Dopisi. .Iz Celja. (Kat. podporno društvo) obhaja v ponedeljek, dne 8. decembra t. 1. na praznik M. B. čist. Spočetja, popoludne ob 3. uri v salonu ,,pri belem volu" svoj letni občni zbor z navadnim grogramom. Potem sledi prosta zabava, pri kateri sebcle igrala tudi tombola. — Na kvaterno nedeljo, dne 21. decembra t. 1. pa se bode v poslopji šolskib. sester ob 3. 'uri popoludne obhajalo božičnica; pri tej se bodo po petji, deklamaciji in igri med vboge učence in učenke okolških šol delila razna darila (obleka, obutelj in druga). Blagi dobrotniki in prijatelji mladine se vljudno vabijo k oboji slavnosti. i Ivan Krušic, načelnik. Iz Krapja. (Bralno društvo.) Kakor se je že večkrat omenilo, se je po Murskem polju in^po slovenskih goricah slov. Ijudstvo že probudilo in zavedelo, zato pa so se vstanovila že razna društva. Za drugimipa skrajni( del slovenskega Stirskega, to je, ob meji medjimurski in ogerski ne more zaostati. Zato so se v poletnem času pogovorili nekateri možje kmetskega stanu, da se naj osnuje ,,bralrio društvp" za občino Cven, saj že prihaja itak zdatno število časnikov sem. Rečeno se je zgodilo. Pravila ,,bralnega društva na Cvenu pri L]'utomeru" so bila od c. kr. namestništva v Gradci potrjena in dovoljena vstanovitev društva. Tako se je sešel osnovalni odbor dne 16 listopada v šolskem poslopji na Cvenu, tu je bilo že več okoličanov se zbralo. Po pogovoru pa je se sliealo v gostilni g. Rajba lepo petje čitalničnih pevcev ljutomerskih. Se ve, da tudi ,,bisernica" tamburašev cvenskih ni mirovala, to je cvenski tamburaši so pod vodstvom svojega kapelnika g. Franca Šnejdera prav lepo na strune brnkali tako, da je, če prav nevajena duša igre se morala raztopiti za vesele čute. Večkrat, je pevski zbor čitalnični pod vodstvom g. Horvata in tamburaški združil se tako, da so tamburice petje spremljale. To je bil lepi večer za kmetsko prebivalstvo. To pa tako: kmeti so večinoma čitalnični pevci, kmeti so tamburaši in kmeti so vstanovitelji bralnega društva, pa kmeti in kmetice, sini in hčere so bili pri veselici. Hvala pa vsem gospodom, kateri so nas s svojo prifiujočnostjo počastili, kakor g. notar Šlamberger, neumorni zagovornik slovenskega ljudstva, g. I vančič s s vojo soprogo, h vala vsem gospodom in gospem! — V nedeljo pa, dneva 23 listopada se je imel voliti novi delujači odbor. Ta den je prišlo v šolsko sobo dosti ljudstva obojega spola tako, da je bila soba naponljena. V pozdravnem govoru so g. J. Bohanec, kaplan iz Ljutomera in kateket v tej šoli, imeli jedrnat govor. V njem so razkrivali potrebo bralnega društva in splob. branja časopisov in knjig, in potem, kaj preti v duševnem pomenu od nasprotne strani ljudstvu. Gosp. T. Pušenjak, naduditelj, se zahvali g. kateketu, za tem pa preberepreč. g. F. Snejder pravila bralnega društva, na kar je sledila volitva novega odbora. V odbor so bili voljeni: Ivan Bohanec, prvosednik, Josip Karba podpredsednik, Franc Šnejder, tajnik, Toma Pušenjak, blagajnik in odbornika Josip Mursa in Jakob Kranjc. Zatem kaže podpiedsednik v svojem govoru v preteklost na razvitek ovokrajanov in na zdanjo zavednost in konča z besedami: Vse za vero, dom, cesarja, in trikratno živio se je odmevalo. Ze v šolski sobi je pristopilo 41 udov, kateri so takoj svoj goldinar platili, pa naglašajo še se zmirom novi. Čast in hvala pa bodi izrečena g. Petru Skubala, župniku pri Veliki nedelji, kateri so nam poslali 10 gld. in g. Anton Rajh 5 gld. iz Gradca, gospa Ivančičeva pa lepo število knjig. Bog plati! Prosim pa tudi v imenu odbora gg. prijatelje slovenskega kmeta na Murskem polju, ako imakateri kake ,,prašne" reti, naj jim žrtvuje branja željnemu trpečemu kmetu, ali pa da pristopi kot odporni ud plateč 2 gld. Konečno je bila veselica, kakor prvič pri Rajhu, igrali so tamburaši in peli pevci. Hvala vseno, kateri ste nas počastili s svojo pričujočnostjo. Drugič na lepo svidenje! Primurski. Od sy. Petra pri Radgoni. (Misijon.) Pretekli tjeden sta pri nas čč. gg. lazarista J. Macur in F. Jaušovec z veliko naydušenostjo vodila sv. misijon, a ljudstvo se ga je vrlo udeleževalo ter pobožno prejemalo sv. zakramente. Dan za dnevom je spovedovalo pobožne duše več spovednikov do pozne noči iu še ob vecni luči zvečer so prijemali sv. obhajilo. Pri pridigab. je bila zdatno povekšana naša cerkev polna vernih. poslušalcev in pri sklepu sv. misijoua je bila skoraj pretesna za toliko množico. Srečni in zlati čas sv. misijona je hitro pretekel, za katerega bomo gg. misijonarjem vedno hvalo vedeli. Letos nam tedaj naši ljubIjeni dušni pastirji niso samo z velikim trudom povekšali in olepšali domače cerkve sv. Petra, ampak so nam tudi pomagali ponoviti tempeljne naših. src, kar njim najvecni Bog plača in — Marija. Hvaležni farmani. Od Drave. (Dva nova groba.) Dne 10. novetnbra so umrli pri sv. Miklavži nad Rimskimi toplicami oče Borštner, dolgoletni in vestni cerkvenik pa spreten organist. Nastopili so svojo službo pod gosp. župnikom Klobučarjem leta 1840, in so jo opravljali celih 50 let pod devetimi dušnimi pastirji tamošnje župnije. Bili so torej resnično v maletn zvesti in upamo, da jih je Oče nebeški za to sedaj v svojem kraIjestvu erez veliko postavil. Svoje otroke so vse lepo oskrbeli in njim pomagali do dobrega kruha, in kar služi ocetu v največjo hvalo; J otroci so vsi pošteni od nog do glave. Pa tudi ; za naše književnike so rajni oee Borštner po- ' menljiva oseba in vredni javnega spomenika, ki jim ga tukaj vv,,Slov. Gospodarju" postavimo, ker so rajni Smiklavški župnik, č. gosp. Dragotin Ripšl, največji del iz ust Borštnerjevih čuli, kar so o narodaih navadah in vražah svoje dni objavili, n. pr : ,,Krstne navade Slovencev okoli Celja" in pa ,,Svatbine navade štajarskih Slovencev okoli Laškega" v ,,Glasniku" 1858, II, stran 81 in 164. OČe Borštner ao bili posebno pri kupici vina radi veselega srca in vedrega lica, meni pa vedno odkritosrčen in ljub prijatelj. Zadel jih je mrtvud in so zamogli le še sv. poslednje olje sprejeti. Bodimo torej tudi mi pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva, kedaj nas Gospod na odgovor pokliče! — Dne 17. novembra pa smo na Laškem pokopali še le 36 let starega Jožefa Pinterja, hišnega posestnika in mesarja. Rajni Jožef je bil rojen v Železniku pri Ločah. Rajni Straniški župnik, č. g. Jožef Pinter, velik prijatelj zvezdoslovja in. rimskih starin, ki so umrli dne 1. marcija 1858. leta, so nm bili stric, rajai Poličanski župnik, č. g. Janez Pajek, ki so umrli 19. januvarija 1890, pa bratranec. Vsi, ki smo rajnega Jožefa Pinterja poznali, smo ga ljubili in spoštovali, ker je bil v resnici — ,,zlata duša". Naj v miru počiva! Dt. J. P.