Loka, imenovanje pokojnega dr. Tineta Debeljaka za častnega člana in potek te proslave-prireditve septembra leta 2009 s prisotnostjo ^ Debeljakovih svojcev v Škofji Loki. Članek spremljajo zanimive fotografije. Ob takih spisih ima bralec vtis, da se v Sloveniji počasi a vztrajno v novi luči vrednoti delo naših kulturnikov in javnih delavcev, morda celo bolj kot med nami. Mag. Aleksander Igličar zaključuje svoje misli takole: ,,Vsi ti, mogoče navidez naključni dogodki, govorijo o izjemni duhovni moči in energiji dr. Tineta Debeljaka, ki še dolgo po smrti ostaja z nami in nas navdihuje in povezuje". Z ilustrativnimi fotografijami izstopa v tej številki Meddobja zanimiv intervju, ki ga je imela dr. Katica Cukjati z akademikom dr. Kajetanom Gantarjem iz Slovenije. Koliko življenjske izkušnje, modrosti, zanimivih razmišljanj, plemenitosti in načelnosti se zrcali v odgovorih akademika, pred kratkim nagrajenega z Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju filologije. Iz Argentine nas kot prozaist preseneča lic. Vladimir Jurij Voršič s prvim delom svojih spominov. Pod privlačnim naslovom Odmevi brez- skrbnih dni se berejo z lahkoto in navdušenjem. Starejši se bodo v marsičem nostalgično identificirali, mlajši marsikaj izvedeli ter morda celo prišli do zaključka, da je življenje bolj doživeto, veselo in srečno brez toliko tehnologije in vrveža. V izredni številki ob 55-letnici smo se spominjali že pokojnih članov SKA. V mislih imamo besede pokojnega dr. Jožeta Ranta, ko je napisal knjigo o svojem bratu Pavletu in zapisal med drugim: zakaj mu niso, ko je bil še živ, izrekli vsaj nekaj besed priznanja in zahvale? V naši sredi imamo vrsto članov, ki so dosegli visoko življenjsko starost, a predvsem, so začrtali in še pričajo o bogatem življenjskem opusu na najrazličnejših področjih. Hvaležno omenjamo njihovo življenjsko pot. Zavedamo se, da so napisani stavki skopi spričo vsega, kar so ustvarili in še ustvarjajo v zdomstvu. V tej številki Meddobja obeležimo življenjepisa dveh osebnosti: Božidarja Finka in dr. Miroslava (Mirka) Gogala. Kot likovna priloga sta dve kvalitetni sliki priznane slikarke Tilke Močnik, ki nas je prevzela s svojim novim načinom in tematiko na prvi likovni razstavi v letu 2010, ko je dokazala velik korak naprej v umetniškem ustvarjanju. Celotne izdaja je odgovornost glavnega urednika časnikarja Toneta Mize-rita. Korekture in lektoriranje sta imela na skrbi lic. Vinko Rode in prof. Metka Mizerit; za oblikovanje in zamisel novih estetskih platnic je poskrbela z odličnim likovnim kriterijem Monika Urbanija Koprivnikar. Meddobje tiska Editorial Baraga in na tem mestu gre zahvala za razumevanje in sodelovanje vodju podjetja Janku Barletu. Revija Meddobje izhaja s sofinanciranjem Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki se zaveda pomembnosti ustvarjanja tako daleč alpske Slovenije in Jadrana. K.C. in T.D. Cambalache je tango, ki v Buenos Airesu opeva protislovja dvajsetega stoletja, kjer se meša dobro in zlo, najboljše in najslabše. Cambalache je pravzaprav radiografija današnje Argentine. Doma in po svetu. Kaj je najbolj prevzelo javnost ob potovanju gospe predsednice po arabskem vzhodu? Vsekakor dejstvo, da so vladnemu uradniku ukradli denar za izredne potne stroške. Naj so to res storili prebrisani ,,mototato-vi", ali je v ozadju zarota prebrisanih in nepoštenih uradnikov, je malo važno. Ena ali druga možnost kažeta na stanje, ki danes prizadeva prebivalstvo te nesrečne države. Medtem predsednica obiskuje Egipt, Kuwait, Quatar in Turčijo. To so cilji pohoda, ki naj bi državi približal investicije arabskih mogotcev. Investicije, ki jih Argentina zelo potrebuje, saj je vedno bolj jasno, da svetovni kapital z nezaupanjem gleda državo, kjer ni jasnih pravil gospodarske igre. Ena točk nezaupanja je v številkah o domačem gospodarstvu. Prav te dni je INDEC, vladni zavod za statistike, objavil inflacijo preteklega leta. Za 2010 so izračunali, da so cene porasle za 10,9%. To je seveda v popolnem nasprotju s privatnimi ugotovitvami, ki inflacijo dejansko podvojijo. Od devetih ustanov, ki merijo gospodarsko stanje, je najnižjo inflacijo postavila na 22,9%, najvišjo pa na 26,8%. Ni čudno, da sindikati, ki se že pripravljajo na paritetne komisije in pogajanja glede povišanja plač, zahtevajo najmanj 25%. Čeprav bo poletje kmalu za nami, bo jesen, vsaj na socialnem področju, izredno vroča. Uradne številke pa imajo še drug odtenek. Prikrivajo resnično socialno stanje velikega dela prebivalstva. Če upoštevamo privatna merjenja, vidimo, da je revščina veliko večja kot pa priznava vlada, saj moramo prišteti kar dodatnih 4,5 milijonov ljudi, ki živijo pod pragom revščine. Moč medijev. Kako more v takem stanju vlada pričakovati vreden uspeh na prihodnjih predsedniških volitvah? Enostavno: zaupa v moč propagande. Ni čudno, da je za leto 2011, ko bodo oktobra volitve, namenila 84% več sredstev za uradno propagando, če primerjamo z lanskim letom. Poleg tega so še skriti propagandni stroški, kot na primer javni zastonjski prenos nogometa. Računajo, da bo letos stal kakih 1.300 milijonov pesov. Da vse to uspešno izvede, je predsednica še pred potovanjem zamenjala državnega tajnika za medije, ki ima v svoji oblasti tudi sredstva vladne propagande. To je sedaj Juan Manuel Abal Medina, sin znanega gverilskega vodje. Ta bo o vsem poročal direktno gospe Cristi-ni, s čimer se zmanjša vpliv šefa kabineta. Precej se je že govorilo, da je Aníbal Fernández padel v nemilost in ga bodo kmalu zamenjali. Zaenkrat še mirno sedi na svojem prestolu, a njegova moč in vpliv se vidno manjšata. Uradna propaganda bo še toliko bolj odločilna, ker stranke po novem zakonu ne bodo smele izvajati televizijske propagande izven od vlade določenih obrokov in kanalov. Spričo tega se mi zdi, da je današnji uvodnik pisan prav tako za Argentino, ne le za Slovenijo. Kruh in vino. Te dni poteka nov protest kmetov. Vzrok je to pot cena žita, ki je kamen spotike med vlado in poljedelci. A ni le to: dejansko se že dolga leta razhajajo kriteriji vlade in poljedelcev, glede celotne politike na tem področju. Problem žita je le eden izmed mnogih, skoraj bi rekli da je izgovor za protest, ki stalno tli med kmeti. Da bo lažje razumljivo: prekupčevanje ni svobodno in gre preko določil vlade, ki nadzira izvoz. Istočasno pa subvencionira mlinarje, da cena moke (kruha) ne bi rasla. Ob tem vprašanje: zakaj je cena kruha ista v Argentini kot v Braziliji, če mora Brazilija uvažati argentinsko žito in brazilski mlini ne dobivajo državnih subvencij? Kmetje trdijo, da mlinarji in prekupčevalci poberejo levji delež, sami določajo cene in jim s tem odtrgajo kar 60 dolarjev na tono. Zahtevajo, naj bo prekupčevanje žita svobodno, kot tudi izvoz. Opozarjajo na primer vinogradnikov, ki v ugodnih okoliščinah večajo izvoz, tako da so celo prekosili sosednji Čile na severnoameriškem trgu, kjer Argentina že zaseda četrto mesto med uvozniki vina, za Francijo, Italijo in Avstralijo.. Še o kandidatih. To poglavje bi skoraj lahko prepisovali iz številke v številko. Položaj se bistveno ni spremenil glede razpršenosti opozicije in vladne enotnosti, ko ge za predsedniške kandidature. Vedno močnejši glasovi se slišijo v podporo gospe Cristine, naj bi se predstavila še za naslednji mandat. Zanimivo je, da jo podpira celo komunistična partija (PC), ki sicer ne soglaša z peronističnim „programom in strukturo", a vzhičeno zagovarja „delovanje vlade". Federalni pe-ronizem pa ima dodatne težave. Ker ni formalna stranka in nima članstva, ne more izvesti predhodnih notranjih volitev. Za nekakšne „odprte" pa potrebuje državni volilni imenik. Sodna volilna ustanova pa sploh dvomi, da bi ga imeli dopolnjenega do avgusta, ko zakon predvideva splošne primarne volitve. SLOVENCI V ARGENTINI Silvestrovanje v Našem domu 57. MISIJONSKA VELETOMBOLA Velik uspeh V naših časopisih smo lahko brali in po radiu pri slovenski uri slišali oglas, ki je vabil na to veletombolo. Veletombola ne toliko zaradi bogatih dobitkov, Ëeprav je bilo teh kar nekaj, ampak zaradi visokega cilja tega dogodka. Enkrat na leto se namreË na poseben naËin spomnimo in darujemo za slovenske misijonarje. Prireditev je bila na prostem, zato smo bili v skrbeh zaradi vremena. Prejšnjega dne je še deževalo, a na srečo je bilo na dan dogodka suho, zrak pa sredi poletja svež in prečiščen. Le dopoldne je grozilo nekaj oblakov, pa se je vse odlično izteklo. Najprej smo se zbrali v cerkvi Marije Kraljice pri sveti maši. Daroval jo je g. Jaka Barle C.M. za vse žive in pokojne slovenske misijonarje. Nato pa smo se odpravili v Hladnikov dom na kosilo, ki so ga skrbno pripravile članice Zveze mater in žena iz Lanusa s pomočjo izkušenih lanuških ,,fantov". Odziv na javni dogodek rojakov v Argentini v pomoč slovenskim misijonarjem je tudi letos pokazal, kako uveljavljena je ta prireditev. Pod drevesi Hladnikovega doma se je zbralo nad 350 udeležencev, med katerimi je bilo nekaj argentinskih prijateljev Slovencev in misijonov. Vsi so z zanimanjem čakali na začetek klicanja številk. Okoli pol štirih popoldne je na oder stopil g. Lojze Rezelj. Izkušeni organizator misijonske tombole že šestdeset let napoveduje številke (v tem obdobju je iz različnih razlogov v treh primerih prireditev odpadla), za kar bi gotovo bil zaslužen, da se uvrsti v Guinesovo knjigo rekordov. Lojzeta Rezlja je tokrat spremljala gospa Maruča Zurc, ki je dala tomboli poseben pečat. Seveda se jima že sedaj priporočamo za prihodnje leto ... Zvedeli smo tudi nekaj zgodovine teh srečanj. Prva tombola je bila leta 1952, prva misijonska nabirka pa leto prej, ko je neutruden misijonski garač g. Ladislav Lenček organiziral srečelov za Rentgenski sklad misijonarja dr. Janeza Janeža. Tombola je brezhibno potekala v prelepem vzdušju. Bilo je 130 tombol, 150 činkvinov in 100 kvatern. Glavni dobitek je zadela (čeprav ni bila prisotna) gospa Ana Porres, mati petih otrok. Njen najmlajši sin je letos stopil v semenišče. Gospa Ana je prijateljica družine Jesúsa Maríe Silveyra, avtorja knjige Pot v Upanje. Zapustiti revščino z delom in dostojanstvom (Un viaje a la Esperanza. Salir de la pobreza con trabajo y dignidad). To je edina knjiga v španščini, ki opisuje življenje misijonarja Petra Opeke. Avtor je preživel nekaj tednov pri Petru na Madagaskarju, in je prijatelj Opekovih. Dejstvo, da je glavni dobitek zadela gospa, ki je tako povezana s smislom prireditve, ni le naključje, ampak tudi dokaz, kako majhen je lahko svet. Udeleženci so bili zadovoljni z lepimi dobitki. Tisti, ki pa niso imeli toliko sreče, so si ob koncu pomagali in igrali ,,vsaka zadene" ^ Navzoči pa so bili lahko še toliko bolj veseli, ker je čisti izkupiček v pomoč slovenskim misijonarjem znesel okoli 7.500 ameriških dolarjev. Ob koncu tega poročila velja še enkrat za vse, ki so prispevali k tej 57. Misijonski veletomboli: Iskrena hvala in Bog plačaj! Zahvala še posebej za vse tiste sodelavce, ki so pred tombolo, na prireditvi in po njej vložili toliko skrbi in truda, da je bilo vse natančno pripravljeno, izvedeno in pospravljeno. In še misel: Kaj bi morda morali izboljšati v prihodnjem letu? Pomembno je še povečati zavest vseh, da misijonska veletombola ni le last Slovenske vasi oziroma članov društva Hladnikovega doma, ampak vseh Slovencev v Argentini. Tako je bila zamišljena ob začetku in tako moramo soditi o tej prireditvi tudi danes. In v prihodnje. Prav je tudi, da bi prihodnjič nadaljevali z igrami, kot so bile na zadnjih tombolah in so jih pripravili dekleta (SDO) in fantje (SFZ) vsakega doma. Vsak naj bi imel svojo stojnico, vsem pa bi bil skupni cilj: pomagati slovenskim misijonarjem pri njihovem oznanjanju Kristusa. -i. -k. Na Silvestrov večer smo se člani in prijatelji Našega doma zbrali v zgornji dvorani, da bi poslovili preteklo leto in si izrekli iskrene želje za prihajajoče 2011. Dvorana je bila praznično okrašena. Veliko božično drevo in božični motivi so napravili čudovit okvir mogočnim betlehemskim jaslim na odru, delo Toneta Oblaka, Klavdija Selana in sodelavcev. Za zvok in luči so preskrbeli Luka Štrubelj, Erik Oblak, Aleks Puntar in Marko Čop. Kot se na sveti večer zbere vsaka družina in pokadi svoje domove, je na zadnji večer v letu, Pater Alojzij kralji. Počastili so Deteta v jaslih, nato nam voščili in zaželeli, da bi nas božična toplina grela in nas družinsko povezovala v Našem domu. Zaželeli so nam še posebno blagoslova in čestitali za vse okrogle jubileje, ki jih bomo praznovali v teku novega leta: 60 let slovenske osnovne šole Franceta Balantiča, 55 let Našega doma, 50 let krajevnih mladinskih organizacij SDO in SFZ, 40 let Mešanega pevskega zbora San Justo, 35 let krajevne Zveze mater in žena ter 15 let Društva upokojencev. Skupina mladih je nas ob koncu presenetila z lepim valčkom pod Kukovica v spremstvu podpredsednika Našega doma Tonita Oblaka ter predstavnice mladinskih organizacij, Lučke Marinčič, blagoslovil ter pokadil naš skupni dom. Molitev pred večerjo je bila hvalnica za vse prejete dobrote med preteklim letom in prošnja božje pomoči in varstva za leto, ki se začenja. Maksi Malovrh je povezoval program. Med okusno večerjo, ki jo je pripravil Julio Llallire s pomočjo Ninke Keršič, Helene Oblak Ravnik in Marjane Lipušček, so organizatorji predvajali dva DVD-ja: koroški prijatelji, Smrtnikovi bratje, so nas s čudovitim petjem popeljali v prekrasni raj pod Košuto; nato nas je še Pihalni orkester Lesce, ob spremljavi lepot slovenskih pokrajin, navdušil z najuspešnejšimi Avseni-kovimi melodijami, prirejenimi za pihalni orkester. Ko so se urni kazalci bližali polnoči so nas obiskali sveti Trije vodstvom prof. Marjane Fantini Belič in Lučke Marinčič. Elegantno in sproščeno so zaplesali: Klavdija in Nevenka Belič, Tatjana Malovrh, Lučka in Veronika Marinčič, Lucija-na Oblak, Niko Falduto, Milan Fantini, Igor Malovrh, Damjan Ma-rinčič, Tonči Oblak in Vanči Štru-belj. Sledile so pozdravne besede podpredsednika Našega doma Tonita Oblaka, ki se je zahvalil za vse sodelovanje skozi preteklo leto ter voščil blagoslovljeno, zdravo in srečno novo leto 2011. Navzoče je povabil za nadaljnje sodelovanje v letu, polnem okroglih in visokih obletnic. Ob polnoči si je vsa dvorana zaželela najboljše želje sreče, zdravja in blagoslova za novo leto ter veselo nazdravila v upanju, da bi se v tako prijetni družbi še mnogokrat srečevala na drugih Silvestrovanjih in prireditvah Našega doma. m - k SAN MARTIN - PEVSKI ZBOR Božične melodije Iz leta v leto radi prepevamo božične pesmi. Pojemo jih doma po družinah, pri cerkvenih obredih in na koncertih. Božični napevi so še posebno priljubljeni pevkam in pevcem Slovenskega pevskega zbora iz San Martina, ki že vrsto leto prireja božični koncert. Iz leta v leto zborovodkinja prof. Lučka Marinček Kastelic skrbno načrtuje spored ter k izvajanju povabi tudi otroke in mlade, ki navdušeno sodelujejo. Na rednih pevskih vajah se vrstijo vokalizacija (prof. Gabriela Bogo) in učenje pesmi vse do zastavljenega datuma koncerta. Božični koncert 2010 se je vršil v soboto, 18. decembra, v kapeli zavoda Presvetega Srca Jezusovega. Ob 20. uri se je s kora zaslišal pozdrav nebeški Materi - Ave María (H. Villalobos) in Poslan z nebes je angel (M. Železnik). Glas trobente (prof. Javier Más, spremlja tudi na klavir) pa je naznanil radost ob Kristusovem rojstvu. Pevke in pevci so se postavili pred oltar ob petju Joy to the World (prir. L. Mason). Sledile so slovenske Danes rojen je Zveličar (Mendelssohn), Že počiva vsa narava (L. Belar) in O slava, o slava (A. Vauken). Pridružili so se otroci in mladi ter ljubko podali Slišati je angele (francoska), Vamos pastor-cillos (carnavalito) Tam daleč (prir. S. Johnson) v izvedbi deklet, Pastirci iz spanja (L. Cvek) v izvedbi vseh nastopajočih. Zbor je nato zapel tri skladbe A. Ramíreza, in sicer El nacimiento (solo Daniel Delich), Los pastores in Los Reyes. In znova slovenski Poči- vaj milo detece (F. Ačko, solo Tone Podržaj) ter Noč božična (H. Satner, solo Marjeta Žagar). Pa še tradicionalna španska Pero mira cómo beben in nadvse priljubljena Tamborillero ob spremljavi bobna (Marjan Bol-težar). Kot nežno pritrkavanje je izzvenela Charol of the bells (M. Leontovi), mogočno pa Canticorum (G. F. Haendel). Prihod sv. družine (Viki Hernández Smersu in Leo Belec) gotovo zelo ganljiv trenutek, je spremljala Gruberjeva Sveta noč. Koncert so pevci zaključili zmagoslavno z Vivaldijevo Gloria. Celoten spored so povezovali s priložnostnim besedilom. Iz leta v leto radi poslušamo božične melodije. To je znova dokazala zvesta publika naših koncertov, ki je napolnila kapelo, zbrano spremljala dovršeno izvajanje pesmi in vsako nagradila z aplavzi. Med poslušanjem pa je sledila tudi multimedijski predstavi, ki jo je prisrčno oblikovala prof. María Rosa Pedrazzini. Iz leta v leto pri teh koncertih poleg članov zbora sodeluje kar nekaj prostovoljcev. Na pomoč so priskočili: Monika Zupanc Filipič, Sonja Petkovšek Boltežar, Regina Truden Leber (oblikovanje programa) in predsednik Doma inž. Toni Kastelic (vsestranska pomoč). Še enkrat iskrena hvala! Še posebno naši zborovodkinji, ki je srce in duša teh koncertov! Iz leta v leto torej radi prepevamo in poslušamo božične melodije. Želimo pa si, da bi nam v srcih odmevale skozi vse leto in nas tako spominjale na sporočilo Kristusovega rojstva. vb SAN JUSTO Božič v Našem domu MEDNARODNI UMETNIŠKI SEJEM Veselje božičnih praznikov smo letos v Našem domu doživeto spremljali in v lepem vzdušju preživeli. Na dan rojstva Odrešenika smo se zbrali v sanhuški stolnici pri daritvi sv. maše, ki jo je opravil naš dušni pastir p. Alojzij Kukovica. Sodelovalo je več članov naših organizacij, da bi sv. maša bila res praznična. Tako je sveto daritev sooblikoval Mešani pevski zbor San Justo, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar; berili sta brala predsednica Zveze slovenskih mater in žena San Justo, ga. Nežka Kržišnik ter predsednik Našega doma, prof. Karel Groznik; psalm je brala predsednica krajevne SDO, Nadja Miklič; darove sta nosila botra Doma, Mici Malavašič Cassullo in Ciril Oblak. Veliko število rojakov se je zbralo, da bi praznovali veselo novico Božjega rojstva. V Našem domu so že čakale lepo pogrnjene mize, okrašene z božičnimi motivi, kjer bi skupaj doživeli žive jaslice in božični zajtrk. Božičnico je spretno povezoval Pavel Modic, izrekel dobrodošlico vsem navzočim, pozdravil goste -družina Vrankar iz Laz v Tuhinjah v okolici Kamnika- ter povabil predstavnike vseh organizacij Našega doma, naj bi izrekli dobre želje in pozdrave za božične praznike. Tako so se zvrstili prof. Karel Groznik v imenu glavnega odbora Doma; voditeljica šole Franceta Balantiča, ga. Irena Urbančič Poglajen; predsednica Zveze slovenskih mater in žena San Justo, ga. Nežka Lovšin Kržišnik; za Slovensko dekliško organizacijo ter Slovensko fantovsko zvezo, Maksi Malovrh; za skupino Mladcev in mladenk Našega doma, Igor Malovrh; predsednica Društva upokojencev, ga. Mici Malavašič Cassullo; za folklorno skupino Mladika, Tatjana Groznik in za Farni odbor, Gaser ter mali Tomažek- ob spremstvu milega petja, sprejemalo romarje. Jezuščku so se približali z darovi. Pastirji in pastirice so se spokojno vrstili pred jaslimi, na koncu so se jim pridružili tudi sv. Trije kralji. Po morju širnem in puščavah jim zvezda pot kazala je, da našli pot so v Betlehem pred revnim hlevcem. Skupaj s pastirji so Božje dete poprosili naj bi zvezdica-vodnica tudi nam vsem kazala pravo pot, ter zaključili s pesmijo-molitvijo: ... Poslušaj nas, o Jezus, odslej nam bodi brat, mi radi te imamo, še Ti imej nas rad. Zahvalo našo sprejmi in milosti nam daj, življenje naj ogreva nam blagi Tvoj smehljaj! Prelep scenski prostor si je zamislil mojster Tone Oblak, za izvedbo scene je poskrbel Claudio Selan z zvesto delavno skupino mož in fantov; obleke je poskrbela Mirjam Oblak; maskiranje in karakterizacija vlog ste prevzeli Veronika ter Danica Malovrh; za luči in zvok je poskrbela zvesta skupina, ki jo sestavljajo Luka Strubelj, Erik Oblak in Aleks Puntar. Božični prazniki brez petja bi bili manj doživeti. Za pravi okvir so poskrbele naše voditeljice zborov in sicer prof. Andrejka Selan Vombergar, ki uspešno vodi Mešani pevski zbor San Justo, ter zbor šole Franceta Balantiča, ki ga vodita Marija Krajnik Strubelj in Kristina Skvarča Senk. Poleg že omenjene sv. Družine so nastopali: Stanko Jelen, Tatjana Malovrh, Mikaela Menghini Stefe, Nadja Miklič, Matjaž Oblak, Mikaela Oblak, Valerija Oblak, Mikaela Puntar, Matjaž Ravnik, Cintija Smrdelj, Debora Strubelj, Vanči Franci Draksler. Ko je zastor razgrnil božično sliko, smo zagledali čudovito sceno betlehemske skrivnosti, kjer skromno ležišče vabi vse, ki verujemo v Odrešenika, k pozdravu in molitvi. Rojstvo Mesije je večno blágo oznanilo božične noči, ki jo praznujemo več kot 2000 božičev, a je vsakokrat novo, vsakič enkratno. Na odru je upodobljenje svete Družine -prof. Andrejka Puntar, dr. Adrijan Strubelj, Lovrenc Tomaževič, Katja Urbančič in Marjan Vombergar. Zamisel programa je bilo delo Ivane Tekavec. Žive jaslice smo zaključili, ko smo vsi navzoči zapeli Sveta noč. Dobrote okusnega zajtrka so nas že čakale in po blagoslovu jedi in med prijateljskim kramljanjem smo si voščili vesele in blagoslovljene božične praznike ter vse dobro za leto 2011. -a -c O VRBA _ Hiša, cerkev in lipa Vlada RS je sprejela odlok o razglasitvi spomenikov v vasi Vrba na Gorenjskem za kulturne spomenike državnega pomena. Za kulturne spomenike je razglasila rojstno hišo Franceta Prešerna (ki je tudi rojstna hiša škofa Antona Vovka), cerkev sv. Marka in vaško (srenjsko) lipo. Navedene enote predstavljajo izjemen del zgodovinske in simbolne identitete Slovenije in jih je bilo zato potrebno enotno zaščititi kot kulturne spomenike državnega pomena. Razglasitev omogoča boljšo posamezno in celostno prepoznavnost ter spodbuja spomeniškovarstveno in znanstvenoraziskovalno delo ter primerno rabo spomenikov. Župan občine Žirovnica Leopold Pogačar, ki si je več let prizadeval za takšno uradno priznanje pomena Prešernove hiše, je zadovoljen. ,,Glede na dolgoletno željo in trud tako občine kot tudi zavoda za varstvo kulturne dediščine današnje sprejetje odloka o razglasitvi Prešernove hiše, cerkev sv. Marka in lipe v Vrbi za kulturni spomenik državnega pomena predstavlja končno priznanje tem objektom kot objektom, ki imajo resnični pomen z vidika kulture in zgodovine v ožjem in širšem slovenskem prostoru," je poudaril. Pojasnil je, da razglasitev omenjenih objektov za kulturne spomenike državnega pomena zavezuje državo, da bo za te objekte tudi ustrezno skrbela. ,,Do sedaj se je morala občina na primer sama ubadati s problemom dostopa do cerkvice, odslej pa bo morala država poskrbeti, da je tak kulturni objekt dostopen širši množici, zato se bo v reševanje te problematike vsekakor morala vključiti," je dejal župan. Po njegovih besedah je tudi pomembno, da v primeru kakršnihkoli odtujitev zemljišč na tem območju občina ne bo več imela predkupne pravice, ampak bo ta pravica pripadla državi. Če bi se torej sosed Prešernove hiše, s katerim imajo upravljavci in občina težave, odločil za prodajo svojih nepremičnin in zemljišč, bi država uveljavljala predkupno pravico. Pogačar pričakuje, da bo sodelovanje lokalne skupnosti in države oziroma zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Kranja korektno in da bodo skupaj našli stičišča pri reševanju vsakodnevnih težav. Slovenska prisotnost Od 26. do 30. novembra 2010 se je v Centro Cultural Borges v središču Buenos Airesa razvijal Mednarodni umetniški sejem ,,Expo-artistas 2010", ki je zbral najbolj izstopajoče argentinske umetnike. Letos je zelo zahtevna žirija med to elito izbrala tudi dve naši umetnici: Andrejko Dolinar in Ireno Žužek. Na fotografi- ji, na dan otvoritve, od leve proti desni urednik Tone Mizerit, Irena Žužek, Andrejka Dolinar, ravnateljica srednješolskega tečaja prof. Neda Vesel Dolenc in predsednica Slovenske kulturne akcije dr. Katica Cukjati. V ozadju, na levi del slik Irene Žuke, na desni pa Andrejke Dolinar. Umetnicama k uspehu iskreno čestitamo! G. JOŽE RAZMIŠLJA Branje V Argentini ni samo g o s p o - darska, politična in moralna kriza, istočasno je kriza tudi v pomanjkanju branja. V tem smo zaostali. Morda je to svetovni pojav. Ljudje znajo brati, a ne berejo. To se pozna povsod in je gotovo največji razlog nekulture ljudi. Ljudje ne berejo ali pa berejo tisto, kar bi ne smeli in kar jim nič ne koristi. Čim več človek dobrega prebere, tem boljši je, če to dobro prenese še v življenje. Ker pa tega ne stori, je tudi toliko potrebnega obžalovanja. Knjiga, če je dobra, vedno prjnaša in doprinese k človekovi kulturi. Če pa nimamo kulture, nehamo biti človejk. Kultura je ravno človekov ponos. Če smo res najvišji med vsemi ustvarjenimi bitji na svetu, je to prav zaradi naše kulture. Knjiga in branje nam pri tem vsekakor veliko pomagata. Vedno se učimo. Današnji svet nima velikih genijev kulture, glasbe in njenih ustvarjalcev, kakor je to bilo v prejšnjih stoletjih. Zadovoljimo se z njimi in jih poslušamo, če nam je všeč klasična glasba. Ostalo pa je vse preveč moderno. Ne smemo misliti, da bo vse, celo knjigo, nadomestila televizija in razna moderna informativna sredstva. Vse to, je če zloraba, nam škoduje in nam ubija voljo do branja. Veliko je pisanja, veliko je knjig in dobrega branja. Veliko je, in polne so trgovine takih knjig, a so prazne ljudi. Res je, da so draga sredstva kulturne vzgoje, knjige, pa je tudi res, da ljudje sploh ne segajo po njih. Ne beremo ali vsaj premalo. Spomnim se gospoda Oreharja, ki sem mu nekoč dejal: Vi pridete v Mendozo, da berete in spite. Potreboval je oboje. Spanje in branje. In v Mendozi je imel čas za oboje. Imel je tako lahkoto govora in pridiganja tudi zato, ker je toliko prebral. To je koristilo vsem, pa tudi njemu. Tudi v tem nam je zgled. In marsikdo bi o drugih lahko isto povedal. Nikdar nam ne bo žal za čas, ki smo ga uporabili za dobro branje in še električno energijo bomo varčevali pri televiziji, ko bomo z branjem izoblikovali sebe in bomo drugim za zgled. Delali bomo propagando za dobro knjigo in branje, ki naj ne bo toliko zapostavljeno. Učim se slovensko Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in generalna direktorica direktorata za migracije in integracijo Nine Gregori sta na novinar- ski konferenci predstavili projekt Učim se slovensko, da bom lahko povedal, kdo sem, ki je namenjen tujcem. Cilj kampanje je promoviranje brezplačnih tečajev slovenščine in motivacija tujcev. ,,To znanje je potrebno, da se tujci lažje vključijo v življenje, pa tudi, da so bolj uspešni pri iskanju dela, zaposlitve, koristno je tudi za izobraževanje, socialno in zdravstveno varstvo," je prepričana ministrica. Do konca lanskega leta se je teh tečajev po njenih besedah udeležilo že 3333 tujcev, za njihovo izvedbo pa so iz evropskih skladov dobili kar 1,6 milijona evrov, kar predstavlja 75 odstotkov vrednosti projekta. Kampanja je sestavljena iz zloženih plakatov, radijskih in televizijskega oglasa z naslovom Učim se slovensko, da bom lahko povedal, kdo sem in ima zelo preprosto sporočilo. ,,Tujce želimo spodbuditi, da obiščejo tečaje slovenščine, zato da bodo lažje odpravili vse jezikovne ovire za lažjo vključitev v našo družbo," je še dejala Kresalova. Samo kampanjo je podrobneje predstavila direktorica direktorata za migracije in integracijo Nina Gregori. Brezplačne tečaje slovenskega jezika državljanom tretjih držav omogoča spremenjena uredba o integraciji tujcev, ki je začela veljati 1. januarja letos. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI NOVOROJENCI BREZ MEJA Obstoj porodnišnice v italijanski Gorici je po letu 2012 pod vprašanjem, zato bi porodnice iz tega dela lahko privabila porodnišnica v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. Z letom 2014 bo namreč zaživel prost pretok bolnikov med državami znotraj članic Evropske zveze. BO SLOVENIJA DOBILA NOVO USTAVO? Napoved opozicijske SDS, da bo predvidoma decembra predstavila končni predlog nove ustave za drugo republiko, je pri ostalih parlamentarnih strankah naletela na različne odzive. Pohvalno se je o pobudi izrekla SNS. Druge stranke so do pobude SDS zelo zadržane. NI MLADINE Po podatkih raziskave Mladina 2010 število mladih v Sloveniji močno upada, mladi pa se soočajo s težavami pri zaposlovanju. Posledično se kasneje odseljujejo od staršev in si ustvarijo lastne družine. Rezultati so zaskrbljujoči, meni minister Igor Lukšič, ki je napovedal, da bodo izsledki v pomoč pri pripravi nacionalnega programa za mladino. Od leta 2000 je število mladih upadlo za 11 odstotkov, v naslednjem desetletju pa lahko pričakujemo 20-odstotni upad, med drugim izhaja iz raziskave. NOVI ODBORNIKI Na predlog predsednice NSi Ljudmile Novak je svet stranke minuli petek na svoji ustanovni seji za nova podpredsednika NSi izvolil Alenko Šverc in Mateja Tonina. Svet stranke bo v prihodnje vodil Matevž Kleč, na mestu glavnega tajnika pa še naprej ostaja Robert Ilc. Mandat novih članov najožjega vodstva NSi bo trajal dve leti. KDO DOSEŽE POVPREČJE? Povprečna mesečna bruto plača je novembra 2010 znašala 1634,48 evra, kar je 9,9 odstotka več kot oktobra ter nominalno 4,1 odstotka, realno pa 2,7 odstotka več kot novembra 2009. Zvišanje je predvsem posledica višjih izrednih izplačil v obliki 13. plač in božičnic. Povprečna neto plača je znašala 1041,19 evra, je objavil državni statistični urad PO SVETU SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Lojzeta Rezlja in njegove življenjske družice ge. Marinke roj. Mežnar v San Andres so dobili sina prvorojenca. V družini Jožeta Groznika in njegove žene ge. Marije roj. Zupanc imajo prav tako sina. Čestitamo. Poročila sta se. V torek 8. januarja Francelj Beltram in gdč. Bernarda Curk. Za priči sta bila ženinu njegove sestra ga. Helena Peternelj, nevesti pa Zvone Beltram. V soboto 21. januarja pa Zvone Beltram in gdč. Polona Glavan. Za priči sta bila: ženinu njegov brat France Beltram, nevesti pa Pavle Novak. Oba para je poročil s poročno mašo pri oltarju Marije Pomagaj v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii g. Janko Mernik. RAMOS MEJIA Občni zbor pevskega zbora Slovenski cerkveni pevski zbor Ramos Mejia, je imel v nedeljo 22.I.1961 10. redni občni zbor. Po poročilih odbornikov je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Janez Starič, podpredsednik Franc Toma-zin, tajnik Janez Jereb, blagajnik Franc Miklavc, arhivar Pavla Svetlin, kronist Jernej Tomazin, nadzorni odbor Lojze Petek, Gefka Javoršek, razsodišče Vinko Tomazin. DRUŽABNA PRIREDITEV DUHOVNEGA ŽIVLJENJA Verska revija Duhovno življenje, prireja v začetku vsakega leta družabno prireditev z nagradnim žrebanjem za tiste naročnike, ki do tedaj plačajo naročnino za tekoče leto. Letošnja prireditev je bila na slovenski pristavi v Moronu. ^ ZDA 1. decembra 1961 so minila tri leta, odkar je v Clevelandu umrl ugledni in za slovensko stvar zaslužni Anton Grdina. ^ Svobodna Slovenija, 26. januarja in 2. februarja 1961 - št. 4/5 RESUMEN DE ESTA EDICION SKLAD ZA TRDNOST EVRA V Bruslju je potekalo prvo letošnje srečanje finančnih ministrov članic območja evra. V ospredju so bili pogovori o povečanju obstoječega sklada za zagotavljanje stabilnosti evra. Na nujnost takega ukrepa so že nekaj časa opozarjale nekatere finančne ustanove, pa tudi Evropska komisija. Odločitev o tem bi sprejeli do začetka februarja. RAZMERE V TUNIZIJI V središču Tunisa se je v ponedeljek zbralo več sto ljudi, ki zahtevajo ukinitev vladajoče stranke Demokratsko združenje za ustavo strmoglavljenega predsednika Ben Alija. V Tuniziji trenutno veljajo izredne razmere, zaradi katerih so vsi javni shodi prepovedani. Potem ko je tunizijski predsednik Ben Ali po večtedenskih protestih v petek zapustil državo in v soboto prisegel začasni predsednik, ki je začel posvete o vladi narodne enotnosti, so se razmere v državi nekoliko umirile. Kljub temu so se v središču prestolnice zbrali protestniki, ki so zahtevajo ukinitev stranke pobeglega predsednika. Njihov predstavnik je dejal, da v novi vladi nočejo nikogar iz omenjene stranke. DOLG ŠPANSKIH POKRAJIN Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je od avtonomnih pokrajin v državi zahteval, naj omejijo javno porabo in tako pomagajo pri okrevanju po dolžniški krizi, ki je zajela Španijo. Če tega ne bodo upoštevale, bo vlada, ki je odgovorna za finančno stanje v državi, proti njim izvedla ustrezne ukrepe. Kar 17 pokrajin, ki si je v zadnjih desetletjih zagotovilo avtonomijo, ima pravico izdajati obveznice, s katerimi lahko financirajo svojo porabo. Ta predstavlja polovico državnega proračuna. Dolg pokrajin pa se je v zadnjih petih letih podvojil in znaša že 105 milijard evrov. NARAVNE NESREČE V EU Naravne in industrijske nesreče so med letoma 1998 in 2009 v Evropi terjale skoraj 100 tisoč smrtnih žrtev, stale pa so približno 150 milijard evrov, ugotavlja Evropska agencija za okolje. Koliko žrtev so terjale podnebne spremembe, mogoče oceniti, se bodo pa njihove posledice v prihodnosti zaradi pogostosti in silovitosti izjemnih vremenskih dogodkov verjetno še porasle, še poudarja agencija. Največ žrtev naravnih nesreč so Evropi zabeležili med vročino leta 2003. Med najhujše industrijske ali tehnološke nesreče agencija šteje izlitje nafte s tankerja Erika leta 1999 in Prestige leta 2002, pa tudi onesnaženje leta 1998 v španskem Aznalcollarju in leta 2000 v kraju Baia Mare v Romuniji. BRAZILIJA POD VODO V Braziliji so v nedeljo razglasili tridnevno žalovanje za žrtvami najhujših poplav v zgodovini države. Te so v regiji severno od Rio de Janeira zahtevale 610 življenj. Gasilci se celo bojijo, da je mrtvih več kot tisoč ljudi, saj je najmanj deset vasi še vedno izoliranih od sveta. Brez strehe nad glavo pa je ostalo 14 tisoč ljudi. Lokalne zdravstvene oblasti opozarjajo na nevarnost izbruha epidemij, medtem ko trupla, pomešana z odplakami, razpadajo v tropski vročini. Deževno vreme bi se lahko nadaljevalo še prihodnji teden, zaradi zmehčane zemlje pa obstaja nevarnost novih zemeljskih udorov. JUŽNI SUDAN Južni Sudan se bo po vsej verjetnosti odcepil. V petek so se po tednu dni zaprla volišča, na katerih so volilni upravičenci odločali o odcepitvi južnega dela države. Svoj glas je oddalo 83 odstotka volivcev na jugu in 53 odstotkov na severu. Visoka je bila udeležba tudi tistih, ki so trenutno v tujini. Preštevanje glasov se je že začelo, uradni rezultati pa naj bi bili znani čez mesec dni. Glasovnice pa so že prešteli v Londonu, kjer so glasovali Sudanci, ki živijo v Evropi. Za odcepitev je glasovalo 97 odstotkov od 640 udeležencev, 13 jih je glasovalo proti. Če bo tudi končni izid tak, bo jug Sudana 9. julija postal samostojna država. Prebivalci so že izbrali svojo himno in zastavo, imena države pa še ne. LAS PRIORIDADES En una reunión de los partidos de la coalición gobernan-te, transcurrida el lunes 17, se trataron las prioridades que establece el gobierno del premier Borut Pahor, para enfrentar la crisis. Se prevén medidas en el campo de las finanzas, la política de salarios, la creación del empleo, el uso de fondos de la Unión Europea así como la promulgación de leyes. Las conclusiones fueron llevadas a la reunión de ministros el martes 18. Hay puntos acerca de los cuales habrá que discutir todavía, pues la visión de los partidos del gobierno muchas veces difiere. Sin embargo el premier Pahor enfatizó que no piensa en elecciones anticipadas sino en gobernar el tiempo que le queda. (Pág. 1) REVISTA CULTURAL En este número publicamos la crítica de la revista Entre siglos (Meddobje), nro. 1-2 para el ano 2010. La publica la Acción Cultural eslovena y consta de 120 páginas con diversas lecturas. Hay poesías de cuatro poetas; todos nacidos en la Argentina. Entre los ensayos Lev Detela (esloveno-austríaco) discurre sobre la literatura eslovena en la Unión Europea. Florjan Auser (esloveno-australiano) re-flexiona en las relaciones entre Eslovenia y sus medios de comunicación respecto de los eslovenos por el mundo. Desde Eslovenia el Mag. Aleksander Igličar en un interesante artículo relata el papel de la Asociación del museo de Škofja Loka y el nombramiento póstumo como miembro honorario del Dr. Tine Debeljak. Desde Eslovenia, el académico Dr. Kajetan Gantar responde en una entrevista. Desde Argentina, nos sorprende como escritor el Lic. Vladimir Jurij Voršič con la primera parte de sus memorias. En este número optaron por recordar a grande personalidades que viven y continúan trabajando. Así es como están las biografías de dos eslovenos que dan testimonio de la rica labor de su vida en varias áreas: Božidar Fink y el Dr. Miroslav (Mirko) Gogala. Dos obras de la reconocida artista Tilka Močnik forman parte del anexo de arte de la revista. (Pág. 2) TOMBOLA El domingo 9 de enero se realizó la tradicional tómbola por las misiones eslovenas, en el centro esloveno de Lanús. El día comenzó con la misa, ofrecida para todos los misioneros eslovenos, en la iglesia Maria Reina presidida el padre Jaka Barle. De alli al Hladnikov dom para el almuerzo. La arboleda del Centro fue el marco para la tómbola, cuyos ingresos en su totalidad son destinados a ayudar a los misioneros eslovenos. (Pág. 3) DICIEMBRE EN SAN JUSTO La Navidad también se celebró en el centro esloveno Naš dom de San Justo. Se inició con la santa misa y prosiguió en el Centro con villancicos y poesías que acompanaron la escena de la sagrada familia sobre el escenario. Todas las organizaciones que trabajan en la órbita de Naš dom saludaron y desearon felicidades. Muchas familias recibieron el ano nuevo en el salón principal del centro, especialmente ambientado, con una muy sabrosa cena. Previamente el padre Kukovica bendijo las instalacio-nes. Minutos antes de las doce anticiparon su llegada los Reyes Magos y saludaron a los presentes. Los jóvenes prepararon, especialmente para esta ocasión, un baile. Tras la llegada del 2011 el brindis y los buenos augurios colmaron el salón. (Págs. 3 y 4) SAN MARTIN El coro mixto del centro esloveno de San Martín realizó un concierto navideno el 18 de diciembre de 2010 en la capilla del Sagrado Corazón, frente al centro esloveno de la mencionada localidad. Del concierto también participó el coro juvenil. (Pág. 3) BUENAS VACACIONES Este es el último número del semanario Eslovenia Libre antes de las merecidas vacaciones. Nos reencontramos el próximo 17 de febrero con el cuarto número de la edición aniversario 2011. Recuerden, estimados lectores, que las oficinas del Centro esloveno capitalino (Eslovenia Libre, Eslovenia Unida y la Misión católica eslovena) atenderán al público personal y telefónicamente de lunes a viernes de 12 a 18 horas. Muchas gracias y reanudamos el contacto en tres semanas. Hasta entonces. (Pág. 6) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Katica Cukjati, Franci Stanovnik, Ivana Tekavec, Marko Vombergar, Vera Breznikar Podržaj, Regina Truden Leber in Andrejka Dolinar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime ,,Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O