Pesem povezala glasbenike in poslušalce
STRAN 12
ŠTEVILKA
LETO XI.VII, 9. JANUAR 2015 CENA 1.60 EUR
NAROČILA KURILNEGA OLJA
Burka Pepeta Repneka	Dimniški požari v prazničnih
Občinske zagate navdušila dneh v velikem porastu občinstvo v Mozirju
tel. 03 891 56 11
STRAN 11
STRAN 22
BENCINSKI SERVIS
LETUŠ

Dtlovni fas:
Poncih !j*k ■ četrtek od í¿' du J 7 ufé
iffU*: i'ii n; .h. 21 ij.", ■
V ,!. rJ ill' Julia*-'-
Nedtifa. m im>ntiS/utlit.<tniîbs fnad IÙ oseb}
Tole fon; 03/5^-32-800
2	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Iz vsebine:
Tema tedna:
Dolgotrajnih bolniških staležev vedno več .... 4
Zadolženost občin:
Po zadolževanju smo na vrhu
in na dnu slovenske lestvice...............................6
Mreža nevladnih organizacij:
Želijo ustvariti nova zelena delovna mesta ... 8
Silvestrovanje:
Mozirjani in Gornjegrajci prešerno skozi polnoč.....
Tretja stran
9
Koncert Glasbene šole Nazarje:
Predstavili pester izbor
naučenega med letom...................................... 11
Zeleni Franček:
Ali se bo na Črnivcu zares vrtelo?.................14
Center starejših Gornji Grad:
Božična večerja s
citrarko Tanjo Zajc Zupan.................................14
Mozirje:
3. tek in pohod v spomin Ruth .
. 20
Kronika v letu 2014:
Tatovi na delu skozi vse leto, vendar večinoma brez nasilja .
Izgorevanje na delovnem mestu glavni razlog za bolniško odsotnost
V	Sloveniji znašajo letni stroški za zdravstvo 3,3 milijarde evrov (podatek je za leto 2011). Vsako leto zaradi bolniških odsotnosti izgubimo več kot deset milijonov delovnih dni, kar znese skupaj okoli 450 milijonov evrov. Sodeč po podatkih iz nekaterih primerljivih evropskih držav je več kot polovica teh stroškov posredno ali neposredno povezana z izgorevanjem na delovnem mestu.
V	Evropski uniji namreč porabimo za odpravljanje izgorelosti na delovnem mestu tri do štiri odstotke bruto družbenega produkta. V Veliki Britaniji in skandinavskih državah je skoraj 60 odstotkov odsotnosti z dela povezanih s stresom na delovnem mestu, več kot polovica zaposlenih ima simptome zgodnjih faz izgorelosti. Podobno stanje je na Nizozemskem.
V	Združenih državah Amerike, po podatkih tamkajšnjega inštituta za varnost in zdravje pri delu, vsako leto za posledicami stresa in izgo-relosti na delovnem mestu beležijo za 344 milijard dolarjev stroškov, obremenitve in stres pa so vzrok za več kot 80 odstotkov vseh bolezni in drugih zdravstvenih težav.
Stanje je še bolj zaskrbljujoče, če poleg zdravstvenih stroškov upoštevamo še stroške, ki nastanejo zaradi zmanjšane storilnosti, absentiz-ma in fluktuacije, ter stroške invalidskih upokojitev zaradi izgorelosti. Mednarodni urad za delo je v svojih raziskavah prišel do ugotovitve, da izgorelost in depresija, v povezavi s stresom, postajata ključni poklicni bolezni 21. stoletja.
Na nastanek izgorelosti vpliva več vzrokov, in sicer družbene okoliščine, psihološke okoliščine življenja in dela, osebnostne lastnosti posameznika ter telesni vzroki. Med razlogi za neskladje med delavcem in njegovim delom izstopajo preobremenjenost, pomanjkanje nadzora, nezadostno nagrajevanje, razpad skupnosti, odsotnost poštenosti in nasprotujoče si vrednote.
Praviloma vsak posameznik pričakuje recipročnost, kar pomeni: več vlagam, več mojih potreb bo zadovoljenih, če pa se to ne dogaja, posameznik zmanjša svoj vložek (ali zahteva več) ali pa izstopi iz takšnega neuravnoteženega razmerja. Posameznik, ki svoje potrebe tlači v ozadje, sicer prav tako čuti nelagodje, vendar skuša problem rešiti tako, da vlaga še več, samo da bi dobil nagrado. Končni rezultat takšnega početja na daljši rok je zadnji stadij izgorelo-sti, ki se odraža v popolni izgubi energije, le-ta pa lahko vodi v psihofizični zlom, ki lahko traja od nekaj tednov do več mesecev, rehabilitacija pa terja v povprečju dve do štiri leta.
Največkrat izgorevajo ljudje, ki jih okolica pozna kot odgovorne delavce, skrbne partnerje, predane starše in pridne otroke. Ste tudi vi med njimi?
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
21
ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 2, 9. januar 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 2, 9. januar 2015
3
Tema tedna
DOLGOTRAJNIH BOLNIŠKIH STALEZEV VEDNO VEC
Razlogi za izgubljene delovne dni so kompleksni, rešitev možna zgolj na sistemski ravni
V območni enoti Ravne na Koroškem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki s svojo dejavnostjo zajema Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino ter Koroško, ugotavljajo, da odsotnost z dela zaradi bolezni zadnjih nekaj let narašča. Zaskrbljujoče je predvsem naraščanje števila zavarovancev, ki so v bolniškem staležu več kot leto dni. Krivdo za to ne gre pripisati toliko samim bolnikom, ampak predolgim čakalnim dobam na diagnostične, terapevtske ter rehabilitacijske postopke in relativno dolgotrajnim postopkom pred invalidsko komisijo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
ODSTOTEK IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI SE POVEČUJE ZADNJA ŠTIRI LETA
V letu 2013 je bilo zaradi bolniškega dopusta izgubljenih 4,72 odstotka delovnih dni, v prvih osmih mesecih leta 2014 pa
5,01, od tega v breme delodajalcev 2,03 oziroma 180 tisoč izgubljenih delovnih dni, v breme ZZZS pa 2,97 odstotka ali 248 tisoč delovnih dni. Odstotek izgubljenih delovnih dni se povečuje zadnja štiri leta in sovpada z na-
Kar 404 delavci so bili na bolniškem dopustu v breme ZZZS, OE Ravne več kot eno leto.
Naša anketa
Kako pogosto smo bolni?
Odsotnost z dela zaradi bolezni po mnenju strokovnjakov ni le zdravstveni problem, temveč kaže na dejstvo, da bi delodajalci morali več storiti za varnost zdravja pri delu. Podatek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki kaže, da odstotek izgubljenih delovnih dni zaradi bolniškega staleža na območju območne enote Ravne na Koroškem, kamor sodi tudi naša dolina, raste, daje občutek, da smo Zgornjesavinjčani vse pogosteje na bolniškem dopustu. Kaj menijo o tem naši sogovorniki?
Bojan Bider, Dol-Suha
Smo mali kolektiv in delavci ne odhajajo pogosto v bolniško in je tudi ne izkoriščajo. Ko gre kdo v bolniško, je njegova odsotnost zame breme. Se mi pa kot podjetniku ne zdi pošteno od države pri dolgotrajnih bolniških. Delodajalec mora pokriti bolniško do 30 delovnih dni, kar se mi zdi predolgo. Osebno pa si ne morem privoščiti bolniške, ker nimam zamenjave. Tako da, kadar me doleti kakšna viroza ali prehlad, obležim v postelji samo, če imam visoko vročino. A, ko ta mine, začnem ponovno delati.
Niko Bezovnik, Luče
Takoj po študiju sem se zaposlil in do danes še nisem bil odsoten zaradi bolezni. Delam v mladem kolektivu in se mi zdi, da je pri nas zelo malo bolniške. Tu in tam se najde kak z virozo, ampak nimamo dolgotrajno bolnih ljudi. Imam občutek, da smo Zgornjesavinjčani na splošno zelo zdravi. Sicer pa tisti, ki so v delovnem razmerju, so, vsaj jaz tako menim, srečni, ker imajo službe in o bolniških v današnjem času ne razmišljajo.
Roman Prepadnik, Raduha
Tudi sam sem si skusil, kako je biti v bolniški. Na delovnem mestu
sem imel delovno nesrečo in si poškodoval prst. Okrevanje je bilo dolgotrajno. A v tem času nisem čutil pritiska delodajalca. Kar se bolniške v našem podjetju tiče, se mi zdi, da je nihče ne izkorišča.
Marija Križnik, Okonina
V	podjetju, kjer delam, ni opaziti dolgotrajnih bolniških. Tu in tam se pojavi kakšen prehlad, viroza ali stres. A odsotnost je tedaj le po nekaj dni. Se tudi zgodi, da to kdo izkoristi. Dandanes je namišljenega bolniškega stale-ža vse manj, saj si v tem času plačan bistveno slabše, kot če bi bil na delovnem mestu. Sama v bolniški nisem bila skoraj dve desetletji in pol. Odsotnost zaradi bolezni bi lahko omilili, če bi zdravo živeli in se rekreirali.
Brigita Štober, Kokarje
V	bolniški sem več kot pol leta in zaradi tega nisem imela nikakršnih težav z delodajalcem. Podjetje mi stoji ob strani. Žal pa sem razočarana nad zavodom za zdravstveno zavarovanje, ki pri moji bolezni - kalcinaciji nudi le osnovne terapije. Zaradi tega sem morala poiskati pomoč v samo-plačniški specialistični ambulanti, kjer je specialist po večkratnih poskusih razbijanja kalcija z udarnimi valovi ter dveh blokadah predlagal operacijo.
Tanja Skok, Mozirje
Ali so Zgornjesavinjčani zdravi ali ne, ne vem, ker sama ne obiskujem zdravnika. Mislim, da so v veliki meri obisk zdravnikov in bolniški staleži povezani tudi z odnosi v podjetjih. V kolikor ljudje sploh še delajo, so pod stresom, delodajalci jih izkoriščajo. V takih primerih verjetno tudi do bolniške delodajalec nima posluha. Nekateri jih celo odpuščajo. No, verjetno pa ni povsod tako.
Pripravila in fotografirala Marija Sukalo
4	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Tema tedna, Iz občin
stopom gospodarske krize v Sloveniji.
Kot kažejo statistični podatki, je v OE Ravne največ delovnih dni (75 odstotkov) izgubljenih zaradi bolezni, sledijo pa poškodbe izven dela, poškodbe pri delu ter poškodbe po tretji osebi izven dela. Med boleznimi so daleč pred vsemi obolenja kostno mišičnega sistema in srčno žilna obolenja. V porastu so tudi psihična obolenja, delež teh je v OE Ravne višji kot v drugih enotah ZZZS. Stroški zaradi začasne nezmožnosti za delo v letu 2013 v ravenski enoti so bili 19,5 milijona evrov, v prvih osmih mesecih leta 2014 pa 14,3 milijona evrov. Le nekaj manj so nadomestil bolniškega dopusta do 30 dni izplačali delodajalci.
(PRE)DOLG BOLNIŠKI STALEŽ JE SISTEMSKI PROBLEM
Povprečna dolžina trajanja začasne zadržanosti z dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je bila predlani 31 dni, v lanskem letu pa že 36,4 dneva. Breme ZZZS je večje, kot ga nosijo delodajalci, kar pomeni, da so bolniški staleži dolgotrajnejši.
Konec lanskega septembra je bilo na bolniškem dopustu v breme OE Ravne 1.415 delavcev. Kar 404 delavci so bili v bolniškem staležu več kot eno leto, 28 je odsotnih več kot tri leta, en delavec pa je v stale-žu že več kot pet let.
Vzrok za daljše bolniške stale-že je po razmišljanju strokovnjakov ZZZS delno tudi v tem, da se ljudje bojijo za službo in se ne pozdravijo
Andreja Podbregar Marš, dr. med., spec. spl. med.:
»Res je, da imamo tudi pri nas kar nekaj dolgotrajnih staležev, za katere niso krivi ne bolniki ne jaz kot njihova osebna zdravnica. Krivda je predvsem na celotnem sistemu, kateremu ni v interesu, da bi ljudje čim prej ozdraveli. Najlažje to pojasnim na primerih.
Po poškodbi je navadno potrebna rehabilitacija na fizioterapiji, kamor naj bi v dobro delujočem sistemu šel bolnik naslednji dan po odstranitvi mavca in jo opravil v približno dveh tednih. Pri nas pa bolniki čakajo tudi po dva meseca in še potem imajo obravnavo vsakih nekaj dni, tako da se zdravljenje podaljša na tri ali več tednov.
Lahko povem še primer poškodbe kolena z rupturo meniskusa. Imela sem bolnika ki je na operacijo čakal leto in pol. Ves ta čas je bil v sta-ležu, kljub temu, da sem osebno prosila kirurga, naj ga vendarle operirajo in zaprosila na OE Ravne, naj posredujejo še s strani ZZZS. To možnost namreč imajo.
Tretji primer, ki ga lahko opišem, je primer moškega, ki si je pri padcu z delovnega odra zlomil koleno. Mnenje zdravnikov specialistov je bilo, da zaradi posledic poškodbe ne bo več mogel opravljati svojega dela. Ko sem primer predstavila invalidski komisiji, pa je bila le-ta mnenja, da zdravljenje ni končano, ker mu še niso odstranili osteosintetskega materiala iz kolena. Pacient je bil v letu in pol že dvakrat na invalidski komisiji, ves ta čas je v staležu. Možnost invalidske komisije bi bila začasna upokojitev, vendar se je v tem primeru ne želijo poslužiti.
Dolgotrajni so tudi staleži po rakavih obolenjih. Po tako hudih obolenjih bi bila potrebna tudi psihosocialna obravnava, ki pa v našem sistemu močno šepa. Telesni ozdravitvi namreč z veliko zamudo sledi psihološka ozdravitev. Če bi imeli učinkovit sistem pomoči, bi celotno zdravljenje potekalo bistveno hitreje.«
do konca, potem pa jih bolezen prisili, da so dlje časa v bolniški.
A to je le del težave, največjo krivdo za dolgotrajne bolniške staleže je po prepričanju zaposlenih na ZZZS treba pripisati zdravstvenemu sistemu v naši državi. Pacienti enostavno predolgo čakajo na diagnostično, terapevtsko in rehabilitacijsko obravnavo. Treba je čaka-
ti na obravnavo pri zdravniku specialistu, terapevtske posege ali rehabilitacijske postopke, dolgotrajni so tudi postopki pred invalidsko komisijo pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pacienti niso obravnavani v razumnem roku, posledično pa so primorani ostati v bolniškem staležu dlje časa.
Tatiana Golob
KOLEGIJ ZUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Oblikovana projektna skupina za spremljanje izvedbe kolesarskih poti
Na decembrskem kolegiju, ki je potekal v Lučah, so zgornjesa-vinjski župani med drugim govorili o tematiki umeščanja in izgradnje mreže kolesarskih poti v dolini. Sklenili so, da naj se oblikuje projektna skupina, ki bi jo sestavljali vsi štirje urbanisti, ki delujejo v tukajšnjih sedmih občinah. Prav tako so sklenili, da naj se na Direkcijo RS za ceste pošlje poziv k prioritetni izdelavi projektne naloge za kolesarsko omrežje Zgornje Savinjske doline.
Peter Rušnik iz urada za okolje in prostor Saša regije je predstavil aktualne informacije v zvezi z izgradnjo državne kolesarske mreže na območju Zgornje Savinjske do-
nje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o., iz Ljubljane v sodelovanju z občinami pripravila projektne naloge za izvedbo posameznih odsekov.
Projektne naloge bodo podlaga za nadaljnje postopke in za izdelavo projektne dokumentacije. Projekt bo financiran z evropskimi sredstvi, pri izvedbi pa se je potrebno držati predpisov in navodil ter kriterijev, ki določajo različne izvedbe, kot so samostojne kolesarske poti, kolesarske steze, kolesarski pasovi ali kolesarji na vozišču skupaj z motornim prometom.
Kot so menili župani v razpravi, se še porajajo vprašanja glede določitve posameznih odsekov.
V spodnji Savinjski dolini imajo najdaljšo krožno kolesarsko pot dolgo nekaj čez 50 km, pri nas bo zaradi ozkih cest izgradnja kolesarskih stez marsikje zelo otežkočena, če ne nemogoča. (Foto: IS)
line, ki jo vodi in koordinira Razvojna agencija Savinjske regije (RA-SR). Ta je v letu 2011 naročila izdelavo strokovnih podlag za kolesarske povezave v regiji. Na osnovi tega so bili opravljeni terenski ogledi. V nadaljevanju bo DRI upravlja-
Občine tudi zanimajo podrobnosti glede višine in dinamike financiranja. Za uspešno in usklajeno izvedbo bo potrebno dobro sodelovanje in povezovanje med vsemi akterji.
Marija Lebar
5	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Iz občin

ZADOLŽENOST OBČIN
Po zadolževanju smo na vrhu in na dnu slovenske
lestvice
Državni svet je na seji 12. novembra obravnaval tematiko zadolževanja slovenskih občin in glede tega na ministrstvo za finance naslovil nekaj vprašanj. Ministrstvo je pripravilo podatke in jih kot odgovor v decembru posredovalo državnemu svetu. Obenem so sporočili, da ministrstvo vsako leto pripravi izčrpne podatke o tej temi. Tako jih je v oktobru predstavilo vladi, poslalo pa tudi v državni zbor. Zadnji podatki se nanašajo na stanje 31. decembra 2013. Kar se tiče sedmih zgornjesavinjskih občin so z izjemo dveh vse bolj ali manj uspešno krmarile med čermi kreditiranja.
71 OBČIN DOBILO SOGLASJE K ZADOLŽEVANJU
Občine morajo za najem kreditov in za zadolževanje pridobiti soglasje ministrstva za finance. V letu 2013 je za tako soglasje zaprosilo 123 občin. Nekatere so kasneje svoje vloge umaknile, nekaterim občinam pa ministrstvo zaradi njihovega finančnega stanja zadolževanja ni odobrilo. Tako je v letu 2013 soglasje k zadolževanju dobilo 71 občin.
Skupno zadolževanje občin glede na deleže v bruto domačem proizvodu (BDP) nara-
šča vsako leto. Tako so bile leta 2007 občine zadolžene za okoli 196.633 tisoč evrov ali 0,98 odstotka BDP, konec leta 2013 pa za nekaj več kot 669.669 tisoč evrov ali za 2,33 odstotka BDP, vendar je delež skupne zadolženosti v primerjavi z letom 2012 višji le za 0,05 odstotka.
SOLČAVA IN MOZIRJE MED 25 NAJBOLJ ZADOLŽENIMI OBČINAMI
Med 25 najbolj zadolženimi na število prebivalcev sta bili tudi občini Solčava in Mozirje. Ti dve občini sta bili omenjeni tudi med takimi, ki
svojih zapadlih kratkoročnih obveznosti niso bile sposobne odplačati več let. Najbolj zadolžena slovenska občina pa so Gornji Petrovci s 1.740 evri na prebivalca.
V Sloveniji je od skupnih 212 občin 20 takih, ki 31. decembra 2013 niso bile zadolžene. Med temi svetlimi izjemami sta dve zgornjesavinjski, in sicer Ljubno in Luče.
Kot je še zapisano v poročilu, so se občine v letu 2013 zadolževale predvsem za izvajanje velikih investicij in za sredstva lastnega deleža sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije.
Marija Lebar
Zadolženost zgornjesavinjskih občin (zneski v evrih)
OBČINA	ZADOLŽENOST 31.12.2013	DELEŽ NA PREBIVALCA
Gornji Grad	841.449	366
Ljubno	-	-
Luče	-	-
Mozirje	3,069.917	734
Nazarje	577.386	217
Rečica ob Savinji	1,262.601	529
Solčava	599.600	1.106
Vir:poročilo ministrstva za finance državnemu svetu
OBČINSKI SVET LJUBNO
Proračun bodo sprejemali sredi januarja
V četrtek, 23. decembra, je na Ljubnem ob Savinji potekala tretja redna seja občinskega sveta. Župan Franjo Naraločnik je na dnevni red med drugim uvrstil točko o rebalansu proračuna za leto 2014 in predlog proračuna za letošnje leto. Z izjemo enega glasu pri sprejemanju predloga proračuna so svetniki oba dokumenta potrdili.
REBALANS ZARADI IZPADA SOFINANCERSKIH SREDSTEV
Kot sta pojasnila župan in računovodkinja Janja Kosmač, je rebalans proračuna potreben, ker občina ni dobila vseh sofinancerskih evropskih sredstev iz naslova izvedbe kanalizacije Radmirje-Juvanje. Gradnja se je podaljšala, zato bodo omenjena sredstva nakazana v letu 2015. Prav tako niso prejeli polovice sredstev države za prenovo ceste Detmar-Urmoher. Občinski svet je sprejel sklep, da rebalans potrjuje.
PRECEJ POZORNOSTI NAMENILI INVESTICIJI V ŠPORTNI CENTER
Sledila je obravnava predloga proračuna za letos. Kot je dejal župan, je v predlogu predvideno zadolževanje za investicijo v športni cen-
Rekonstrukcija ceste v Mrzli vrh je po mnenju dveh občinskih svetnikov nujno potrebna tudi zaradi udora.
(Fotodokumentacija Občine Ljubno)
ter Savina. Za izvedbo te investicije je v predlogu proračuna namenjenih nekaj več kot 2 milijona evrov. Občina je sicer že pridobila sklep o sofi-
nanciranju omenjenega projekta, kljub temu pa je za izvedbo potreben kredit.
Svetniki so imeli k predlaganemu dokumentu kar precej pripomb, sugestij in predlogov. Nekateri so izrazili skrb glede dolgoročnega najema kredita, saj bo to omejilo možnosti izvajanja ostalih investicij. Vprašali so se, ali in kdaj se bo investicija povrnila.
Menili so, da je izvedba tekem svetovnega pokala v skokih za ženske za Ljubno pomembna, vendar pa bi moral center prinašati sredstva tudi iz naslova najemnin in izvedbe treningov za različne - tudi moške skakalne ekipe. Župan je ob tem dejal, da bo realnost projekta možno presoditi po pridobitvi ponudb, da bodo za izvedbo iskali še druge vire sofinanciranja in da se nobena aktivnost ne bo izvajala brez sodelovanja občinskega sveta.
REKONSTRUKCIJA CESTE NUJNA
Svetnik Jože Hudej se ni strinjal, da v načrtovane rekonstrukcije ni umeščena cesta v Mrzli vrh, saj je nujno potrebna. Njegovo mnenje je podprl tudi Paul Orešnik. Menila sta, da bodo nastali veliki stroški, če cesta ne bo čim prej rekonstruirana. Ob slabih vremenskih pogojih grozi
6	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Iz občin, Gospodarstvo
še obstoječi udor ceste, zato bi bilo potrebno najti sredstva in cesto obnoviti vsaj do jeseni.
Svetniki so še omenili visoke zneske za predvideno zimsko vzdrževanje cest, za šolske prevoze in za subvencije varstva v vrtcih. Ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji in občinski svetnik Rajko Pintar je ob tem dejal, da je
na šoli in v vrtcu zagotovljen visok standard, kar se odraža tudi v prevozih. Že pred leti je predlagal nakup šolskega kombija, z uporabo katerega bi lahko pocenili prevoze. Kot je povedal Primož Vodu-šek, je svet za preventivo in varnost v cestnem prometu že v prejšnjem šolskem letu dobro pregledal relacije in predlagal raciona-
lizacijo nekaterih prog, kar je bilo tudi upoštevano.
ZAČASNO FINANCIRANJE
Ana Kladnik je dejala, da ni prav, da bi se krčila sredstva za delovanje društev, saj tukaj prihranek ne bi bil visok. Svetnik Anton Špeh je menil, da bo podrobnosti predlaganega proračuna mogoče doreči
na pristojnih odborih. Župan je še dodal, da občine niso imele znanih podatkov o financiranju s strani države, ki bo določeno šele sredi januarja. Osnutek proračuna gre v javno obravnavo, sprejetje se predvideva v sredini januarja. Do takrat bo veljal sklep o začasnem financiranju, ki ga je izdal župan.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Prostorskemu načrtu kaže dobro
Na tretji redni seji občinskega sveta so mozirski svetniki potrdili proračun za leto 2015. Peter Ži-gante in Petra Žarn, predstavnika podjetja Savaprojekt iz Krškega, sta svetnikom podala poročilo o izdelavi občinskega prostorskega načrta.
Načrt po besedah izdelovalcev dobro napreduje in naj bi bil v tem letu dokončan in sprejet. V podjetju so morali opraviti veliko dela, predvsem uskladitev mnenj s posameznimi ministrstvi, čeprav je prejšnji izdelovalec Aleš Janžov-nik iz podjetja Archi.ka trdil, da je to že vse usklajeno, je povedal Ži-gante. Svetniki so bili s poročilom
Petra Zarn in Peter Zigante sta mozirske svetnike seznanila, kako daleč so v podjetju Savaprojekt pri pripravi občinskega prostorskega načrta.
(Foto: Štefka Sem) zadovoljni, predvsem z novico, da nitev statuta Javnega zavoda Lese sprejem načrta bliža.	karna Mozirje. Spremembe so bile Sprejeli so spremembe in dopol- potrebne zaradi odprtja nove eno-
te v Nazarjah. Prav tako so potrdili vrednost točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2015, ki ostaja nespremenjena.
Za novega člana sveta Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje je bila s strani svetnikov potrjena Urška Car. Poleg tega so še sprejeli sklep, da bo za financiranje političnih strank iz proračuna namenjeno nekaj manj kot deset tisoč evrov, kot v preteklem letu. Stranke prejmejo sredstva sorazmerno s številom glasov volivcev, ki so jih prejele na zadnjih volitvah.
Štefka Sem
IZLETNIK CELJE SE POVEZUJE Z NOVOGORIŠKIM AVRIGOM
Novi lastnik brez funkcije v podjetju
Darko Klarič, ki je pred šestimi meseci postal lastnik malo več kot 91-odstotnega deleža Izletnika Celje, se je odpovedal vsem funkcijam v podjetju, tudi nadzorni. Pred časom je objavil ponudbo za odkup osmih odstotkov delnic, ki še niso v njegovi lasti. Za odkup sta se odločila skupaj s strateškim partnerjem - novogoriškim avtobusnim prevoznikom Avrigom. Glede na to, da je večina delnic v lasti Izletnika, bo ponudba za odkup zagotovo uspešna.
Čeprav je Klarič delnice družbe Izletnik Celje kupil na dražbi junija, je kupnino nakazal šele novembra. Razlog za tako pozno nakazilo kupnine tiči po navedbah Novega tednika v čakanju na odločitev agencije za varstvo konkurence, ki je naposled le izdala soglasje za povezovanje celjskega Izletnika in novo-goriškega Avriga. Klarič bo slednjemu prodal polovico Izletnika oziro-
ma eno delnico manj, da bo ostal večinski lastnik. Postopek bo predvidoma končan do začetka februarja. Klarič bo Avrigu prodal tudi polovico delnic, ki jih bo pridobil z nakupom teh osmih odstotkov. Izletnik bo z Avrigom pridobil izkušnje pri upravljanju, Novogoričani so namreč zakorakali v novo leto brez dolgov.
Z združitvijo dveh močnejših avtobusnih prevoznikov se bo spremenila tudi številčnost v nadzornem svetu družbe. Prejšnje tri bo zamenjalo šest novih: štirje bodo predstavniki kapitala, dva bosta zastopala interese zaposlenih. Od tega bodo trije predstavniki Av-riga in njegovega lastnika podje-
tja Triglav Naložbe. Kot navajajo v Novem tedniku, se je Darko Klarič odpovedal vsem funkcijam v podjetju, tudi nadzorni. Njegova vloga naj bi bila povezovalna.
Spremembe lastništva se že poznajo pri poslovanju Izletnika. V letu 2014 jim je uspelo kupiti kar šestnajst novih avtobusov v vrednosti 2,5 milijona evrov, kot navaja Novi tednik. Za primerjavo, leto prej je družba lahko kupila le sedem novih vozil, saj so imeli zaradi neurejenega lastništva težave pri najemanju posojil.
Minulo leto je Izletnik po besedah direktorja Darka Šafariča posloval dobro. Kljub nižjim državnim subvencijam za dijaške vozovnice jim je prihodke uspelo ohraniti na lanski ravni, ko so znašali 16,5 milijona evrov. Dobiček pa bo nekoliko večji od lanskega, ki je štel 183 tisoč evrov.
Katja Remic Novak
Izletniku je v preteklem letu uspelo kupiti kar šestnajst novih avtobusov v vrednosti 2,5 milijona evrov. (Foto: IS)
7	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Iz občin, Organizacije
OBČINSKI SVET NAZARJE
Potrdili programa oskrbe s pitno vodo in odvajanja odplak, ne pa tudi subvencije omrežnine
Na zadnji seji v decembru je nazarski občinski svet obravnaval tematiko oskrbe s pitno vodo in odvajanje ter čiščenje odpadne vode. Prav tako so govorili o pobudi za subvencioniranje omrežnine za vodo, čiščenje in odvajanje odpadne vode. Med tem ko so oba predlagana programa potrdili, se za to, da občina subvencioni-
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Tik pred prazniki se je na zadnji seji v letu 2014 sestal rečiški občinski svet. Občinska uprava je pripravila podrobno poročilo o izvajanju čezmejnega projekta Medgenborza. Svetniki so po zaključku javne razprave in po
MREŽA NEVLADNIH ORGANIZACIJ
V decembru je bila v sklopu projekta Mladi veter ustanovljena mreža nevladnih organizacij, v katero se je doslej vključilo sedem organizacij. Le-te bodo pomagale pri usmerjanju mladih, koordiniranju in pripravi pogojev za njihovo zaposlovanje. Mreža organizacij nosi ime Mladi veter po projektu, katerega del je.
Cilj povezati vsaj pet društev v mrežo je izpolnjen, je povedal vodja projekta Roman Čretnik ml. iz zavoda Zlata leta. Člani bodo še iskali organizacije, da jih vključijo. V okviru projekta jim bodo nudili usposabljanje za vodilne kadre. Pripravili bodo delavnico iz vodenja projektov in delavnico vodenja. Mreža bo po zaključku projekta koordinirala nadaljnje delo.
ra omrežnino, niso odločili.
Direktor JP Komunala Mozirje d.o.o. Andrej Er-menc je predstavil štiriletni program oskrbe s pitno vodo v občini Nazarje in program čiščenja odpadnih voda. Komunala je izvajalec obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in službe odvajanja in čiščenja komu-
obravnavi prispelih amandmajev potrdili odlok o proračunu občine za leto 2015 in spremljajoče dokumente. Več o tem bomo poročali v prihodnji številki Savinjskih novic.
Marija Lebar
Ustanove in društva bodo tematsko pokrivala različna področja, kjer smatrajo, da bi lahko nastala nova zelena delovna mesta, je povedal Čretnik. Pozitivno so se na mrežo odzvali tudi upokojenci, v mrežo so vstopili tudi sami in kot mentorji pomagali mladim z nasveti, priporočili ...
Trenutni projektni partnerji so Zavod Savinja, LAS Zgornje Savinjske doline, Društvo Bicka, Mladinsko društvo Nazarje, KUD Potovke, Turistično društvo Rečica ob Savinji in upokojenci. Projekt Mladi veter skupaj izvajajo Občina Solčava, Center Rinka, Zavod Zlata leta in Klub zgor-njesavinjskih študentov.
Štefka Sem
nalne in padavinske odpadne vode. Za obe področji so v javnem podjetju pripravili program izvajanja za obdobje 2015-2018.
Omenjena dokumenta je pred sejo obravnaval odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, o čemer je poročal predsednik Boštjan Cigale. Svetniki so po krajši razpravi sprejeli sklepa, s katerima so potrdili oba programa.
Naslednja točka je bila namenjena pobudi predlagateljev Nikoline Ignjatic in Milana Martinovica za subvencioniranje omrežnine za vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode. Preglednice in podatke na podlagi leta 2013 o tem, kako bi različni odstotki višine subvencije vplivali na plačilo uporabnikov, je po uvodu župana Mateja Pečovnika predstavil direktor Komunale Ermenc. Pojasnil je, da se omrežnina rabi samo namensko in je vir za vzdrževanje in obnavljanje infrastrukture.
Direktor Andrej Ermenc meni, da pri subvencioniranju omrežnine ne gre primerjati posameznih občin med seboj zaradi različne starosti komunalne infrastrukture.
Če bi se na primer odločili za 20-odstotno subvencijo, bi bil to za večino porabnikov prihranek okoli enega evra, za občino pa bi to pomenilo izpad okoli 10.000 evrov namenskih sredstev za nujna popravila. Dodal je, da posameznih občin pri subvencioniranju med seboj ni mogoče primerjati, saj je starost kanalizacij oziroma vodov različna. Predlagal je, da bi se s celotno problematiko oskrbe z vodo in odvajanja odplak občane podrobneje seznanilo v naslednji številki občinskega glasila.
S pobudo in podatki je bil pred sejo sveta seznanjen odbor za gospodarstvo, ki se je po obravnavi odločil, da občinskemu svetu predlaga, da zaradi nizkega prihranka za posameznega porabnika in potreb sistema po popravilih pobude ne podpre. Občinski svet je po razpravi z dvema glasovoma proti sprejel sklep, da ne soglaša z uvedbo subvencije omrežnine v občini Nazarje.
Tekst in foto: Marija Lebar
Projektni partnerji, ki so trenutno vključeni v mrežo Mladi veter. (Foto: Roman Čretnik ml.)
8	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
JI	• ■•	v	•	•■•
Sprejeli proračun in se seznanili s projektom Medgenborza
Želijo ustvariti nova zelena delovna mesta
Ljudje in dogodki, Organizacije
SILVESTROVANJE
Mozirjani prešerno skozi polnoč
Mnogi občani mozirske občine so se skozi prelomnico v novo leto podali na skupnem silvestrovanju, ki je bilo tudi letos na parkirišču pred upravnim centrom. Ob zvokih sintesajzerja in kitare Damjana Žvi-plja in Davida Zavolovška ter obve-
znim predpolnočnim odštevanjem so s pesmijo in plesom zakorakali v leto 2015.
Največ je bilo mladih, ki so s plesom poskrbeli za praznično vzdušje. Ob dobri glasbi je čas hitro mineval in polnoč je skoraj prehitela
Občani mozirske občine so množično zakorakali v novo leto pred upravnim centrom. (Foto: Benjamin Kanjir)
Precej Mozirjanov se je na silvestrovanje podalo k cerkvi na Brezje.
(Foto: Benjamin Kanjir)
navzoče. Da se to ni zgodilo, je poskrbel podžupan Roman Čretnik in odšteval zadnje trenutke starega leta ter s kozarčkom penine nazdravil novemu. Sledili so objemi in nešteto izrečenih dobrih želja.
Precej Mozirjanov se je na silve-
strovanje podalo na Brezje, k sv. Roku, kjer je uro pred polnočjo domači župnik Sandi Koren daroval zahvalno mašo. Po njej so se ob ognju zbrali pred cerkvijo in skupaj počakali na polnoč.
Benjamin Kanjir
SILVESTROVANJE V GORNJEM GRADU
Veselo v novo leto kljub nizkim temperaturam
V Gornjem Gradu so člani turističnega društva ponovno oživili silvestrovanje na prostem. Drugo leto zapored je tako lepo število domačinov skok v novo leto pričakalo na prireditvenem prostoru.
Kljub neprijaznim zimskim temperaturam so plesali, se veselili ves večer in še dolgo v novo leto. Temperaturo so z vročimi ritmi pridno dvigali člani ansambla Smeh, po imenu sodeč so skrbeli tudi za dobro voljo. Organizatorji so bili z obi-
skom zadovoljni, saj je bilo število ljudi, ki so si novo leto voščili in nazdravili na prostem, več kot preteklo leto.
ŠS
Silvestrovanje na prostem v Gornjem Gradu je privabilo precej domačinov.
(Foto: Iztok Kolenc)
SKAVTI STEGA MOZIRJE 1
Luč miru zasvetila na Veliki planini
Že vrsto let skavti stega Mozirje 1 v našo dolino prinašajo Luč miru iz Betlehema. Projekt, ki je tradicionalen in na katerega so skavti zelo ponosni, vsako leto dobiva nove razsežnosti. Plamen, ki je svojo pot začel v daljnem Betlehe-mu, je letos pripotoval preko Dunaja v Slovenske Konjice. Iz Mozirja, kjer je bil sprejem luči na slovesni skavtski maši 21. decembra, so jo skavti ponesli po zgornjesa-vinjskih krajih.
Skavti plamen vsako leto po-
nesejo tudi nekam višje. V preteklosti so se podajali predvsem v domače hribe, na Golte, Okre-šelj ... Letos so ga nesli na Veliko planino. 26. in 27. decembra so se tako podali do cerkvice Marije Snežne na Veliko planino. Snega je bilo le za vzorec, a ravno prav, da se je planinski svet spremenil v pravljično deželo. S tem zimskim izletom so skavti tudi simbolično zaključili letošnje potovanje Luči miru.
Benjamin Kanjir
Mozirski skavti so se podali do cerkvice Marije Snežne na Veliko planino.
(Foto: Sandi Koren)
9	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Zgodovina in narodopisje
Vojni čas 1914-1918 - tayaukoua kronika (8)
sf» '
Piše: Aleksander Videčnik
SEDAJ JE VSE DRUGAČE (nadaljevanje)
Kot karakteristika teh vojnih obdobij, na vesti mi je, da se od vojne do sihdob ni nobena trška poroka vršila. Koj na početku je sicer bila vojna poroka nekega češkega vojaka. Vojni kurat je govoril v češkem jeziku, menda se je prvič v cerkvi sv. Jurija glasil tudi drug slovanski jezik. Nemško se je v tem času za vojake zapovedovalo!
POLITIČNA AMNESTIJA
V to dobo spada politična amnestija cesarja Karla. Ker so začele začetka vojne persekucije in preganjanje denunciranih Slovanov, denunciranih največ skoz narodne propalice. Tudi v našem trgu cvetelo je vohunstvo - žal! Tudi to je obrodilo svoj strupeni sad. Odprla so se težka ječe vrata! Ta ovaduštva so najčrnejši madež vojnih epizod. Fej!
UMRL UGLEDNI OBČINSKI ODBORNIK
Prav je, da se v kroniki spomnimo smrti uglednega in poštenega moža. Dne 3. septembra 1915 je umrl večletni odbornik, svetovalec in od izbruha vojne županov namestnik, tukajšnji posestnik gospod Anton Elender, mnogoletni tukajšnji posojilnični tajnik, c.kr. žan-darmerijski stražmešter v pokoju, rodom koroški Slovenec iz Podgo-re v Rožni dolini. R.i.P..
KONČUJEM TO NADALJEVANJE
Končujem to nadaljevanje kronike, katera bode nekako kalejdosko-pična in miniaturna slika vojne. Kakor je na naš ožji dom slednja vplivala, našim potomcem podala z izrekom modrijana: Razmere so če-stokrat silnejše nego človek in njegovi ukrepi.
Mozirje v letu Gospodovem 1917
Žiga Laykauf, zapisnikar
SLAVA JUNAKOM
Večna tebe venča slava, polje bojno, polje širno,
kjer ob mejah, očetnjava, skal obzidje neprodirno,
živih skal odbil naval vragov je od naših tal!
Cvetje tvoje grobe ščiti, koder cvet očine speva,
cvetje tvoje krvorodno, sinov tvojih prsa kiti, Večna slava! Ž.L. Mozirski
O MIRU PA NIČ (Tretje in četrto nadaljevanje vojne kronike v četrtem vojnem letu 1918)
Pol leta in več je zopet izteklo v morje večnosti. Velikonočni zvonovi niso oznanili zaželenega miru, pač pa se je razlegal njih glas preroško v bodočnost.
12. laška ofenziva bila je krvavo odbita, zavzeli smo v nekaj dneh vse ozemlje, za kojega priključitev so Lahi poldrugo leto pod najtežjimi izgubami rabili veliko časa. Žal pa, da nam je ta zmaga zopet izgubo mladega tržana prinesla. Bil je to sin občinskega odbornika Antona Deleja, Ivan Deleja - bil je to pred vpoklicem občinski redar, vrl mladenič in poštenjak. V gozd sv. Gabrijela na patruljo poslan, zadela ga je zahrbtno sovražna kroglja. Junaška smrt te je objela in z drugimi se v Valhali raduješ! Tolažba staršem.
LAHI PREGNANI
Omenil sem našo pridobitev v tej dobi, razglašam pa še najbrzost in obširnost iste: Osvojena zopet Gorica in vse koroško ozemlje, naše čete prodirajoče prek Vidma, Tal-menta, do Piave!
Pravično plačilo je to za laško verolomnost in izdajstvo.
To je bil od nekdaj preroški velikonočnih zvonov. Z njim se spaja glas božičnih zvonov - četrtega vojnega božiča! A kje si toliko zaželeni mir, ko te še prošnje svetega Otca (svetega očeta, op. A.V.).ne morejo priklicati.
UPANJE VSEGA SVETA
Med zvezdami biva mir in tam na daljnem iztoku zableščal je prvi sijaj miru. Iz ruske revolucije, ki je strmoglavila vsemogočnega belega carja in rabeljske oprode
in vrgla ob tla, šinila je iskra in zazdelo se je, da bo ta zažgala veličastni kres miru. Izdoneli glas! Ruski delavski in vojaški sovjet je dne 5. 12. 1917 centralnim vladam dal ponudbo za premirje do 14. prosinca 1918 in od tod naprej do končne rešitve. Vlade so to ponudbo sprejele in ko to pišem, se v Brest-Litovsku vrše pogajanja za podlago mirovne konference. Rusija, nekdaj najbolj despotično vladana država v Evropi, prebudila se je čez noč, postala je najsvo-bodnejša republika. Seveda, notranji vihar ne poleže se kmalu,
preveč je tujih podpihovalcev, takih je povsod dovolj, tudi pri nas. Slovanstva genij nadkrilil je kot miru oznanjevalec ostalo Evropo in Novi svet.
ODMEV PRI NAS
Ta velikanski preokret pa tudi ni ostal brez odmeva v naši starotrhli monarhiji, kjer smo bili mi Slovenci skoraj tisočletje teptani, tujim narodom prodani. Glasna zahteva samoodločbe narodov našla je v srcih naših in bratskih nam narodnih zastopnikih v deklaraciji od 30. majnika 1917 trdna tla.
VOLJA NARODOV
Kakor zmagonosno pomladansko sonce je prodrla skozi temno politično meglo glasna, pogumna in svobodna beseda jugoslovanskega naroda, spregovorjena v dunajskem parlamentu, čigar otvoritev je bila ta čas ljudska volja izsilila. Z neustrašno besedo so naši zastopniki povedali, da hočemo Jugoslovani združeni v eno državo, svobodno živeti med enakopravnimi narodi v avstrijski monarhiji.
IDEJA JANEZA EVANGELISTA KREKA
Žal, že rajni poslanec in prvo-tvorec za naše narodne svetinje, dr. Janez Evangelist Krek, njegova ideja je na mah združila vse Jugoslovane - ta ideja ne bo umrla v naših srcih, dokler se ne uresniči! Viharen odjek ji daje širna naša domovina, troedini narod S.H.S. Okrajni zastopi, županstva, posamezniki so zbrali že 100.000 glasov, v prvi vrsti so se tu potrudili prečastiti naši dušni pastirji in knezoškof, ki so to deklaracijo prvi podpisali. Zaradi tega se je tudi 6. januarja 1918 zbral celokupni občinski zastop, ki je izrekel na predlog odbornika Alojza Goričarja Jugoslovanskemu klubu in njega neupogljivemu načelniku dr. Antonu Korošcu svoje soglasno priznanje in skrajno zaupanje. Občinski odbor je dotiral za spomenik dr. Janezu Evangelistu 50 kron, saj je to bil mož poštenja, ki se je do poslednjega boril za našo blaginjo - svobodo naroda.
Nadaljevanje prihodnjič.
	
	■ ■ /
	süä J-^,' V- tt-i^S«-f 1 o-"1^ -h-i-
	^ -«✓v •
Tj^fc rfjju., ^ H.-is.^'i.tTiiJ^twui, ■■«c^i.- t&zLäft. ^ \ - >^Lt iV ;,-va■.i-t t ..t^ -V*i MJL. • 1 ■ i .	
Podpis mozirskega kronista, publicista in pesnika Žiga Laykaufa v vojni kroniki.
10	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Kultura
BURKA OBČINSKE ZAGATE NAVDUŠILA
Ko »metlo« in taktirko v roke vzame čistilka
Da ljudem še vedno dobro dene nekaj humorja, še posebno takšnega, ki je uperjen v domnevne povzročitelje težav, se je izkazalo tudi ob uprizoritvah odrskega dela mo-zirskih amaterskih igralcev. Kulturno društvo Jurij iz Mozirja je v domačem kulturnem domu 26. decembra premierno priredilo spro-ščujočo burko Pepeta Repneka Občinske zagate.
Igralska skupina, ki jo je režisersko usmerjal Jure Repenšek, se je vživela v vloge občinskih uradnikov, komunalnih delavcev in domačinov. Vsebina prikazuje življenje v manjši občini v času, ko je težko zagotoviti denar za financiranje krajevnih potreb. Rešitev se pokaže le ob uspešni pridobitvi evropskih sredstev, kar ni ravno mačji kašelj ob birokratskih postopkih ter skromnem znanju maloštevilnih zaposlenih. A ko se v največji sti-
Glavno besedo pri uresničitvi evropskega projekta so imeli tajnica, čistilka
in delavca komunale. (Foto: Jože Miklavc) ski s časom župan odloči za kori- lavcev uspe pridobiti denar, dovo-
ščenje dopusta, vzame v roke »metlo« vsega vajena in o vsem obveščena čistilka Zofka Cedilnik (Jelka Repenšek).
Ob konkretnem načrtu in odločni koordinaciji ekipi najožjih sode-
ljenja ter zgraditi vrtec in ga predati namenu ob hrupnem sodelovanju kulturnikov, občinskega vodstva ter domačih gasilcev. Le-ti priložnost izkoristijo tudi za obeležitev 120-letnice društva.
Glasbeno spremljavo je pripravil Jani Šuligoj, realiziral pa šestčlanski instrumentalni ansambel z ljudskimi pevci. Zanje je tekste napisala Jelka Repenšek. Sodelovanje otrok se je lepo vključilo predvsem v zadnji del dogajanja, ko so svoje znanje združili vsi aktivni krajani in v prijetnem vzdušju zaključili prvega od zahtevnih načrtov.
Karakterne vloge so predstavili še Mirko Hriberšek kot referent za prostor (Jaka Vačovnik), finančnik Cene Rubež (Ivo Glušič), poslovna sekretarka Mojca Tajnik (Petra Ko-pušar), komunalni inšpektor Konrad Gradnik (Jani Šuligoj), izjemna komunalca Meho in Vanč (Tilen Repenšek in Marko Slapnik), gasilska desetina pod vodstvom dese-tarja Peplna (Jože Repenšek) ter številni drugi.
Jože Miklavc
BOZOO-NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE NAZARJE
Predstavili pester izbor naučenega med letom
Učenci in učitelji Glasbene šole (GŠ) Nazarje so pred božičnimi prazniki, v ponedeljek, 22. decembra, znova pripravili koncert, poln glasbe, plesa in petja, kot se za ta čas spodobi. Zbranim v domu kulture so predstavili pester izbor vsega, kar se skozi šolsko leto naučijo.
Kar 96 učencev je s svojimi učitelji v osemnajstih plesnih in glasbenih točkah prispevalo k izved-
bi tradicionalnega božičnega koncerta. S tem so tudi pokazali, kako upravičena je bila investicija v povečanje odra kulturnega doma v Nazarjah.
Prvi so praznično vzdušje v dvorano prinesli mali baletniki plesne pripravnice. Ubranim plesnim korakom in čudovitim melodijam so zbrani sledili skozi pester koncertni program, v katerem so se predstavili učenci vseh oddelkov šole. Kon-
... kot tudi simpatični baletniki z razigranimi plesnimi točkami.
Obiskovalce so navdušili tako glasbeniki, ki so se predstavili v različnih instrumentalnih sestavih, ...
cert, ki ga je vodila profesorica baleta Tanja Pečenko, sta pod taktirko Stefana Garkova zaključila mladinski pihalni in mladinski godalni orkester.
Zbrane je nagovoril ravnatelj glasbene šole Jernej Marinšek. Bil je zelo kritičen do predloga načrtovanih varčevalnih ukrepov vlade o ukinjanju javnega glasbenega šolstva. Kot je dejal, je po njegovem mnenju nesporno dejstvo, da bi ka-
kršenkoli ukrep v nacionalnem sistemu javnega glasbenega izobraževanja pomenil enostransko rušenje strokovno utemeljenega in odlično delujočega glasbenega izobraževalnega sistema. Nagovor je zaključil z zahvalo vsem učencem, njihovim staršem in kolektivu GŠ Nazarje, ki so pripomogli k uspešnemu delovanju v odhajajočem letu.
Tekst in fotografije: Tatiana Golob
I
Savinjske novice št. 2, 9. januar 2015 11
Ljudje in dogodki

17. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V LOGARSKI DOLINI
Pesem povezala glasbenike in poslušalce
V Logarski dolini so preteklo leto zaključili z odmevnim koncertom. Na 17. božično-novole-tnem glasbenem druženju predzadnji dan leta 2014 so pred hotelom Plesnik nastopili The Moonlighting orchestra, oktet Žetev, ansambel Golte ter otroci podružnične osnovne šole in vrtca iz Solčave. Moderatorja programa, hči in oče, Naja in Franci Podbrežnik - Solčavski, sta poskrbela, da se je dogajanje na odru prepletalo in stopnjevalo. Z glasbeniki se je znani radijec in glasbenik skusil tudi kot pevec.
Občinstvo se je zabavalo ob zimzelenih slovenskih in tujih uspešnicah, prepredenih z avtorskimi pesmimi nastopajočih. Mrzlo ozračje v s snežno odejo pokriti Logarski dolini je ogrela razglasitev cvetke in koprive leta 2014 ob 20-letnici izhajanja omenjene priljubljene rubrike v Savinjskih novicah. V njej se na šegav način dopisniki obregnemo ob dogodke v dolini. Cvetko si je tako prislužil mozirski župan Ivan Suhoveršnik ob druženju z mozirskimi čebelarji, koprivo pa kmetijski minister Dejan Ži-dan ob obisku Luč. Ponovno si ju lahko preberete na sosednji strani.
Koncert na snegu so organizatorjem Hotelu Plesnik, Centru Rinka in Logarski dolini d.o.o. po-
magali izpeljati številni sponzorji. Sicer pa snovalci zabave v krajinskem parku niso poskrbeli le za glasbeno doživetje, temveč tudi za celodnevno sprostitev. Pred glasbenim dogodkom so se obiskovalci lahko zabavali ob demonstraciji lednega plezanja, vožnji z raftom, teku na
smučeh, se prepustili animacijskemu programu, preizkusili v delavnici polstenja in si privoščili domače izdelke Solčavskega.
Še več fotografij z dogodka si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: bono17ko).
Tekst in foto: Marija Šukalo
Oktet Žetev je z izvirnim nastopom ogrel ozračje v mrzli Logarski dolini.
tf —'~ ' '
1 • •	/ . / >
s	r ■ #
.	'f 1 A Mil ilfrwVfc
Pevke The Moonlighting orchestra Maja, Janja in Alja so se zabavale ob humornih vložkih Francija in Naje Podbrežnik.
Člani ansambla Golte so zapeli nekaj prazničnih pesmi iz svojega bogatega programa.
Solčavski osnovnošolci so se obiskovalcem predstavili z recitacijo.
Razigrana množica se je grela s plesom.
I
12
Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015
Ljudje in dogodki, Ej
Moderator Franci Solčavski je na slikovit način razglasil cvetko in koprivo lanskega leta.
Cvetke
KOPRIVA LETA 2014
Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan (desno): »Župan, nič se ne sekirajte, tukaj bomo reko preusmerili nazaj proti Solčavi in ne bo več nevarnosti, da bi neslo še kakšen jez.«
Lučki župan Ciril Rosc: »Pa mislite, da bo Savinja hotela teči navzgor?«
Židan: »V Sloveniji je vse možno. Pri nas se itak nobeni zakoni ne spoštujejo, zakaj bi bili naravni izjema?«
H. S m v ^^teiBIMlr
v
-	BBBi; s ■ }
Iv ^■■■ČSfc f^MI ¿¡efc?,	■: T71
CVETKA LETA 2014
Ko so v Mozirju pred kratkim odprli sadjarsko razstavo, so se sadjarjem pridružili tudi člani Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje. Njihov predsednik Ivan Čopar (levo) je županu Ivanu Suhover-šniku na satnici razložil podrobnosti o razvoju čebel in njihovi medo-nosnosti: »Tale je najbolj marljiva čebelica, jaz jo prepoznam na daleč.« Župan Ivan pa nazaj: »Fajn bi bilo, če bi še jaz tako dobro poznal moje občinske čebelice in trote!«
PRAZNIČNI KONCERT OSNOVNE SOLE RECICA OB SAVINJI
S pesmimi in plesom obogatili praznično vzdušje
Predzadnji torek v letu so na odru rečiškega kulturnega doma predstavili delček utripa v tamkajšnji osnovni šoli. Na odru so se zvrstili pevci in pevke mlajšega in starejšega otroškega pevskega zbora, učenci, ki prepevajo v mladinskem pevskem zboru. Nastopili so tudi plesalci. Nad vsemi pa so bdele njihove mentorice Ravnatelj Peter Podgoršek je po-
udaril, da se prav v prazničnemu času razveselimo drobnih pozornosti, kot so otroški nastopi. Ob tem je izpostavil, da na rečiški šoli deluje kar trideset interesnih dejavnosti, ki se jim bodo v novem letu pridružile še številne obšolske aktivnosti. Tretjina se spogleduje s petjem, plesom, kulturo, umetnostjo, literarnim in dramskim ustvarjanjem.
Marija Šukalo
Na odru rečiškega kulturnega doma so zaplesali tudi osnovnošolci.
(loto: Marija Šukalo)
£
Znana je uradna himna svetovnega rokometnega m	prvenstva v Dohi v Katarju, ki se začenja 15. januar-
0	ja in sklene 1. februarja. Med 24 izvajalci pesmi Live
m \\ it (Živeti) je tudi pevka Alya. Pesem je posneta v an-^ ' gleščini in arabščini. Ekipa je za prvenstvo posnela sedemminutni video, v katerega niso vključili nobenega prizora rokometa, so pa predstavili znamenitosti Katarja in ostalih držav, ki bodo sodelovale na prihajajočem prvenstvu. Namen himne je grajenje mostov in krepitev komunikacije med državami ter posledično ustvarjanje občutka enotnosti in povezanosti.
Katja Remic Novak
Alya in nemška pevka Oceana
13	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Nasveti, Organizacije

Razmišljam globalno, delujem lokalno
Spoštovani bralci!
Gotovo ste tudi vi opazili konstrukcijo visokega kovinskega stolpa, ki stoji na prelazu Črnivec. Morda ste se vprašali, kaj je to. Na prvi pogled je videti kot steber za telekomunikacije, vendar je na njem premalo naprav za to. Le nekaj merilnikov je, ki merijo hitrost in smer vetra. Kaj je torej ta skrivnostni stolp, ki ga je enkrat veter že podrl?
V nacionalnem energetskem programu za obdobje do leta 2030 je v Sloveniji predvidenih 14 vetrovno primernih območij, namenjenih gradnji vetrnih elektrarn oziroma njihovih polj. Dve od teh predvidenih polj sta v naši dolini. Prva naj bi stala na Črnivcu in okolici (greben Rogatec -Črnivec - Ojstri vrh), druga na Golteh.
Stolp na Črnivcu je namenjen preverjanju, ali je na Črnivcu dovolj vetra za postavitev vetrnic, ki bi bile razporejene po grebenu Lepenatka -Kašna planina in morda še kakšna proti Toma-novi planini. Tam bi jih proti Menini zaustavila Natura 2000. V projektni študiji so ocenili, da bi bilo območje lahko veliko do 2.100 ha. Na njem bi postavili od 12 do 24 vetrnih turbin oziroma vetrnic, ki sestavljajo eno vetrno elektrarno. Premer krakov vetrnic naj bi bil okoli 50 metrov. Za Golte so bili bolj skromni, tam bi lahko stale do štiri vetrnice.
Vetrna energija spada med obnovljive oziro-
Ali se bo na Črnivcu zares vrtelo?
ma trajnostne vire električne energije. V mnogih evropskih državah vetrne elektrarne (VE) pokrivajo znaten del potreb po električni energiji; na Danskem 20 odstotkov, v Španiji in Nemčiji po sedem. Postavljajo že prave vetrne farme z desetinami vetrnic. Tudi v sosednji Hrvaški lahko v njenem primorskem delu vsako leto občudujemo vse številnejša polja vetrnic.
Seveda imajo omenjene države za to dovolj primernega vetra in osiromašenega prostora v ravninah in nižjih legah. V nasprotju z njimi v Slo-
veniji v nižjih legah ni dovolj vetra, zato načrtovalci in investitorji načrtujejo vetrnice predvsem v višjih legah, na gorskih slemenih in grebenih. Gorski svet pa je ekološko in krajinsko estetsko zelo občutljiv. To se je pokazalo že pri načrtovani elektrarni na Volovji rebri, kjer naj bi po prvotnih načrtih postavili polje 44 vetrnic, a so poznavalci in ljubitelji ptic dokazali, da bi imela postavitev elektrarne prekomerno negativen vpliv na naravo.
Sedaj se investitorji izogibajo postavitvam v za ptice najbolj občutljivih območjih. Pri tem pozabljajo, da ima ohranjen gorski svet tudi veliko krajinsko in estetsko vrednost, pomembno za domačine in za turizem. Vetrne elektrarne so zaradi svoje oblike in velikosti v gorskem svetu vizualni onesnaževalci. Prav nič ne »pašejo« v naš gorski svet.
Nasprotniki tovrstnih postavitev poleg že omenjenih razlogov naštevajo še dolg niz vzrokov in dokazov proti - od neučinkovitosti, drage postavitve in infrastrukture, do nevarnosti za onesnaženje pitne vode (v vsaki turbini je glede na velikost od 200 do 400 litrov sintetičnega olja za hlajenje in mazanje) in neposrednih zdravstvenih vplivov na zdravje človeka.
Kakšno stališče imajo do postavitev vetrnih polj lokalne skupnosti (občine) in prebivalci, zlasti lastniki zemljišč, nismo preverjali, vsekakor bi se ob morebitni postavitvi elektrarne jadralni padalci, ki vzletajo z Lepenatke, morali zaradi varnosti preseliti kam drugam.
Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček
PRAZNIČNO VZDUŠJE V CENTRU STAREJSIH GORNJI GRAD
večerja s citrarko Tanjo Zajc Zupan
Dan pred božičem je bilo v centru starejših v Gornjem Gradu sila svečano. Mize v jedilnici so bile lepo okrašene, pod dreveščkom so bila okrašena darila, v goste k stanovalcem pa je prišla znana citrarka Tanja Zajc Zupan. Ta jih je na povabilo stanovalca že večkrat obiskala in ob njenem obisku je bilo vedno veselo.
Ob zvokih citer so stanovalci skupaj z Zajc Zupanovo prepevali in se zabavali. Številne melodije, med njimi tudi slavna citrarska skladba Cvetje v jeseni so zadonele po prostoru in navdušile prisotne. Najbolj znana slovenska citrarka je k voščilu stanovalcem dodala še obljubo, da jih bo z veseljem še obiskala.
Druženje je obogatil zborček iz centra, ki ga vodi Jože Pustoslemšek. Ker radi pojejo in se družijo, so si nadeli ime Škrjančki, ob prazniku pa so prepevali božične pesmi. Tudi mo-zirski skavti so se spomnili na starejše, prinesli betlehemsko luč in jo razdelili po mizah za še bolj praznično vzdušje. Direktorica centra Francka Voler je vsem zaželela vse lepo v no-
vem letu in nazdravila z njimi.
Kratek predbožični program je bil lep uvod v posebno božično večerjo, ki jo v centru vedno pripravijo in tako praznik približajo tudi stanovalcem, ki niso v krogu družine. V času veselega
decembra so v centru nastopili še člani ansambla Labodi. Njihov harmonikar je Zvonko Krum-pačnik, ki se z ansamblom rad odzove na vabilo k druženju s stanovalci.
Štefka Sem
Ob zvokih citer Tanje Zajc Zupan so stanovalci centra starejših uživali v božični večerji.
(Foto: Štefka Sem)
14	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I

Kultura, Organizacije
ŠMIHEL NAD MOZIRJEM
Iz grl zadonela praznična pesem
V Šmihelu, v domači cerkvi sv. Mihaela, so člani Kulturnega društva Rovtar na prvi dan zime organizirali tradicionalni božični koncert. Če kdo, potem so Šmihelčani znani po ubranem petju, ki jih že od nekdaj spremlja pri vsakodnevnem delu in druženju. Vsakoletni koncert je priložnost, da se zberejo, drug drugemu namenijo dobre želje in se s pesmijo pripravijo na praznike.
Povezovalca programa Albina Rajter in Boštjan Goličnik sta po uvodni pesmi Mešanega pevskega zbora Šmihel naštela vrsto praznikov v decembru in njihov pomen. Preko božiča do štefanovega, ki je hkrati dan slovenske samostojnosti in enotnosti, do novega leta.
Člani mešanega pevskega zbora so s prepevanjem zimzelenih božičnih skladb ogreli srca obiskovalcev. Sledil jim je Moški pevski zbor Šmihel, ki tudi ohranja tradicijo prepevanja v teh koncih Zgornje Savinjske doline. Oba zbora vodi Anton Acman.
Za poskočne melodije so poskrbela dekle-
ta ansambla M.J.A.V. Za njimi so z ljudskimi pesmimi v ospredje stopili Rečiški pobi, ki jih vodi Matija Veninšek. Izkazalo pa se je, da v akustičen prostor cerkve lepo sodijo tudi dalmatinski zvoki.
Nika Jevšnik je zapela ob spremljavi frajto-narice v rokah Lovra Gostečnika. Oba sta gosta
prenekatere prireditve. Podobno kot Ana Mavrič, ki je zaigrala na klavir.
Veliki finale prireditve je pripadel dekletom iz skupine, ki sliši na mačji napev M.J.A.V. S pesmijo Za prijatelje so k prepevanju zvabile vse in s tem poskrbele za skupno zadnjo pesem.
Benjamin Kanjir
Tudi Moški pevski zbor Šmihel ohranja tradicijo prepevanja v teh koncih Zgornje Savinjske doline.
(Foto: Benjamin Kanjir)
GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Novi gasilci pripravljeni na operativne naloge in
nadaljnja izobraževanja
V Šmartnem ob Dreti je komisija za izobraževanje pri Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline v jeseni izvajala nadaljevalni tečaj za gasilce. Malo pred koncem leta je več kot trideset gasilcev tečaj zaključilo in opravilo potrebne izpite.
32 TEČAJNIKOV OPRAVILO 99 UR USPOSABLJANJA
Kot je povedal vodja izobraževanja in poveljnik zveze Slavko Bric, se je tečaja, ki je potekal od 25. oktobra do 14. decembra, udeležilo 32 tečajnikov. Bili so iz štirih prostovoljnih gasilskih društev, in sicer iz PGD Ljubno ob Savinji 15 tečajnikov, iz PGD Šmartno ob Dreti devet, iz PGD Gorica ob Dreti pet in iz PGD Nova Štifta trije tečajniki. »Pohvalno je, da je bilo med 32 udeleženci tečaja tudi devet pripravnic,« meni Bric.
Udeleženci, ki so predhodno naredili osnov-
ni tečaj za gasilca v svojih matičnih društvih, so tokrat opravili 99 ur teoretičnega in praktičnega usposabljanja. Z opravljenim nadaljevalnim tečajem imajo ti gasilci tako izpolnjene pogoje za delovanje v operativnih enotah ter za nadaljnje usposabljanje za pridobitev gasilskih specialnosti. Ta usposabljanja se izvajajo pretežno v gasilskih izobraževalnih centrih na Igu, v Sežani in v Pekrah.
GRADNJA POLIGONOV ZA
USPOSABLJANJA V PLANU
Slavko Bric je podal sledečo oceno: »Glede poteka tečaja lahko ocenim, da so se tečajniki v veliki večini redno udeleževali predavanj, v kolikor so jim to omogočale delovne in študentske oziroma dijaške obveznosti, saj je tečaj potekal tudi med tednom. Razveseljivo je, da se je prak-
tičnega dela usposabljanja udeleževalo polno število tečajnikov. Pri praktičnem delu izvajanja tečajev za gasilce na območju naše regije pogrešamo poligon za tovrstna usposabljanja. Gasilska zveza Slovenije si je sicer gradnjo takih poligonov zadala v dolgoročni načrt.
Tako bi bodočim gasilcem, kakor tudi ostalim operativnim članom iz naših društev še bolj podrobno in strokovno predstavili različna gasilska opravila in spretnosti, katere uporabljamo pri svojem humanem delu, da bi bili čim bolje pripravljeni in usposobljeni za čim bolj učinkovito gašenje in reševanje.«
V nadaljevanju leta 2015 v Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline načrtujejo izvedbo še nekaterih tečajev. Organizirali jih bodo glede na potrebe v petnajstih društvih.
Marija Lebar
Skupina novih gasilcev, ki so opravili nadaljevalni tečaj. (Fotodokumentacija Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline)
15	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Organizacije, Informacije
IZOLA
Ročnodelske delavnice za upokojence
Zgornjesavinjske upokojenke, ki so delile znanje in z veseljem prisluhnile tudi drugim mojstrom.
(Foto: Branko Suhadolnik)
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Že sedmič posadili drevo
Sredi decembra so v hotelu Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Delfin v Izoli potekale rokodelske delavnice. Štiridnevnih delavnic se je udeležilo preko sedemdeset rokodelcev iz Slovenije. Na razpis, ki ga je ZDUS letos objavil drugič, so se prijavile tudi članice društev upokojencev iz Zgornje Savinjske doline.
Mojstrica Marija Golob iz Solčave je vodila delavnico izdelave filcanega mila. Na podlagi ocenjevanja prisotnih je prejela priznanje za najlepši adventni venček. Jelka Tajnšek iz Gornjega Grada je prikazala izdelavo kvačkanega ce-karja. Ostale udeleženke iz društev upokojencev Gornji Grad, Rečica ob Savinji in Nazarje so se udeleževale različnih delavnic. Izbira je bila pestra, saj je potekalo kar 16 različnih delavnic.
Kljub natrpanemu urniku delavnic in spremljajočih predavanj so dnevi minili hitro v spoznavanju novih rokodelskih spretnosti in srečevanju ljudi, ki imajo sorodne hobije. Udeleženke iz naše doline so se strinjale, da se bodo podobnih delavnic zagotovo še udeležile.
Štefka Sem
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Brina Svit: Slovenski obraz
Slovenska pisateljica, ki živi v Parizu in že dolgo piše tako v slovenskem kot v francoskem jeziku, se v svojih romanih rada spogleduje z avtobiografskimi elementi, s katerimi se z lahkoto poistovetijo tudi bralci njenih del. V svojem zadnjem delu Slovenski obraz pa avtorica pripoveduje o Slovencih druge ali tretje generacije živečih v Argentini. Knjiga se bere kot nekakšen potopis po njihovih življenjskih zgodbah. Nastala je po tem, ko je avtorici umrla mama in se je zato začela spraševati o svoji identiteti ter ma-ternem jeziku.
Odgovor Svitova ni prišla iskati v Slovenijo, ampak se je odpravila med tiste izseljence, ki se za svojo identiteto najbolj borijo. Tako so izpod njenega peresa nastale intimne in iskrene zgodbe, polne hrepenenja, spominov na razbite ljubezni, ločene družine, zgodbe o razočaranjih in nenazadnje izdajah.
V okviru Rudarske šole v Šolskem centru Velenje deluje program okoljevarstveni tehnik, ki ga obiskujejo tudi dijakinje in dijaki iz Zgornje Savinjske doline. Med stalne aktivnosti te šole med drugim sodi vsakoletno sajenje drevesa v Oko-ljevarstvenem gaju ob Velenjskem jezeru. Konec novembra so tam že sedmič posadili drevo. Tokrat so dijaki prvega letnika posadili rdeči ozko-listni javor.
Sajenje drevesa je zanje vsako leto pravi mali projekt. Nanj so se pripravljali cel mesec november. Pri pouku so dijaki in učitelji proučevali ostrolistni javor iz različnih zornih kotov. Pri matematiki so računali ploščino javorjevega lista,
pri fiziki so ugotavljali, kako je količina absorbirane vode odvisna od gostote lesa, pri kemiji so odkrivali sestavine javorjevega sirupa, pri slovenščini so raziskovali izvor besede, pri varstvu okolja so spoznavali naloge posameznih delov drevesa, pri angleščini pesmi o drevju, pri umetnosti so risali javorjeve liste ...
Dijaki so ob samem sajenju pripravili predstavitev zgoraj omenjenih dejavnosti in dogodek obarvali s kulturnim programom. Na prireditvi je spregovoril tudi ravnatelj Rudarske šole mag. Albin Vrabič. Vsi zbrani so še izrekli obljubo, da planet Zemlja lahko resno računa nanje.
Marija Lebar
Dijaki prvega letnika Rudarske šole so posadili rdeči ozkolistni javor. (Fotodokumentacija ŠCV)
16	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Ljudje in dogodki, Oglasi
TrilPvlBH LiulatnKid/I.O., |1»c ]i. J H U Liulir,;. 1*1 S.-mn¡.
V četrtem krogu smo prejeli glasove;
GttlCinaMoiirJe:
I - ■ tiiJ.-V ■>. VO'JJm Kania MCHfJfrŠilllhul -.'2l «L.ri
ti ■ -" = ■■■':	-'iviVlr- >.	- 'I rv i-.ioli' I	■■IH'-J".
i -	vi-.ijuj .- bo |i ran m ¡a ga i tii.-m '-i ■■' it
K-.-; . ta|nlk Ooiilip Z$0 j1|	Piari ¡i predšetinih
S-■ (.Ijj 'Jun^a ti'-.--vj ■ i itnci Praproln. kaMoiirje |n Lilijana Kafcun. |)-:t)Sr- I- r I DriJ Stkfil Sožitje MiTfirjFr 11 lu Rr'fjpr-:-:
prdteedfilfcKD liirlj il2) □biinaNijarje:
Mrifli*ilreiovjli[(j-.bJ«S prrdsedrttk KS Šmartno nb t)! ■: . pu'diudnik odbor* Lewriitl p'air i.i ;i: Pujo [iufičj vadi civilne n . Jiivfl ■■■ Naiar .ii ■ (121, Marijan Denia, vodja odneha zifjojerj': in varstvo gOjduv (JG^ L"t Nabije) L!., i -'L- NhJJ'JL- ill j JL>li: .7 Lil Ltidi ki prazni- jI}; Dar a Es Jircktcrica Zgosrnjesavtolskega zdravstvenega t!o™ I J. J Ifcitja G'uberj febonjwbdkinja glasbena pedagoginja (?}. Tiinje FocrifmK, ircos^hiik CcbeJj^ske diuiine Kota?ic \9} .OfaSna.Recica obSpyiiiJi:
Virwo Jeraj iufjin ¡2)] Jure Krlem. astmk kampa Mentna (70); f rare IVtatj&i. vodi ko m i s .jo za sli rt jse'clane p ri GnsifctkiivrrJ ZSD in veteranskedesei me v PGD Rečicj^obSavmj 1127]; Aleksander Oblak,
p.-^diprfnili K U D U t rrp i. f i i. Oh-L i nd Ljubim:
Lnjie vndjs fevirja Sa* (13 Ov Naiarjel iirpri'.pri n i k Sfn^inji^vjja goidaritagu društva Njidipe, skrbi ¿J napovedi doteka*1 vdoftiira sfrt#tu;(6}; Vlaja Naraloffiflk, medtfiffijjkl.tBhnLk (31 j; A»j3 Plfkirt, prudi-uniL. KO Rdeči križ M>rko v.-.:, i. direktor podjeiia KLS110). Obtino LucV
Martma sikhlk, ^podlujj turiiem ¡is.. j ui'j Kaker, ohranja stavbne dec i ši i no 11 i); Martina K'ndnik. predredn r.i Društva Upokojencev Luče ¡9); ti■ r:i Fioic. iuta:1 (22); Ru-dsnk. športni
pcdag9g|i)-
Obt i na S o kava
hiHjana Klemeniek, direktorica Eteras Nejc Slapnlk, ii«n ko Franu H erleta, iodeluje na liew ilrNh priredteteh (4|
□bčina Gornji Grad:
tri! Blažii Upnik jdi ivnica(24]; Ivo Fair, predli nlkGobarikgga d? j i K a Ajdovec (i'); J lika Grud m It, utitfl(j3c3 i'Oi btfcri j -;l3): L i. d v,-. Mi M; v . p**?dsednik ijec Btn:. (¿6): Stanko O^rsci, iupan (4); Marija Pustoslesnšek, učiteljica, dejavna na pevsioerri področju (l);G&*)5d FraniefcTirie*. iportnife nv . ■ ."i e(S'2Q14(3)
Vi o k leden bomo F^irebnll enega poiiij.iteljn kupon n ^.i ti o prripl
paket Uidelkov {sok, jaboieni krhiji, jabolčni tipi, jlsbolka}
Kmetijske 73druge Sflleika doiina
Tokrat je bila srefa naklonjena m a it^ L Hicgel, Lucc ss.
Nagrajenka prevzame oagrado v TPC 5AJA na Frtfiovi,
v-if po-.!*™» rt 35(ivnice borio sofle ovale pr| irnhao.n glavne
nagtdde ob iakljuilou akcija 5-tfnevfli paket Icto^js v terrnab
olm-ia, Pnd^Flrlek ?a itjii OSehp + karte ta i:aren, ki prav
puJdrja Kmetij l, k j ia draga Saleika dušni. j.
¿ii3i pa na defo! l:j>o¡rute grasovn¡co, jo nalepite na dopisnicG in |0 najkasneje do torka, IJ, januarja 201S>, poiljite
na nailov. Savinjske novice, Savinjska cesta i, 3331 Nazarje.
Pokrovitelj dkcijt je
klij-teísivl .'ijjhc rit
ft.U I šhA IKIFJVA r.o>i„ .........
Upoštevali bomo samo kupontke li tekoče itevilkeJ
Akcijska prodaja tekstila in obut ve v trgovini »Ljubenka«. Od 10-30% popusta na določeno artikle. Akcija traja od 5.1,2015 do odprodaje zalog,
l\"n /»logi tudi večja
i/hira preprog, pohištva In jogijev.
I ^ lomu i j».
| (Mili.-pet. od H. slu 17, ure.
M., "Tf \ soboTsml !. do 12. urf.
m
j* _—-
la Dsc-bna.rt leta 2014 v občini	O
glasujem ia	
	
ker	
	
i MoJe fme In priimek:	L
Moj nastov:	
i Te t,/GSM;	,1
17	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Ljudje in dogodki
KAŠČE VČERAJ, DANES, JUTRI
Samotna kmetija Keber v Radegundi je znana tistim smučarjem, ki so se v dobrih starih časih s snegom bogatih zim in neposipane ceste z Golt tod mimo smučali proti Žekovcu. Kratek počitek za »kratkega« ter širok in dolg razgled po bližnji in daljni Sloveniji, nato pa smuk naprej ...
Keber leži visoko nad dolino, kar 900 metrov nad morjem in tudi nad inverzno plastjo zimske megle, zato se njena prisojna pobočja kopljejo v soncu. Zaradi višine in izpostavljene lege je razgled po ožji in širši Sloveniji ob lepem vremenu zares veličasten. Problem je le v tem, da so tu ravnine zelo strmo v breg prislonjene, zato je morala biti kmetija že nekoč velika, da je lahko preživljala domače.
O velikosti kmetije in veliki številčnosti življa na njej nekoč priča ena večjih kašč v tem okolišu. Letnice, ki bi podrobneje opredelila čas postavitve zgradbe, žal še niso našli. Kašča po ocenah strokovnjakov izvira iz prve četrtine 19. stoletja, torej še pred zemljiško odvezo, ko so bili Radegundčani odvezani jarma tlačanstva graščine Žovnek. Ker leži v pobočju, je temu prilagojena njena zgradba, zlasti dostopi. Klet je zidana, pretežno iz kamna, s tremi celicami. Zgornji del kašče je seveda lesen, v dveh etažah. Pritlično etažo krog in krog obdaja širok gank, v zgornjo etažo vodijo zunanje in notranje stopnice.
Kebrova kašča
Streha je dvokapnica, s čopoma na krajeh. Na spodnjem koncu zgradbe je prislonjena preša.
Zaradi velikosti deluje kašča krepko, močno, a ne robustno. Bruna so tesana ročno, vezana so s preprostim, vendar izredno natančno in lepo izdelanim lastovičjim repom. Izrazite okrasitve ni, se pa vidi, da jo je izdelala izkušena in spretna roka, z občutkom za lepo. To nakazujejo struktura zgradbe, vezni elementi in nastavki okrasitev. Kot da je zmanjkalo časa ali še česa za lepe dodatke.
Kašča leži tik ob cesti na Golte in zagotovo pritegne poglede zlasti tistih mimo vozečih, ki vedo, kaj vidijo. Kebrova kašča je funkcionalno postavljena zgradba, lepa v svoji enostavnosti, topla in prijazna. Žal jo počasi zdeluje zob časa in je potrebna temeljite obnove. Zamenjati bi bilo treba streho, obstoječa kašči ni v ponos. Glede na lego ob turistični cesti in planinskih poteh bi ne bilo odveč ob njej postaviti informativne table. Seveda po obnovi.
Marijan Denša
DOBRODELNA PRIREDITEV OSNOVNE SOLE MOZIRJE
Pred novim letom prepotovali svet
Na parketu športne dvorane v Mozirju so učenci tamkajšnje osnovne šole z učiteljicami in ravnateljico Andrejo Hramec pred novim letom pripravili tradicionalno dobrodelno prireditev. Tokrat so jo poimenovali Svet na dlani, saj so se razredi s pesmijo in plesom sprehodili skozi različne države sveta.
Potovali so s pomočjo in z vod-
stvom Turistične agencije OŠ Mozirje. Podali so se v Južno Afriko med divje živali, v Združene države Amerike med kavboje in indi-janke, na Dansko med pravljice, v Romuniji so telovadili, v Nemčiji plesali, odplesali in odpeli so skozi Ukrajino, v Egiptu pozdravili faraone, navijali v Braziliji, z bobom skozi Jamajko in s širokimi klobuki v Mehiko, do Slovenije, ki se je
mr
m
i SH
i fi J *

m m
Predstavitve Amerike brez indijank in kavbojev pač ne bi bilo.
i
18	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Mladi baletniki so zaplesali ob ukrajinski pesmi.
izkazala za najlepšo. Seveda, skozi polko.
Gotovo so bila ta, čeprav namišljena potovanja, zelo koristna in polna novih znanj tudi za otroke, ki so se na mnogih vajah in nato prireditvi učili o teh državah. Starši, stari starši in ostali obiskovalci so ob tem zelo uživali, kar se je čutilo iz glasnih in dolgotrajnih aplavzov.
Po prireditvi je sledil dobrodelni
bazar. Izkupiček od prodanih izdelkov, ki so jih šolarji pripravili in izdelali sami, je šel v šolski sklad, kamor je šel tudi izkupiček od prodanih vstopnic. Zavoljo tega se bodo mnogi šolarji veselili toplega obroka, odšli na izlet ali šolo v naravi, čeprav jim zaradi slabšega socialnega stanja doma tega starši ne bi mogli omogočiti.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Ljudje in dogodki, Organizacije
Z BAKLAMI DO RINKE
Pohod v čudovitem vremenu
V soboto, 20. decembra, so člani Planinskega društva Solčava in krajinskega parka Logarska dolina organizirali nočni pohod z baklami od doma planincev do slapa Rinka. Letošnjega dogodka se je udeležilo preko sto pohodnikov, ki so se po poti brez snega, a v lepem vremenu podali na triurno pot. Vsi so prejeli bakle, ki so pohodu dajale poseben čar.
Pod osvetljenim slapom Rinka so nadaljevali z druženjem. Ude-
leženci so bili iz različnih koncev Slovenije, je povedal Marko Stakne, vsi pa se že veselijo novega pohoda, upajo, da v snežnih razmerah.
Štefka Sem
Osvetljen slap Rinka
(Fotodokumentacija Žiga Prepadnika)
PRAZNIČNI KONCERT NA REČICI OB SAVINJI
Palčka nasmejala s pismi Božičku
Kulturno društvo Rečica ob Savinji ostaja zvesto tradiciji, saj je tudi letos pripravilo predbožični koncert. Na njem so o božiču in novem letu ter številnih vsakdanjih stvareh prepevali otroci vrtca Lipa in otroški pevski zbor rečiške osnovne šole. Vokalna skupina Rečiški pobi je predstavila slovenske narodne in ponarodele napeve ter obiskovalce popeljala celo do Dalmacije.
Za popestritev dogajanja sta na odru domačega kulturnega doma poskrbela palčka (Laura Kla-dnik in Mojca Štorgelj) s prebiranjem pisem Božičku. Pismo je dobrotniku napisal Vinko in si zaželel »čuda evropskega denarja« (za
Obiskovalcem so se predstavile balerine s svojimi gracioznimi gibi.
(Foto: Marija Sukalo) kar sta palčka ugotovila, da ne za vsak slučaj in nekaj malega za-bo mogoče izpolniti), veliko no- se. Pismo so napisali tudi Rečiški vih otrok, nekaj šleperjev asfalta pobi, ki poudarjajo, da so pridni in
delavni ter čedalje lepši in bolj talentirani. Prav zaradi teh odlik računajo, da jim bo Božiček poslal zelen kombi za prevoz na njihove brezplačne nastope, fan klub blondink s pravimi merami in veliko obiskovalcev na njihovem junijskem koncertu.
Bilo je nekaj pisem otrok, iz katerih je bilo razbrati prisrčnost ob različnih zagatah. Tako je Mihec razmišljal, da ne ve, koliko je star, saj se to stalno spreminja. Bolna Maja, ki je imela kar 40 kilogramov vročine, pa si je zaželela švicarsko kravo, ki jih imajo za izdelavo čokolade.
Marija Šukalo
SOLA PLESE V NAZARJAH
Učenci so se razvili v odlične amaterske plesalce
Nazarski osnovnošolci so 23. decembra ponovno pokazali, kaj so se naučili na plesnih vajah. Po besedah ravnateljice Vesne Lešnik je zaključek projekta Šola pleše priložnost, da otroci pokažejo svoje gibalne sposobnosti in se sprostijo. Z zaključno prireditvijo so proslavili dan samostojnosti in enotnosti ter božično-novoletne praznike.
»Že pred leti smo na šoli uvedli projekt, katerega ime zgovorno priča o tem, da se dobro zavedamo vseh prednosti, ki jih posamezniku nudi ples in ki vsem našim učencem omogoča, da se seznanijo s to obliko gibanja. Nanj smo izredno ponosni, saj so se v nekaj letih naši učenci razvili v odlične amaterske plesalce. V vseh letih osnovnošolskega izobraževanja spoznavajo različne zvrsti plesa, od tistih malo bolj tradicionalnih do sodobnejših oblik, ki so
pri srcu predvsem mladim,« je med drugim izpostavila Lešnikova. Da je to res, so dokazali plesalci, ki so pripra-
vili zanimive koreografije in številnim obiskovalcem v nazarski športni dvorani popestrili dan.
Marija Šukalo
Osnovnošolci so pripravili zanimive koreografije. (Foto: Marija Šukalo)
19	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Šport
MOZIRJE
Preko 120 udeležencev 3. teka in pohoda
v spomin Ruth
Zadnjo nedeljo v decembru je v Mozirju potekal 3. tek v spomin na Rut Podgornik Reš. Na startu na sejmišču sta udeležence pozdravila idejni vodja dogodka in vodja projekta Berny Če-plak Poznič ter Miha Podgornik, sin Bernardine pokojne prijateljice Ruth.
Čeplak Pozničeva je obudila spomine na svojo vzornico in prvo Slovenko, ki je pretekla Špar-tatlon, 246-kilometrsko razdaljo med Atenami in Šparto. Svojo življenjsko pot je končala pred dvema letoma, ko jo je pod Krmom zasul plaz. Podgornik se je zahvalil vsem, ki so se udeležili športnega dogodka. Ob tem ni skrival presenečenja nad velikim številom ljudi, ki so se s tekom in pohodom poklonili spominu njegove mame.
Čeplak Pozničeva je zatem več kot 120 udeležencev popeljala v Nazarje in nazaj. Preko 30 tekačev je kljub sneženju in zasneženi poti odteklo pet- in desetkilometrsko pot. Ob zaključku so se vsi z minuto molka poklonili Ruth in odvrgli cvetje v Savinjo. Druženje so nadaljevali v organizaciji članov mozirskega športnega društva - te-
kaške sekcije Mali maraton Mozirja.
Dogodek je bil tudi priložnost za snemanje zadnjih kadrov dokumentarnega filma Krog. Gre za nadaljevanje mednarodno uspešnega filma
Ruth 246,8 z osredotočanjem na spomin in pogum Podgornikove. Premiero bo doživel 13. januarja v Radovljici.
Marija Šukalo
Sneženju navkljub so se na tek in pot podali številni udeleženci dogodka. (Foto: Marija Šukalo)
JUBILEJNI 20. NOVOLETNI SPUST S KAJAKI PO SAVINJI
Tradicija se nadaljuje
Prvi prosti dan po praznovanju novega leta so se ob ledeni reki v Strugah pred Lučami zbrali stari prijatelji Savinje na letos jubilejnem 20. spustu s kajaki. Na to pustolovščino po resnično zelo ohlajeni Savinji se je podalo dvanajst udeležencev. Med njimi ni manjkala Mateja Verbuč, ki se je doslej že petnajstkrat udeležila novoletne avanture.
Število udeležencev je skozi vsa leta nihalo, največ 18 jih je
bilo pred dvema letoma. Ne glede na število kajakaških prijateljev »v vodi« so se na cilju pri mostu pri Apnenšeku tudi tokrat zbrali številni družinski člani le-teh na zimskem pikniku. Zakurjen ogenj, za katerega je poskrbel tamkajšnji najbližji sosed Vrškin Jože, je bil še kako dobrodošel za prijatelje, za katere se je veselje do druženja v naravi tudi letos začelo s spustom s kajaki po Savinji.
Franjo Atelšek
Zima je ob zaključku leta natrosila snega in poskrbela za nizke temperature. To so s pridom izkoristili člani ŠD Vrbovec Nazarje in igrišče ob Dreti spremenili v drsališče. Zadnji torek v decembru so v roke vzeli palice, si nataknili na glavo čelade in se preizkusili v posebnem hokeju. Obvezna obutev namreč niso bile drsalke.
Druženja pod reflektorji se je
udeležilo 15 navdušencev tovrstnega športa, ki so zaigrali v naključnih ekipah. Sicer pa je hokej po besedah predsednika nazar-skega športnega društva Mateja Planovška že vsakoletna stalnica, le da so ga v preteklosti igrali v Žla-bru, kjer sta se pomerili ekipi Do-bletine in Žlabra.
Marija Šukalo
ŠPORTNO DRUŠTVO VRBOVEC NAZARJE
Pomerili moči v hokeju na poledenelem igrišču
Mateja Verbuč se je doslej že petnajstkrat udeležila novoletne avanture.
(Foto: Franjo Atelšek)
20	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Kronika
KRONIKA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V 2014
Tatovi na delu skozi vse leto, vendar
brez nasilja
večinoma
Leta 2014 je širšo Zgornjo Savinjsko dolino zaznamoval predvsem žled, drugih večjih nesreč, ki bi prizadele večje število ljudi v naši dolini ni bilo. Kljub temu je bila kronika nesreč in kaznivih dejanj precej pestra, zgodilo se je nekaj večjih tatvin avtomobilov, med tatovi so bili priljubljeni žlebovi, bencin in plinske jeklenke, Gornjegrajci pa zagotovo ne bodo pozabili kar dveh ropov iste banke v njihovem kraju in centra starejših. Dva velika požara sta uničila dom in gospodarska poslopja, svoj davek so pobirale tudi ceste. Vse to je bilo pospre-mljeno s številnimi malimi tatvinami, vlomi, pretepi in kršenjem javnega miru.
Deželno banko Slovenije v Gornjem Gradu so oboroženi roparji lani obiskali kar dvakrat. (Foto: Štefka Sem)
ROPI V GORNJEM GRADU
Zelo odmeven je bil rop Deželne banke Slovenije v Gornjem Gradu v septembru, nihče pa najbrž ni pričakoval ponovitve ropa v isti banki manj kot mesec dni kasneje. K sreči pri oboroženih ropih ni bil poškodovan nihče. V obeh primerih roparji niso bili iz doline in obakrat jim je uspelo odnesti manjšo količino denarja. Policisti so roparje izsledili, medtem ko o tistih, ki so oropali blagajno centra starejših v istem kraju, še ni informacij. Tam so odnesli denar stanujočih, ki so ga imeli shranjenega v sefu. Ker je bil zavarovan, so jim ga takoj povrnili.
TATVINE AVTOMOBILOV STRMO
NARASLE V POLETNEM ČASU
Drzni tatovi so se lotili tudi kraje avtomobilov, večina tatvin je bila izvedena v poletnem času. Najmanj previden je bil storilec, ki je na območju Celja ukradel osebno vozilo, z njim povzročil prometno nesrečo v Gornjem Gradu, nato pa vozilo za nameček še zažgal. Še en avtomobilski tat je z ukradenim golfom
svojil kar aparat za točenje piva. Varnostne kamere, ki naj bi v lokalu varovale pred vlomi, so prišle v roke koga drugega kot vlomilcev. Odtujenih je bilo več motornih žag, obračalnik in kar nekaj lesa. Sicer pa so iz stanovanjskih hiš lopovi kradli zlatnino, denar in druge vredne predmete.
NASILJE NAVADNO POSPREMLJENO Z ALKOHOLOM
Če v naši dolini ne manjka tatov, pa le-ti večinoma tatvine opravljajo brez nasilnih dejanj zoper ljudi oziroma kradejo v času, ko lastnikov ni v bližini. Tudi sicer je bilo v lanskem letu zabeleženega veliko manj nasilja zoper sočloveka kot tatvin.
A povsem brez krvi ni šlo. Sredi julija je krajan v bližini stanovanjske hiše v Nazarjah poskušal izvr-
škodovan. Policija je posredovala tudi v napadu na občana, ki so ga ponoči pred gostinskim lokalom napadle tri osebe, ga lažje poškodovale in se nato lotile še njegovega avtomobila. Konec julija so na mozirski policiji zabeležili napad dveh oseb na policista, ki sta raz-greteže mirila.
POŽARI, NESREČE PRI DELU, ŠPORTU IN NA CESTAH
Čeprav gasilci beležijo vedno manj požarov, sploh večjih, smo Zgornjesavinjčani v lanskem letu imeli dva huda požara, ki sta povzročila veliko materialno škodo, ena družina je ostala celo brez svojega stanovanja. Maja je na Kropi zagorela stanovanjska hiša, na srečo so bili iz hiše vsi pravočasno rešeni. Julija je zagorelo v podjetju Mizarstvo Kovač v Lju-
prevozil le nekaj metrov, nato pa trčil v drevo in vozilo pustil na kraju trčenja. V času od srede junija do konca avgusta je bilo na območju naše doline ukradenih še pet avtomobilov.
KRADLI VSE OD SLADOLEDA DO BAKRA IN NAFTE
Veliko »povpraševanja« med lopovi je bilo za bakrenimi žlebovi. Kradli so jih po celotni dolini, prvič že 1. januarja z rečiške osnovne šole. Prav tako je med »vročo robo« spadala nafta, ki jo je bilo najbolj priročno krasti iz tovornih vozil z velikimi rezervoarji. Storilci so ob tatvini načrpali tudi po 400 litrov in tako lastnike vozil oškodovali za precejšnje zneske. Tudi plinske jeklenke so očitno priljubljene med tatovi, saj so v eni sami noči storilci ukradli kar 45 jeklenk in rop izvedli kasneje še enkrat.
Še marsikaj drugega je v lanskem letu »dobilo noge«. Tako se je nekomu zahotelo za okoli 300 evrov sladoleda iz zamrzovalnika v gostinskem lokalu, nekdo si je pri-
Maja je bila na Kropi v požaru zelo poškodovana stanovanjska hiša.
(Foto: Štefka Sem)
šiti tatvino, pri tem pa ga je zalotil lastnik. Prišlo je do prepira, v katerem je lastnik storilca porezal z ostrim predmetom, ta je pobegnil in zaradi hudih poškodb poiskal zdravniško pomoč.
V tedenski kroniki je bilo navedenih nekaj primerov družinskega nasilja, izstopal je primer, ko je partnerka pri prepiru z nožem po roki porezala svojega partnerja. Žalosten je primer, ko je sin svojo mater pognal iz hiše.
Do nasilja je prišlo v dolžniško upniški zadevi, kjer so se sprli in spor nameravali rešiti s pestmi trije moški. Pri tem je bil eden lažje po-
biji. Kljub intervenciji gasilcev je v požaru zgorelo več strojev za obdelavo lesa in lesnih asortimanov. Nastala je zelo visoka materialna škoda, požar pa naj bi nastal zaradi udara strele.
Zgodilo se je več delovnih nesreč, kar nekaj pri delu v gozdu, k sreči smrtnih žrtev ni bilo. Do več poškodb, ki se prav tako niso končale s hujšimi posledicami, je prišlo tudi med obiskom gora in med športnimi aktivnostmi. Manjkalo ni prometnih nesreč, žal se tudi lansko leto nismo izognili smrtnim žrtvam na cesti.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 2, 9. januar 2015 21
Kronika
TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI GORIJO DIMNIKI
Dimniški požari v prazničnih dneh v velikem porastu
Z mrzlim vremenom je prišla tudi intenzivnejša kurilna sezona in s sabo prinesla možnost dimniških požarov. Število teh se po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje kljub povečanju števila kurilnih naprav na trdna goriva ne dviga in ostaja stabilno. Kljub temu so bili zgornje-savinjski gasilci zadnje obdobje, predvsem med prazniki, precej zaposleni z gašenjem vnetih saj v dimniku.
ZGORNJESAVINJSKI GASILCI OB PRAZNIKIH POLNO ZAPOSLENI
Čeprav so požari v dimniku zaradi uporabe naprednih materialov pri gradnji oziroma sanaciji dimnikov vse redkejši, jih je kljub temu treba obravnavati resno. Tudi manjši dimniški požari namreč pogosto za seboj pustijo posledice, zato je najbolje, če se jim z rednim izvajanjem dimnikarskih storitev poskušamo izogniti.
Dva dni pred božičem so gasilci posredovali pri dveh dimniških požarih, in sicer v Mozirju in Planini v občini Ljubno. Na božični dan so bili na delo klicani gasilci PGD Nova Štifta, dan pred silvestrovim so zagorele saje v dimniku v stanovanjski hiši na Rečici ob Savinji. 2. januarja so znova posredovali gasilci PGD Mozirje, saj so se v Ljubiji vnele saje v dimniku stanovanjske hiše. Dan kasneje je zagorelo na dveh lokacijah, in sicer dopoldan v Šmiklavžu v občini Gornji Grad, kjer so posredovali gasilci PGD Nova Štifta, in popoldan v Mozirju, dimniški požar so pogasili gasilci PGD Mozirje.
Vžigov saj oziroma dimniških požarov je po neuradnih podatkih s terena, ki jih dobijo zgor-njesavinjski gasilci, zagotovo še več, kot jih je prijavljenih upravi za reševanje in zaščito, saj se gašenja nekateri lotijo sami ali na pomoč pokličejo soseda, ki je gasilec in zna vžig saj še pravi čas pogasiti.
DOBRO JE POZNATI ZNAKE DIMNIŠKEGA POŽARA
Na požar v dimniku kažejo različni pokazatelji. To je lahko črn dim, ki se kadi iz dimnika, vidijo se lahko celo iskre ali manjši plameni. Slišati je možno prasketanje ali bobnenje v dimniku, stene dimnika so vroče, slabše je izgorevanje, v hiši lahko smrdi po dimu.
Na upravi za reševanje in zaščito opozarjajo,
da je potrebno ob takšnih primerih takoj poklicati gasilce, zapreti dimniška vratca in s tem preprečiti dovod kisika, iz bližine dimnika pa odstraniti gorljive predmete. Izredno pomembno je, da v dimnik ne zlivate vode. Ob dimniškem požaru se voda takoj spremeni v paro in močno poveča svoj volumen, kar lahko privede tudi do zru-šenja dimnika.
PRIPOROČLJIVA JE VGRADNJA JAVLJALNIKA OGLJIKOVEGA MONOKSIDA
Konec leta 2013 je bil sprejet pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav, v skladu s katerim je v bivalne prostore, kjer se kuri na olje ali plin, možno vgrajevati le kurilne naprave, ki delujejo neodvisno od zraka v prostoru. Izjema so kurilne naprave na trdno gorivo, običajno kamini, lončene peči. Pri vgradnji teh je treba v prostoru obvezno namestiti javljalnik ogljikovega monoksida (CO).
Zakon obvezuje k namestitvi javljalnika najkasneje do januarja 2017 tudi v vse bivalne prostore, kjer so kurilne naprave na trda goriva bile nameščene že pred sprejetjem omenjenega pravilnika. Pri tem se je potrebno zavedati, da javljal-nik prisotnosti CO niti ne preprečuje niti ne odpravlja, ampak nanj le opozarja ter s tem zmanjšuje možnost zastrupitve s CO, ki je v zadnjih letih terjala že kar nekaj življenj.
Tatiana Golob
r Veliko stori, kdor stori malo, a stori to, kar mora storiti. Ni-J l l>l\l [s česar ne stori, kdor naredi veliko, vendar ne stori tistega, kar Janez Bosco -	
	
Gasilci so bili predvsem med prazniki precej zaposleni z gašenjem vnetih saj v dimniku.
Janko Žuntar,
predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline:
»Dimniški požari so v tem času v velikem porastu tudi v naši dolini. Sploh glede na dejstvo, da so klasični požari zelo v upadu, tega ne moremo reči za dimniške požare. V zadnjih tednih je število le-teh zelo naraslo. V prvi vrsti je za dimniške požare kriva slaba skrb za stanje dimnikov.
Zakonodaja na tem področju je bolj kot ne ohlapna, redni pregledi se po zakonu izvajajo enkrat letno, kar je lahko za marsikatere stavbe premalo. Govorim o stanovanjskih stavbah, kjer je v en dimnik speljanih več kurilnih naprav, ki zaradi celodnevnega kurjenja v mrzlih zimskih mesecih dimnik zelo hitro napolnijo s sajami in dimnik zamašijo.
Ljudje zimo radi izkoristijo tudi za kurjenje snovi, ki ne spadajo ravno v kamin ali centralno peč in tudi to je lahko eden izmed vzrokov za dimniški požar. Poleg tega so dimniki na starejših stavbah dotrajani oziroma v slabem stanju, kar posledično znova lahko povzroči vžig saj v dimniku.«
Savinjske novice št. 2, 9. januar 2015 22
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
• DIMNIŠKI POŽARI SO SE VRSTILI EDEN ZA DRUGIM
Zgornji Dol: 25. decembra dopoldan so v Zgornjem Dolu zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Gasilci PGD Nova Štifta so saje pogasili, o gmotni škodi niso poročali.
Rečica ob Savinji: 29. decembra dopoldan so na Rečici ob Savinji zagorele saje v dimniku v stanovanjski hiši. Gasilci PGD Rečica ob Savinji so požar pogasili, očistili dimnik in prostor pregledali s termo kamero.
Ljubija: 1. januarja popoldan so se v Ljubiji vnele saje v dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so preprečili širjenje požara, očistili dimnik in preventivno pregledali okolico dimnika.
Šmiklavž: 2. januarja dopoldan so v Šmiklavžu zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Nova Štifta, ki so gorenje pogasili in dimnik očistili. Škoda ni nastala.
Mozirje: 2. januarja popoldan je v stanovanjski hiši v Mozirju prišlo do dimniškega požara. Pri požaru je nastala materialna škoda na dimniški kapi in bitumenski prevleki v višini okoli 500 evrov.
Uporaba termokamere (Fotodokumentacija PGD Okonina)
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.
Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila si neizmerne, lepe, drage nam spomine..
Milka KOSMAČ
3.9.1932 - 22.12.2014
ZAHVALA
Po težki bolezni je za vedno zaspala naša draga mama, babica, sestra in teta Milka Kosmač, p.d. Rajmantova Milka.
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo za pomoč pri oskrbi patro-nažni sestri Veri, svakinji Anici, Jagrovi Micki ter nečakinji Dragici in Franciju.
Ob slovesu pa zahvala patru Gržanu, solčavskim pevcem, gasilcem, Mateji za govor, vsem in vsakomur posebej za besede sočutja in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot!
Ostala boš v naših srcih! Sin Ljubo, hčerka Andreja z družino, sestra Vida in brat Rajko z družinama
Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline
vabi na
LETNI KONCERT
DIRIGENT: TOMAŽ PODLESNIK
Gostje večera: plesni par Peter Fileš in Maja Pucelj ter plesalci plesne šole Migaj {z Mojco)
Športna dvorana MOZIRJE, sobota, 17. januar 2015, ob 19. uri
Predprodaja vstopnic {7 €): Knjižnica Mozirje, T1C Ljubno, TIC Luče, Gostilna Pri Jošku Gornji Grad
Na dan koncerta pri blagajni športne dvorane Mozirje (10 €)
Otroci do 12. leta starosti prost vstop
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
23	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Za razvedrilo
Cvetke h koprive
NAGAJIVA GELA S ŠE BOLJ NAGAJIVO KIKLO Čarovec Robi na Veselem vrtiljaku v Novi Štifti: »Gela, sedaj si pred občinstvom in ne moreš se slačit.«
Gela (humorist Ivan Tesovnik): »Kaj morem, ko mi unterca pade takoj, ko vidi kake moške hlače.«
Več o koncertu v Novi Štifti v prihodnji številki Savinjskih novic.
BOŽICEK DOKAZANO LETI
Da bi ja čim več otrok v dolini dobilo čim prej čim več daril, se je Božiček moderniziral in preko dneva z jadralnim padalom na motor preletaval kraje, ustvarjal ulične preglede iz zraka in potem po planu na zvečer vpre-gel jelene v sani ter odvihral do prvih čistih dimnikov. Komur ni nič prinesel, je pač Miklavž že dovolj natresel. Bojda se ni dolgo zadržal nad mozirsko občino, saj se krivi, da so se pri njem navzeli prevelike darežljivosti, tako da zdaj nič kaj nimajo.
(Foto: IS)
ŠE MAL PA BI SE ZRAK VŽGAL Maj Gradišnik, sin znanega citrarja Karlija Gradišnika in recitator na koncertu v Logarski dolini: »Čujte, Kovačev stric, mal sem pa jezen na vas. S pesmijo Pozdrav iz Logarske bi moral nastopiti moj oče.«
Franci Podbrežnik - Solčavski, moderator: »Tale mali živec je zelo glasen. Le čigav je? Naj pride kdo ponj ali pa mu baterije ugasnem.«
_
24	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Križanka, Informacije
K						ss	RASTLINA ALI ŽIVAL IZ EKSOTIČNIH DEŽEL	PODSTREŠNO STANOVANJE. FRČA	ZLOM, PRELOM	ŽIVAL, KI IMA LUPINO	GREGA ŽEMLJA	AKADSKI BOG NEBA	TISKANA ČRKA	MORJE MED CELINAMI. SVETOVNO MORJE	FIŽOLOVKA. PREKLA
LC4						SNOV. KI POVZRO-GAALI POSPEŠUJE NASTANEK EMULZIJE									
■A / « ■ V ■nk [H£yi						OB VODAH RASTOČA RASTLINA Z ZLATO RUMENIMI CVETI									
						VEČJI SOP POVEZANEGA POŽETEGA ŽITA, SLAME					V SKALO USEKAN PROSTOR DEL GROZDA				
						KEM. ELEMENT (Os) USTVARJALEC. PISEC						POGANJEK. CIMA PRIPRAVA ZA UGAŠANJE. GAŠENJE			
SESTAVIL: PETER UDIR	PROSTOST	POPIS POTOVANJA. ITINERAR	JAPONSKA NABIRALKA BISEROV	SKUPINA PTIC V LETU STPEL. BORIS					TROPSKA BOLEZEN KOPITARJEV VZHOO. VETER V GR. MIT						
BOLGARSKI Šahovski VELEMOJSTER (VASIL)							40. PREDSEDNIK ZOA (RONALD)							ODSVETOVANJE	SVOJAT, DRHAL
MANJŠEMU MEDVEDU PODOBEN AVSTRALSKI VREČAR							NAPRAVA ZA UGOT. TRDOTE MATERIALOV TOKAJEC								
001 Ki ŽENSKEGA IMENA OTILIJA				SESTAVLJA-LEC PRAVNIH LISTIN NEGATIVNA OCENA						ENOTA IZ DVEH DELOV LJUDJE ISTE BARVE KOŽE					
AMERIŠKI GLASBENIK (□IDOLEV)			REKA V SV ŠPANIJI					NEKD. PLOSCINSKA MERA NADAV. NAPLAČILO					STANE KAVČIČ		
			KRAJ PRI ČRNEM KALU (plezanja)										DALMATINSKO ŽENSKO IME		
TAPETA, STENSKA OBLOGA						BLAGAJNA KEMIJSKI SIMBOL ZA TITAN					veCjatrg. JADRNICA DO IS. STOL LOJZE NOVAK				
DISKETNI POGON									PRETIRANO PRIJAZEN, PRILIZNJEN Človek						
SLAVNA GRŠKA HETERA IZ MILETA									zbiranje podatkov ali mnenj 0 določenem vprašanju						
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podatki naročnika.
Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vhodu v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo.
Uredništvo
M
MSL
Pridružite se nam tudi na Facebooku
Slovarček:
ASPAZIJA - slavna grška hetera iz Mileta; DUROSKOP - naprava za ugotavljanje trdote materialov; NAGANA - tropska bolezen kopitarjev;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
KSI. APRA, RAZPOREK. EMIR, OTO, GOODING JR, CENT, NERED, OPTIMUM, AKABA, MIKROB, KREŠIMIR, AKA, KAOS, LAT, KI, RONDO, PEDAL, PAT, ILIRŠČINA, KEANU, CINE, ARONDACIJA, ATAS, PANDA, OREL
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 3. številki SN
Ime in priimek: Naslov:
Vsebina oglasa (do 10 besed):
t-
—
25	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek,	ob 16.30. Knjižnica Mozirje
9. januar	Ura pravljic: Uspavanka za malega miška
	ob 17.00. Zadružni dom Solčava
	Delavnica Predemo, pletemo, kvačkamo
Sobota,	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
10. januar	Burka Občinske zagate
	ob 20.00. Smučišče Luče
	Nočna smučarska tekma v veleslalomu
Nedelja,	ob 15.00. Kulturni dom Mozirje
11. januar	Burka Občinske zagate
Torek, 13. januar	ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige Preko modrega planeta Matevža Lenarčiča
	ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji
Sreda,	Ura pravljic: O-pravljica
14. januar	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Kje rastejo bonboni
Četrtek,	ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje
15. januar	Planinsko predavanje Stanka Orosela: Tenerifi
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	MEGA M
Slovenski operater IP telefonije za poslovne uporabnike. Informacije na tel. št. 03/777-00-77.
Mega M, informacijske tehnologije, d.o.o., Šaleška cesta 2a, 3320 Velenje.
◊	NEGA IN POMOČ
Nudim nego in pomoč na domu starejšim. Tel. št. 041/821-218.
Mateja Jager, Reška c. 40, Prebold.
◊	KOMBI PREVOZI - TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in
◊	SKI BOARD SERVIS
raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče lastne reje, 100 - 150 kg, za zakol ali nadaljno rejo, možna dostava; gsm 041/561893.
Prodam bikca čb, starega 10 dni, gsm 031/805-832. Prodam teličke bbp in bikca siv-ca, stara en teden; gsm 040/438780.
Prodam bikca čb pasme, cena po dogovoru; gsm 031/266-738. Bikca simentalca, starega 7 dni,
prodam; gsm 041/601-753. Prodam bikca čb/rj, težkega 130 kg; gsm 040/120-750. Prodam teličko čb/lim, staro 7 dni; gsm 041/226-251. Prodam prašiče, 25 do 300 kg, in jarkice mlade, možna dostava; gsm 031/223-484.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol ali do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
ŽIVALI - PODARIM
Podarim prijaznega muca, vajenega raznovrstne hrane in bivanja; tel. št. 58-44-677, 041/282-943.
DRUGO - KUPIM
Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal, ter ostale traktorje; gsm 030/419-790.
Traktor in ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727. Kupim jelenje salame, kozji ovčji sir od najbolj zdravega ponudnika; gsm 040/220-643.
DRUGO - PRODAM
Prodam sivo volno - prejo in pletene nogavice; gsm 041/276-351. Drva suha, listavci, iglavci, 25-50 cm v paleti, možna dostava; gsm 041/637-526.
Dve televiziji, (ekran 39 in 51 cm) v delujočem stanju (20 eur/kom); gsm 031/582-897. Prodam leseno klado za sekanje mesa; gsm 031/800-852. Ugodno prodam dva jogija velikosti 90x190; gsm 031/855-556. Prodam osebni računalnik, cena 50 eur; gsm 041/364-124. Prodam orehova jedrca; gsm 041/371-976.
Prodam karoserijske in motorne dele za vw golf IV, 2000 letnik; gsm
041/298-608.
Prodam ročice za traktorsko prikolico in dve stekleni vitrini; gsm 051/366-124.
Prodam posteljo glin, 90 x 200, s predalom in posteljnim dnom; gsm 041/970-032.
Prodam nov mikroskop, biološki bm - 0438; gsm 041/970-032. Prodam gajbe za krompir ali jabolka; gsm 041/333-764. Prodam manjšo količino sekancev, cca. 16 m3; gsm 051/652-682.
VOZILA - PRODAM
Motorne sani yamaha viking RS PRO, delovne, 1.000 ccm, štiritak-tne, prodam; gsm 070/22-44-30. Traktor zetor 4911, l. 1979, s kabino, malo ur, brezhiben, registriran; gsm 041/217-785.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam lepo, 87 m2 veliko, stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699.
Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam mlademu paru, kratkoročen najem; gsm 051/788049.
OSEBNI STIKI
Rad bi se poročil s punco brez otrok, do 45 let; gsm 031/807376.
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
26	Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015	I
Ljudje in dogodki, Organizacije
DONACIJA PETROLOVIH SERVISOV
Pomagali triletni gibalno ovirani deklici
Petrol nadaljuje svojo dobrosrčno tradicijo in ob koncu leta pomaga šibkejšim z donacijami. Na bencinskih servisih Petrol v Mozirju, na Ljubnem ob Savinji in v Solčavi so se odločili, da sredstva namenijo humanitarnemu društvu Vesele nogice, ki pomaga otrokom s težavami v razvoju. Pomoč je namenjena triletni gibalno ovirani deklici Anni Marii iz občine Rečica ob Savinji.
Donacijo Petrola bodo porabili za nakup posebnih opornic, ki deklici pomagajo pri hoji. Družina je Petrolu zelo hvaležna, kot tudi ostalim donatorjem iz Saša regije, ki so deklici že pomagali ali pa ji bodo pomagali v bodoče.
IS
Družina Tremolada ob predaji donacije na Ljubnem ob Savinji.
ZAKLJUČENA PRAZNIČNO NOVOLETNA NAGRADNA IGRA SKOK
Prvo nagrado žreb dodelil Prislanovi iz Grušovelj
V Apartmajih in wellness Skok Mozirje je z žrebanjem nagrad prvi ponedeljek v januarju zaključena praznično novoletna nagradna igra Skok Mozirje, ki jih je za svoje stranke pripravila omenjeno podjetje. V njej so sodelovali vsi tisti udeleženci, ki so od 1. do 31. decembra izpolnili vprašalnik z vprašanjem: kateri rojstni dan praznuje to podjetje. Pravilni odgovor se je glasil: 3. rojstni dan.
Vsi tisti, ki so izpolnili vprašalnik in svoj kupon oddali v skrinjico, so upali, da bodo med srečnimi dobitniki ene od desetih na-
Prvo nagrado je vodji centra Apartmaji in wellness Skok Alenki Brezovnik pomagal izžrebati Nejc Skok. (Foto: Marija Šukalo)
grad centra. Te so izžrebali mladi asistenti Katarina, Klara, Jon in Nejc. Tokrat je največ sreče imela Klara Prislan iz Grušovelj, ki ji
je žreb namenil prvo nagrado -vrednostni bon za storitve well-nessa.
Vse tiste, ki so tokrat ostali praznih rok, kakor tudi vse tiste, ki rabijo sprostitev po napornem dnevu, vabijo tudi v letošnjem letu, da obiščejo njihovo internetno stran http://www.apartmajimozirje.si, jih obiščejo v Mozirju in si izberejo sprostitveno razvajanje.
Marija Šukalo
BLAGOSLOV KONJ V ŠENTJANŽU
Ob sončnem vremenu tudi pohod
Na god svetega Štefana so po številnih krajih Slovenije opravili blagoslov živali. Tudi v naši dolini je to postal običaj. Srečanje konjenikov in njihovih živali v Šentjanžu je po-
tekalo v organizaciji Konjerejskega drušlva Zgornje Savinjske doline.
Mašo v cerkvi sv. Janeza Krstni-ka je ob asistenci diakona Stanka Čeplaka vodil rečiški župnik David
Blagoslov konj v Šentjanžu sta opravila rečiški župnik David Zagorc (levo) in diakon Stanko Čeplak. (Foto: Marija Šukalo)
Po obredu so jahači in vozniki konjskih vpreg izkoristili sončno vreme in se
podali na pohod. (Foto: Marija Šukalo) Zagorc. Po maši sta opravila bla- vreme in se podali na pohod. Pot goslov vode, soli in živali.	jih je vodila po šentjanški gmajni
Po obredu so jahači in vozni- skozi Grušovlje do Okonine. ki konjskih vpreg izkoristili sončno	Marija Šukalo
I
Savinjske novice št. 2, 9. januar 2015 27
DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa.
Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Ime in priimek_

Poštnina
plaiana
pa
pogodbi št. 3 WS
SAVINJSKE NOVICE
Naslov
Telefon/GSM
Datum
Podpis
Savinjska cesta 4
3331 NAZARJE
s s ^
Š" ÙJ
ü S1«
3 if n □ ^ U O. 3 ÜÍ Nt
-I
ti
ST S
™ m
^ tj %
J'3 ff
§= S g =i h
n TL " 3
Ci_
m
0	ü
= S o
1	3 -o
rv e
n	t/l
1-	bi
<1
--l/l
B	1
S	s
=r	û
0	3.
(K	n
1	a"
L4	3
o	ai
<	Q1
%	A
S"	«
S"	O ?
=. -a
:: g-
m 5	r-j
^ „	if
s S	o
C.
■ä.	i»
£ &	S
5 ?	S
5	&	3
S. §	m
g I	CL
6	=	S a
s ¿	=
3 t	ïï.
°	O
3 I	<
& g.
P Lft
<§ S S 5
1Ï	r*
3	C
^	5
E	^ ü 3
O
-e
3 d
V "
i; n
!L M
S'a.
î rta 3 3
Q U
äft
C U » <
S m
iS
? a
[£ Vi
Ö 5"
i 3s
3
O <
rt'
Z
-	Ñ!
Sj	m*
g,	J-i
f>	ri
=	3
„	w
£ 5	sr
j*, cl	rti
a	S-
<
=• = X£
—■' tJ 7T
S
T
3
3 -S7 ÛI
E vi
aj
= 8.3.
3 C
Qj crci
o o
n<
3
a o
c. w
fD r+
LA >
<
LA ^
m
z
O <
CJ
O
ne
■a*
C cr