Tečaj XXVII „EDINOST" Izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša : u eelo leto........24 kron sa pol leta........12 „ ■a četrt leta........ 6 ca en me-ec........ 2 kToni Naročnino ie pla«>vati naprej. Na na-rcčkr hrfT priložene naroZ-nine ne oprava ne ozira. Po tobakamah t Trnu *e prodajajo po-Banjezn^ številk*- po 6 ok svojega pravieoljubja! Kdor je imel prilike, da se je mogel zaupno pogovarjati s pokojnim vladiko : oni, ki so už vali njegovo zmpanje v toliki meri, da jim je razkrival svoje tajnosti, svojo dušo, so mogli često videti « o 1 z o v njegovem milem očesu, ki je govorila, kolike duševne p o r> i. i h t e k Žrtva. Poslovenil: Fran Pirmas II. A Giorgio ni umel hudobnosti, ki se je skrivsla za tem; l>esedami in jej je odgovoril : — I>a, vojvodinja. žalosten sem. a ne zaradi pokojne, marveč zaradi Licie, ki bo jako trpela na tej izgubi : Licia je ljubila evojo mater. * Vojvodinja je na te besede prasnila v smeh. oni smeh, v katerem se čuti vsa človeška hudobnost. Smejala se je dolgo, smejala sc je glasno in potem hotela oditi, a Giorgio, ki ni razumel njenega smeha in je hotel zvedeti o njega uzroku, jo je prisilil ostati in jej dejal : — i emu se smejete, vojvodinja ?... recite čemu se smejete ? A vojvodinja je molčala: Saj pa tudi ni vedela, kaj bi dejala zoper ono ženo, ka tero so vsi poznali kakor dobro in pošteno. S kakimi dokazi naj bi bila podprla svoje !>oli trpi ta mož, ki je govorila, da temu možu je škofovska mitra — trn jeva krona ! Kdor ga je videl v takih trenotkih, je odnašal utis, ki je izzival usmiljenje do moža, ki je po svojih vrlinah zaslužil le ljubezen vseh, a mu je bilo v delež toliko britkosti, toliko duševnega trpljenja ! Ko eo mu oni, s katerimi je sočutstvoval že zato. ker je vedel, da se jim krivica godi, da so tlačeni in proganjani, a jih je še posebno goreče ljubil, ker so mu bili tudi krvni sorodniki — ko so mu prihajali s tožbami in očitanji, tedaj je sklepal roki, kakor da hoče z nebesnih višav doli izprositi pomoči in rešitve, je upiral vanje svoje oči in jim govoril tresočim glasom, o vaja j očim, kako mu žalost razjeda dušo: I) e e a, jaz vam ne morem pomoči, jaz ne morem nič storiti za vas, jaz vam ne morem nič dati! Molite Boga, da Vam vsaj ohranim, kar se še ohraniti da!« Tako je često govoril pokojni vladika •Sterk. V tej žalosti, v tej {obnemoglesti pokojnega škofa tam, kjer bi bil toli rad pomagal in tolažil in storil dobro, je izraženo položenje naših viših cerkvenih poglavarjev; njihovo razmerje nasproti raznim mogočnim činiteljem javnega življenja ! Je povedano, da oni ne uživajo nezavisnosti od činiteljev, ki bi prav za prav ne smeli imeti nikake ingerence v cerkvenih stvareh ! Je razkrita re-nica, sicer notoričaa vsem ljudem, ki so nekoliko bolj obveščeni v javnih stvareh : da se morajo naši cerkveni poglavarji cel > v stvareh svojega lastnega delokroga često pokoriti drugi sli — ki jim je prava, neodklonljiva force maje ure. Ponavljamo, da je tako celo v cerkvenih stvareh : glede bogoslužnega jezika, glede cerkvenih propovedi, cerkvenih sprevodov, imenovanj iu premescevanj ceikvenih služabnikov itd. itd. Če pa si izvestni, necerkveni, a mogočni činitelji dovoljujejo, oziroma izsiljujejo toliko ingerence, toliko oblastnosti celo v cerkvenih stvareh, kako nasilni, kako oblastni so še le nasproti cerkvenim dostojanstvenikom, ako je takemu dostoj anetvenku kaj storiti ob vprašanju, ki Be dotika vsakdanjega javnega — političnega življenja, torej stvari, na kateri eo posvetni oblastniki neposredno interesirani?! Zato si moramo enkrat odkrito odgovoriti na vprašanje: uživajo-li škofje toliko potrebne nezavisnosti od vsakodobnega vladajočega zistema, da bi mogli Btati ne eksponira - obrekovanje ? Ia molčala je ter stala s po veseno glavo, mej tem ko so se jej podili po glavi vsakovrstni načrt', ne da bi ona vedela, katerega naj porabi. In vendar je stal Giorgio pred njo nepremičen, odločno od nje zahtevajoč da, zadosti niegovej želji. Dvignila je slednjič glavo in mu rekla hladno : — Kaj naj jaz vem o vašej ženi ? pustite me, grof, in brigajte se za svoie stvari, ako nočete, da bi Be drugi zanje brigali. Zatem je zginila. Giorgio je povesil glavo na prBi in iz očij so mu padale grenke solze. III. Ko so truplo umrle done Paole za vselej odnesli iz sobe in ni v njej ostalo dru-zega. ko cvetice in venci ; ko je postelj ostala prazna in bo okrog nje neštevilne sveče ša nadalje razlivale bvojo svetlob », tedaj je Licia živo oČutila bol, katera jo je dušda v grlu. Tedaj se je Licia vrgla ni one odeje, ki so še pred kratkim pokrivale truplo njene matere, a iz očij so jej vrele solze in prsi jej je trgalo ihtenje. In še je jokala, a mahoma jo je roka, nem mestu kakor voditelji naro la v trdi borbi za posvetna : političaa, narodna, gospodarska in kulturalna prava ? ! Povodom 800-letnlce smrti Petra (t 1102). ' (Dalje.) Ta rodbinska zveza ined hrvatskim banom, kasneje kraljem Dimitrijem Zvonimirom, ter ogrsko vladajočo h šo je imela važne posledice za kraljestvo hrvatsko. Po smrti hrvatskega kralja Dimitrije Zvonimira povzdignili so Hrvatje na prestol slabotnega Štefana II., sinovca Krešimirovega, ki je umrl že po dveh letih, 1091, zapustivši svoje kraljestvo v groznem stanju, ker so do tedaj pritajevane strasti vsplamtele v velik plamen, ki je zajel vse kraljestvo hrvatsko. — Vel možje hrvatski eo se začeli boriti za kraljevstvo, pleme je udarilo na pleme, vnel se je ljut državljanski boj. V tej splošni zmešnjavi je hrvatska kraljica Jelena Lepa, vdova kralja Dimitrije Zvonimira, pozvala svojega brata, ogrskega kralja Ladislava I., da zavzeme kraljevstvo hrvatsko. Dober del hrvatskega naroda 9e je zbral okolo junaškega bana hrvatskega Petra, iz rodovine S v a 5 i 6 e v, ki je odločil boriti se do zadnje kaplje krvi proti kralju-usiljencu, kralju tujega roda in plemena. Ladislav je prodrl do Grozda (Kapele); od tu se je moral krniti, ne da bi bil primorskih, to je, glavnih Btrani tedanjega hrvatskega kraljestva, niti vi^el. V deželi med Savo in Dravo je postavil Ladislav za kralja svojega sinovca Alnoa, ki si je Zagreb izvolil za prestolnico, kjer je Ladislav 1. i903 zasnoval šk» fijo, med tem ko je v ostalem delu kraljestva vladal Peter Svačic, ki je stoloval v utrjenem Kninu. Ko so Hrvatje videli velik del svojega kraljestva v rokah tujega vladarja, so se začeli še bolj zbirati okolo bana Petra Svačica. Da se je stranka P. Svačića ojačila in da je isti moral razpolagati z zadosti veliko silo, izhaja najbolje iz tega, da že pred 1. 1095 Almo zapušča Hrvatsko. Leta 1102 je došel ogrski kralj Kolo-man z veliko silo na Dravo, da bi s silo pokoril Hrvatsko; ali čakala ga je velika hrvatska vojska, pripravljena, da s silo odbije silo in obrani domovino pred kraljem tuje krvi. Ko je kralj Koloman videl, da so Hrvatje pripravljeni boriti se in da torej s silo ne bo mogel pokoriti kraljestva hrvatskega, je od- ločil za pogajanja s Hrvati, ne bi-li mogel, mesto s silo, z blagim postopanjem izpolniti željo svojo, da bo kralj hrvatski ? ! Za to je odposlal odposlancev v tabor hrvatski ter pozval Hrvate, naj pridejo k njemu na dogovore. En del se je odzval po-zivH, šel pogajat se ter ga priznal kraljem hrvatskim. Nu, še je trebalo, da bo tudi kronan s hrvatsko krono. Zato je pohitel proti morju, da bi se tam v katerem primorskih krajev kronal, kakor so tako storili njegovi predniki hrvatske krvi. Ali na prehodu v staro Dalmacijo ga je zaustavil Peter Svačic. (Pride še.) skoraj odurno na njeno raim položena, prisilila, da se je obrnila in ona je zagledala pred seboj molčečega svojega Giorgia. Tedaj je vstala in, kakor iskaje utehe svojej boli, kakor iskaje zaslombe je ovila roke okoli vratu svojemu soprogu in naslonila glavo na njegove prsi. A ou se je mahoma iz vil iz njenega objema, kakor da bi ga bila hipna misel na to prisilila, ter prijemst jo za roko jej dejal : — Pojdi. Prišedši po stopnjicah, sta našla pred hišo kočijo, ki ju je čakala. Kočijažu sta velela, domov. Ko sta prišla domov, se je Giorgio zaprl v svojo sobo, a ona je šla v svoj krasni budoa»-ček. Ko je bila tako sama. se je domislila — potem ko se je bila zopet zjokala — na ono pismo, ki jej je bilo od matere izročeno pod prisego tajnosti. Radovednost jo je gnala, da je čita. Bil je mal, parfumi ran listič, na katerem je bilo pisano : »Moja ljubljena prijateljica. Jaz sem te čakal b težkim srcem na mestu in ob času, kakor si obljubila, da prideš, a tebe ni bilo. Politični pregled. V Trstu, 2. decembra 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega ^poročila.) V nadaljevanju razprave o zakonskem načrtu glede krošnjarstva, govoril je trgovinski minister baron Call. Isti je izjavil, da je morala vlada vsled nasprotujočih si interesov stalnih trgovcev in krosnjarjev, kreniti na Brednjo pot. Krošnjarstvo, da ni sicer potrebno v naprednejših deželah, kjer bo dobro razvite komunikacije, pač pa v onih, kjer je pomanjkanje železniških zvez. Minister je bil proti temu, da bi se izključenje krošnjarstva v gotovih okrožjih poverilo deželnim zborom, ta zadeva,* naj bi se prepustila kompetenci trgovinskega ministra. Zaključil je s zatrdilom, da se bo tudi v bodoče čuvalo interese onih dežel, katerih prebivalci so primorani preživljati se kro-šnjarstvom. Govoril je še poal. Noske, ki je bil proti temu, da se odpravi krošnjarstvo. — Pred raključkom seje sklenila je zbornica preiti v podrobno razpravo, katera je pričela danes. O položaju. Precej dolgo se je zatezal porod — sedaj pa je vendar enkrat elaborat Nemcev za spravo dogotovljen in je bil že včeraj predložen plenumu nemških poslancev iz Ćeške. Da vidimo, da li je nemška gora res porodila krepko za življenje sposobno dete, ali pa le — smešno miško. Kar se dostaje vsebine elaborata, prinašajo tudi danes došli nemški listi le fragmentariČne podatke, s katerimi se ne kaže baviti,, ker dobimo itak skoro v«o vsebino. Omenimo naj le izrek v »Neue Fre'e Presse«, da razdelje-nju po okrožjih, kakor ga nasvetujejo Nemci, bi sam po sebi Bledil češki notranji jezik. Zakaj ? Me-li ne ljubiš več ? — Te poljubljam«. Licia je dvakrat prečitala one besede, a nakrat, mej tem ko je ona po pisavi ugibala osebo, ki je one vrste napisala — katero jej mati ni hotela imenovati — nakrat je roka, ona roka, ki se je bila položila na njeno ramo, ko je jokala na postelji pokojne matere, zgrabila za osodepolni listič in jej ga se silo iztrgala iz rok. Ona je preplašena vstala : njen soprog je stal pred njo z ironičnim smehom na ustnih in jo gledal stiskaje nervozno listič v roki. — Daj mi ono pismo — dejala mu je razžaljena — daj mi nazaj ono pismo; ti nimaš pravice citati je. On se je nasmejal ironično, prezirljivo in z glasom, v katerem se je čutila jedva premagana jeza, mej tem ko je ona stala pred njim bleda in težko sopeča, jej je dejal : — Jaz sem je že čital m«j tem, ko si je čitala ti. NiBem se pa temu prav nič začudil, kersem to že vedel, a hotel sem imeti dokaz in sedaj ga imam. Rečeni list računa, da Čehi ne odbijejo a limine nemških predlogov, ampak da pride do razgovorov. Posvetovanje nemških klubov se danes nadaljuje. Mej tem pa je postalo nekam čudno tiho o stališču, ki ga zavzemlje Koerberjeva vlada nasproti tej nemški spravni akciji. To je nekako, kakor da je to za vlado lanski sneg. za kateri se nikdo ne briga. Ali pa je gospod Koerber tako narkotiziran po nena-dejani spremembi dispozicij v Berolinu?! Človek bi pa menil, da bi ga ravno radi dogodkov v Berolinu morala še bolj zanimati spravna akcija med Nemci i o Čehi, da ne bo imel danes jutri pred seboj odpoved trgovinskih pogodeb, za seboj češko opozicijo a nad glavo meč — obstrukcije ! Praška »Politike pravi, da je gospod Koerber doživel hud poraz, oddaljeno sicer, v Berolinu, ali oddaljenost da nič ne manjša učinka. Vsi njegovi načrti, zasnovani na termine, da so se zrušili, kakor hiša iz kart. V kakem dobrem ttilnu bo imel nemški kancelar svoj novi cannarski tarif, a Koerberjeva vlada kmalu na to odpoved iz Bero!ina... Odpoved trgovinske pogodbe pa zahteva sklep nove pogodl»e, sklep nove pogodbe zahteva nagodbe med Avstrijo in Ogr-ko, a za nagodbo treba pritrjenja — tudi Čehov ! ! Spravna akcija Nemcev je torej ob enem tudi rešilna akcija za Koerberja....! Tega poslednjega bi morala torej ta akcija jako zanimati ! Ali pa morda že ve g. Koerber, da je ta poskus zadnji akt pred dogodki, ki bodo nezavisni od dogodkov v parlamantu ? Deželni zdor štajarski bo sklican kon<*em tega meseca v kratko zasedanje, v kaki dve tri seji, da resi računski provizorij. Dali se pa v tem kratkem zasedanju izvrši tudi volitev deželnega odbora, to je zelo dvomljivo, ker se morajo stranke poprej sporazumeti glede raznih vprašanj. Ta volitev se bržkone izvrši v poznejem glavnem zasedanju. Iz nemške zbornice. Takoj v pri-četku včerajšnje seje nemškega državnega zdora so se |>onovili silni konfl kti med skrajno levico in desnico. Slednjič je zbornica z 210 glasovi proti *>6 sklenila preiti na dnevni red preno predloga s« cijalistov, naj bi se razprava o Kardif fovem predlogu suspendirala. Istotako sa je po dolgi razpravi z 222 glasovi proti 78 odklonil predlog 1 beralcev, naj se naslovi o tarifi t j>et izročijo odseku. Socijalisti so potem stavili več drugih obstrukcijskih predlogov za povrnitev posameznih naslovov tarife odseku, vsled česar se je seja zategnila skoraj do poluu<>či, ob kateri uri se je seja prekiniis. Socijalisti |»ozivljajo delavce na javne demonstracije. Knez Črnogorski in nadškof Mi- linović. Glasilo črnogorske vlade, »Glas Crnogorca« donaša izjavo, naperjeno proti pisanju listov v Avstro-Ogrski, J-ranciji ia Italiji glede namišljenega spora med nadškofom Milinovicdm v Baru in knezom, in proti trditvam, da hoče knez odpraviti nadškofa ter ga zamenjati Italijan ter da hoče odpraviti glagolico. Odnošaji med knezom in nadškofom da so najbolji, ki so se po aferi Jeronimski še bolj utrdili. Kar se pa tiče glagoliee, pravi izjava črnogorske vlade, da glagoli ca obstoji m da bo obatala vkljub In pogledavši jo še enkrat jej je vrgel zadnjo psovko v obraz rekši: — Ti si izgubljenka, kakor je bila izgubljenka tvoja mati. IV. Tedaj je pa ona vzdignila glavo in. se solzam: v očeh in proti njemu stegnjenimi rokami, je vskliknila: — Ne, Giorgio, ne, ne govori tako, jaz sem še vedno čista in ono pismo ni moje____ ono pismo ni moje. Te besede, izgovorjene z naglasom iskre-noeti bi ga bile skoro omečile, a zopet je v njegovej duši zmagal dvom in rekel je svo-jej ženi : — -le tvoje, je tvoje in ti si izgubljenka .. pojdi, zapusti to hišo, katero oneča-ščuješ s tvojo prisotnostjo... pojdi, da me s tvojim dihom ne ostrupiš... pojd», povrni se v ono blato, iz katerega si prišla in v katerem si bila vzgojena. Hotela je poklekniti predenj, hotela ga je pripraviti k zavesti, a on jo je prijel za roko, vlekel jo do vrat in jo pahnil na stopnjioe. Strežaji so molče in strm'"' gledali ta prizor. Ko so se vrata zaprle za njo, je Lleia , neprijateljem slovanstva. Konečno, da glasilo črnogorske vlade pozivlje vse slovanske 1'Bte, naj bodo previdni o prinašanju takih g1 asov. Tržaške vesti. Odbor pol. društva »Edinost« bo imel svojo sejo v soboto zvečer ob 7. uri. Vsi odborniki in njihovi namestniki so pozvani, da gotovo pridejo. »Slovenčeva« drznost in domišljavost presega že vse meje. Brez vsake pravice, in ne da bi ga kdo kaj prašal, se utika r i n -t e r n e stvari naš?ga uredništva, se zanima za to, kdo je glavni in kdo sourednik našemu listu, in v kakem razmerju se nahaja uredništvo do nadzorstva in narobe itd. — Tako ie trdil te dni, da je sedaj glavni urednik »Edinosti« gospod G^dioa in sicer v notici, v kateri se je prav pošteno zlagal, da je »Tržaškega Brivca« kupil konzorcij lista >Edinost». Na popravek, doposlan mu na to od tega konzorcija, s katerem je isti konzorcij izjavil, da ti dve trditvi nisti resnični, se zvija »Slovenec«, ti*dć. da mu je znanot da je g. Cotič sam odložil glavno uredništvo, da je isto izročil g. Godini, da se pa konzorcij poslednjega brani, da so o tem dolga posvetovanja na dnevnem redu, da se pa bržkone vse zopet poravna. Končno zahteva »Slovenec« od konzorcija, naj le-ta vpliva na list, da se bo vzdr-žaval neosnovanih napadov na katoliško-narodno stranko ter naj se tu naredi vendar enkrat red ! To je pa že vrhunec drznosti od lista, ki se upa nam prebacivati perfidnost in 1 o-p o v s t v o, ako izražamo svoje politično mnenje in to v dostojni obliki. Kdaj še smo mi vprs-evali »Slovenca* in preiskovali, kdo da piše njegove <;lanke, kdo mu je glavni, kdo Bourednik ? In kdaj sms še mi pozivali nadzorstvo »Slovenca«, naj naredi vendar red pri tem listu ? ! Kakor smo povedali že predvčerajšnjim, nismo -mi pod nikako kuratelo »Slovenca«, si tudi danes slovesno prepovedujemo utikanje v naše notranje uredniške razmere ter ne potrebujemo nikakih navodil, še manje pa ukazov od strani »Slovenca«. — Mi zahtevamo od »Slovenca« — kakor od vsakega lista — da na nase članke in notice, ako ga zanimajo, odgovarja stvarno ! Naše uredništvo in nadzorstvo pa naj pusti na miru ! Ako našim urednikom ne ugaja postopanje nadzorstva, znajo, kam se imajo obrniti, in istotako zna nadzorstvo, kaj mu je ukreniti, ako bi se v kakem vprašanju slučajno ne slagalo z uredništvom. To so stvari, katere ee tičejo le teh dveh faktorjev, ki sta pa na zunaj eno. Nepoklicanim tretjim pa kličemo »Hand's ofi'Ic (Proč z rokami!) Delavska zavarovalnica za Trst, Pr i morje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu. II, a z g 1 & s. V zmislu sj>j 12. in .'»8. zakona od dne 2S. decembra 1887., drž. zak. št. 1 od leta 1888., glede zavarovanja delavcev proti nezgodam, in $$ 22., 23., 24., 25., 26., 27. in 2S. štatuta se s tem razpisuje dopolnilna volitev v načelništvo in volitev v razsodišče delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trsta in se za te volitve kakor dan volitev določi 30. december 1902. opotekajoča se, šla po stopnjicah. Ko je prišla ven je deževalo in mraz je bil oster, a ona brez povrhnika. šla je brez vsaoega smotra, ljudje so jo začudeni giedali, oči je imela solzne in vprte nekam daleč, kakor da bi gledala nekaj, kar drugi niso mogli videti. Prišla je iz mesta, tresla se je še vedno od mraza, mej tem ko jej je život gorel od v reči ne. Tako je prišla pred pokopališče. Ker ni bilo nikoga pri vratih je vstopila neopažena in šla na grob matere. A ko je trudna prišla do groba, je p&la nanj in britko jokala po izgubljenej sreči, izgubljenej brez svoje krivde. Jokala je in zaman klicala mater, za katero se je žrtvovala. Noč je tedaj zavijala zemljo v svoj črni plašč. Veter je silno pihal, mraz postajal vedno hujši, dež je zmrzoval in žrtva je slednjič pala vznak na oni isti grob, v katerega so ravno tisto jutro zakopali njeno mater ; mej tem se je pa grof Giorgio prepuščal v gor* kem buduarčfeu vojvodinje di Castelcapuano sladkim poljubom in strastnim objemom lepe obrekovalke. * (Zvršetek.) Člani, ki v tem letu izstopajo, in na-' raestniki načelništva zavoda pripadajo naslednjim trem kategorijam : kat. III. Kemični obrt, kurivo insvetlivo, živila in sredstva za uživanje. — kat. IV. Kamenje in prst, stavbni obrt vštevši delo v delavnicah, gledališče, gasilna društva po poklicu, dimnikarji, snaženje ulic in poslopij. — kat. V. Tkalstvo, poligrafiSni obrt, oblačilo, snaženje predmetov, ki jih rabimo, in kopališč. Podjetniki in zavarovanci imenovanih treh kategorij imajo voliti po jednega člana načelstva in po jednega namestnika za na-čelstvo zavoda. Dalje imajo podietniki vseh Sest volilnih kategorij voliti vkup jednega podjetnika kakor prisednika, kakor tud1' tri namestnike, in zavarovanci vseh šest volilnih kategorij vkup jednega prisednika kakor tudi tri namestnike za razsodišče. Od članov razsodišča ne sme nobeden pripadati načelništvu zavarovalnice ali p* biti nje uslužbenec. Vse glasovnice se bodo zavarovanim k zavarovanju upravičenim obratom najdalje do 1. decembra t. 1. direktno po pošti pošiljale. Podjetniki imajo na za zavarovance določenih glasovnicah s svojim podpisom potrditi, da se je pri volitvi zastopnika delavcev pozvalo vse člane, ki opravljajo posel v obratu in imajo volilno pravico, naj vo-iijo in da je bil kandidat večine istih vpisan v glasovnico. Oddaja glasovnic volilni komisiji delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu, ulica Mercato vecchio št. 3, I. n., vrši naj se potom vpošiljatve istih. Glasovnice delovrabenih podjetnikov naj nosijo njih podpise. Na glasovnice, ki bodo na dan volitve po 4. uri popoludne prispele, se ne bo oziralo. Reklamacije v zadevi volitev naj se vpo-šljejo najmanj dva tedna pred dnevom volitve, t. i. dne 16. decembra 1902 volilni komisiji, ki ima o istih pravočasno in končno-veljavno sklepati. Imenike volilcev, ki so na vpogled v prostorih zavoda r Trstu, ulica Mercato vecchio št. 3, I. nadstr., morejo člani zavoda v uradnih urah, in sicer : ob delavnikih od 9. ure dopoludne do 1. ure popoludne in od 4. do 7. ure popoludne in o praznikih od 9. ure dopoludne do 12. ure opoludne vpo-gledati. Pomanjkanje dela v našem mestu. Kamoristi in ž njimi tesno zvezani tržaški socijalisti upijejo te dni po mestu in po svojih listih, da v našem mestu primanjkuje dela ! Ste li še kedaj slišali tako gorostasno trdite* ? V Trstu, kjer je nastanjenih preko 30 000 tujih podanikov, da je pomanjkanje dela ! Samo tujih podanikov je toliko, a koliko ti-sočev je avstrijskih državljanov, ki niso Tržačani in si vendar služijo kruh v našem mestu, In v takem mestu, kjer si služi kruh na tisoče in tisoče pripadnikov drugih občin, drugih avstrijskih kronovin in celo tujih držav, naj bi bilo pomanjkanje dela ? Kako je mogoče izreči tako nesmiselno trditev. Za občina, ki je v stanu preživljati vse svoje občinarje, ne more trditi, da je pomanjkanje dela, a kako je mogoče govoriti o pomanjkanju dela v občini, ki poleg svojih občinar-jev, preživlja morda še enkrat toliko tujih podanikov i ! A vendar se to te dni popolnoma resno zatrjuje ! In vendar izvestni obskurni elementi ščuvajo delavske mase, naj začnejo akcijo, da se preskrbi delo brezposelnim delavcem! Kam jadramo? Mari hočejo izvestni agitatorji res zavesti ljudstvo do popolnega gospodarskega propada ! Ali povrnimo se zopet k stvari. Je-li v našem mestu res pomanjkanje dela ? Ne, in ne ! To smo zgoraj dokazali. Je-li pa v našem mestu brezpo3el nik delavcev ? Da! To dokazuje najnovejše gibanje, to dokazuje dejstvo, da so oblastva slednjič resno začela misliti na odpravo te nadloge, ki je hujša od ku^e, iz našega mesta. Kako naj bi ne bilo brezposelnih delavcev, ako se v naše mesto neprestano valijo iz lačne Italije tisoči in tisoči delavcev ? ! Seveda na ta način ne bo v n&šem mestu nikoli dovolj dela, ker, ako dobijo vsi privan-dranci danes delo, pridejo že jutri nove tre pe laskih polentarjev v naše mesto iskat za služka. Laška gospoda in ž njo tesno združeni »ljudski tribuni« upijejo sedaj, da manjka dela ter Doživljajo vsa mogoča oblastva in vse mogoče činitelje, naj odpomorejo temu nedostatku. Tako torej, naša oblastva, naša občira in država so za to tukaj, da skrbe za delo sinovom lačne Italije, ki kar tru-moma prihajajo v naše mesto ? ! Kaj pa dela ona ponosna in ohola Italija, ona Italija, ki trosi stotisočake za irredentistiško propagando, ki trosi milijone za kolonije v Afriki, za vojsko in mornarico ?! Za svoje lačne sinove naj raje skrbi, naj jim da kruha, da jim ne bo treba hoditi semkaj med obsov-ražljene in »b:irbarične ščave« tešit si — glad ! Prijatelji delavcev. Včeraj smo poročali o hvalevrednem koraku onih delavcev, ki so si kupili parnik »Klena«, da si tako nekoliko prihranijo na stroških za vožnje. — Tu v našem mestu se dandanašnji vse trga za to, kdo ee bo izkazal največji prijatelj delavstva. V prvi vrsti se rijejo naprej seveda takozvani socijalisti, ti so si vzeli kar monopol na srečo in blagostanje delavcev. — Pričakovati je bilo torej, da bodo vsi ti »prijateljic delavcev, pred vsemi seveda socijalisti, z veseljem pozdravil: korak delavoev-last-nikov »Elene« in jih tudi izdatno podpirali. A kaj smo morali gledati ? Ravno patentirani socijalisti so bili prvi, ki so pustili delavce na cedilu, a ne-le to, marveč so šli še dalje ter te delavce javuo napadli v svojem glasilu » Lavoratore« ! — Ker pa se delavci niso dali plašiti ne po javnem, ne po j zavratnem nasprotovanju socialističnih voditeljev in so odločno vstrajali na svojem potu, začelo se je proti njim nastopati z re-presalijami. V ladijedelnici S. Marco so se skoraj vsi načelniki delavcev (kapoti) naščuvali proti onim delavcem, ki so ali lastniki, ali se vozijo s parnikom »Elena«. Ti »kapoti« delajo na vse pretege na to, da bi društvo propadlo in da bi bili delavci primorani voziti se zopet s parni koma miljske parobrodne družbe in da bi mogla ista zopet, kakor nekdaj, izrabljati uboge delavske trpine. Delavci, pristaši »Elene«, se na vse mogoče načine šikanirajo od strani »kapotov« in mnogo od njih je bilo že odpuščenih iz ladjedelnice, ker niso hoteli odreči se parniku »Elena«. V našem uredništvu so na razpolago imena dotičnikov, ki so žrtve teh nečuvenih represalij. Pozivljemo torej vodstvo ladijcdelnice, naj stopi na prste tem »kapotom« in naj jim etrogo zabrani na katerisibodi način uplivati na delavce, kar se tiče uporabljanja jednega ali druzega | arnika. Delavci pošteno zaslužijo svojo plačo in kakor jim nihče ne more ukazati, kje naj si za krvavo prislužene krajcarje kupujejo hrano in druge potrebščine, tako jim tudi nihče ne more ukazati, s katerim parnikom naj se vozijo, posebno pa, ako bi tak ukaz direktno nasprotoval njih interesom. Naj več i in najženijalneji tržaški poet ! R:ccardo Pitteri je prva in naj velja v-neja zvezda tržaških pesnikov. Ta mož^je tržaškim lahonom največja pesniška avtoriteta. Zadnje njegovo delo, izdano v -— Milanu, presega vse dosedanje lsške pesniške kapacitete — vsaj tukajšnji listi (irredentar-ski namreč) trde tako. Včeraj nam je prišel slučajno v roke »11 Corriere della sera« od dne 2. decembra štev. 331, v katerem smo čitali oceno treh laskih peFnikov, med njimi tudi ono Pitterija. Ta list, ki izhaja v kraljestvu in v katerega pše svoje ocene avtoriteta Francesco Po-stanehi, hvali tržaškega »velikega« pesnika Pitteri ja le zato, ker Pitteri opeva in slavi »italiche« zemlje! Gorje pa P!tteri-ju kar se tiče vrednosti pesmi kakor takih! Postanchi ga tako zdeluje in mesari, kakor dela včasih »Ljubljanski Zvon« s kakim najivnim šolarčkom Niti dlake ne najde kritik dobre na vseh Pitterijevih pcezijah ! ! Zaslužena lekcija Pišejo nam: Onega dne T pretečenem novembru, ko smo imeli v Trstu sneg in led, je prišel nekje v ulici Media, k nekemu podjetniku c. kr. redar, da dotičnika posvari, češ, da ni še dal očistiti trotoarja. Na opombo redarja, da mora vsakdo počistiti trotoarje do osme ure zjutraj, je rekel podjetnik, da on ni vedel tega. »Kaj niste čitali »Piccolo«, v katerem je bilo to objavljeno?« — tako je vprašal redar laškega podjetnika ! Omenjeni podjetnik pa je odgovoril : »Kdo more siliti mene, da moram čitati bas »Piccolo« ? Jaz «'*itam ono, kar meni ugaja, a čitam le — poštene časnike!« Ni-li to umestna in zaslužena lekcija — dana po poštenem Lahu — c. k. redarstve-nemu organu?! Trst — Krka. Pod tem naslovom nam pišejo iz delavskih krogov : Trst je že od nekdaj shajališče ali, Uolje rečeno, gnezdo vseh malopridnežev. Tu more priti vsakdo, brez straha, da ga kdo vpraša, od kod in po kaj da je prišel. Pisec teh vrstic je v Trstu že blizu 30 let, a ga do danes «e nikdo ni vprašal po kaki legitimaciji ! Ko je bil isti pred 20 leti šel na Keko iekati dela, je opazil, da se tam, od strani redarstva postopa precej drugače nego je to v navadi v Trstu. Na Reki je v onih časih redarstvo strogo pazilo na tujce. Že prvega dne po prihodu, ali najdalje v par dneh. ?e nam je predstavil mestni redar in nas vprašal za »pašuš«. Ako je redarstvo naletelo na de lavce, ali tudi »gospode« brez potrebnih dokumentov. je dotičnike takoj in brez obe tav-ljanja — izgnalo. Jaz, kak'r delavec, žalim vsem svojim sotrpinom dobro, ali težko mi je razumeti, kako da more tu živeti na stotine raznih zločincev, osob'to onih iz Italije, brez da bi se tržaško redarstvo potrudilo in preiskalo potne liste teh poštenjakov ! Želeti bi bilo in to gotovo želi sleherni pošteni delavec, da se ta stvar preuredi in da vsaj od sedaj za naprej tržaško redarstvo stori to, kar se je delalo ne Reki že pred L'0 leti. S tem bi očistdi Trst od marsikaterega človeškega izmečka ! 1*0 volitvah — di>i ! Pišejo nam : V onih redkih slučaj'h, ko v Trstu zapade sneg, je navada, da magistrat poveri nadzorovanje delavcev, ki pometajo sneg, mestnim redar em in, ako ti ne zadostujejo, pa mestnim gas l^em. Tako je bilo še vselej, ko smo imeli v Trstu sneg. Ko je pa minolega novembra zapalo nekoliko snega, je »^lavno-prebrisani« magistrat poveri nadzorovanje delavcev — kamnosekom ! Mi bi želeli, da se to zgodi vselej, ko ?»omo imeli tu cneg in ko revni okoličaaski kamnoseki praznu ejo radi zapadlega snega, toda ta novost, v časa. ko imamo mestne volitve pred vrati, diši po — pasti, nastavljeni za lovljenje — glasov ! Kakor v — Italiji ! Prijatelj nam piše : Prej uščfm ve m, da se bavite se stavko nastalo v novi tovarni, rak< zvani »Jut ficio Triestino«. Meni je !e na tcm, da konstatiram fakt, da se v imenovani tovarni plačuje v italijanskem denarju in sicer z lirami! Kedor bi ne verjel ti moji trditvi, naj čita včerajšnjega židiča iz Goldonijevega trga. Bravo sjor Ri-naldini et compania bela ! !! /a osnovo slovenske oziroma hrvatske porote na deželnem sodišču v Trstu je nadalje uložila prošnjo na pravosodno mini-sterstvo občina L >kva. Hrvatska dramatična predstava v *SloTanskl Čitalnici«. Danes zvečer predstavljala bo hrvatka gledališka družba pod vodstvom gospoda Božidara Gavrilov'ct v »Slovanski ( talnici« sledeče veseloigre: 1. »i dova. ki si boji ženitve«, 2. »Pouk v hišnem gospodinjstvu« in 3. »Razpor med ženo in možem«. Gospod Josip Mand'ć bo iz blagohotno-sti svi ral na glasovirju. — Del čistega dobička je namenjen »Narodnemu domu« v Trstu. Začetek t'»čno ob 8. uri zvečer. — Cene : l stopniaa 60 vinarjev, sedeži v l — 4. vrste t><» vinarjev, drugi sedeži po 40 vinarjev. — l "dje »Dramatičnega društva < iz Trsta plačajo polovico. Zahvala. Nesrečnež in trpin Ivan Zadnik nas prosi, naj v njegovem imenu izrečemo iskreno zahvalo vsč ob smrti njegove hčere. Zadnik zatrja, da mu do konca življenja ostane neizbrisen spomin, na ta njihov čin kiščanskega usmiljenja. Draibe premičnin. V petek, dne 5. dec. ob 10. uri predpoludne se bodo vsied »aradb« tuk. c. kr. okrajnega aodišla ca civilne stvari vršil« eledeče dražb« premičnin : ulica Farneto št. 27, hišna oprava ; ulica Amalia št. 10, 1 š l'jner; ulica Bosco št. 17, 1 koč>ja in konj ; ulica Media št. 2 a, hišna oprava ; zagata svete Evfemije št. 3, 1 kočija. Vremenski vestntk. Včeraj: toplom-r ob 7. uri »jutraj 5° 2 ob U. uri popoludne 11.3 C. — Tlakomer ob 7. uri ej u tacaj 757.6 — Danes plima ob 8.48 predp. in ol 9.57 pop.; oseka o1 ;». 14 predpoludne in ob 3.17 popoludne. Društvene vesti* Seja odbora »helalskega podpornesra drultvac, ki bi imela biti danes zvečer, preložena je na jutri radi predstave gospoda Gavrilov<:a v »Slovanski Čitalnici«, kamor so vsi odborniki povabljeni. Predsedništvo. »Tržaški Sokol« naznanja tržaškemu Slovenstvu, da priredi na Silvestrov večer jako lepo zabavo in v bodoči pustni sezoni sijajno maškeradov gledališču »Armonia«. *— Več se objavi pravočasno. Občni zbor. Podpissni naznanja, da bo dne 4. januvarja 190.'» ob 2. tiri popoludne v društvenih prostorih redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. ODBOR pevskega društva »Kolo«. terih sta dva umrla v bolnišnici. Dne 29. m. m. so se izgredi ponovili: trije delavci so blii ubit- in več druzih je b lo ranjenih. Naroden muzej zasnujejo največi trpini v rodbini S'ovanov : Slovaki v sv. Martinu. V ta n^men so že nabrali 6000 K. • Visoka starost. V mestu \Vopfling blizu Dunajskaga Xovega mesta je umrl te dni neki Gašpar Gerstel, ki je doživel dobo 110 let. Vsa vas pod policijskim nadzorstvom. Prebivalci fela Kustelja na Ogrskem morajo biti jako dobro opisani na svojih oblastih, kajti proti vsem je odrejeno policijsko nadzorstvo. Konkretnega vzroka tej odredbi madžarski listi ne navajajo. Vesti iz ostale Primorske. i X Mednarodno vprašanje. M nilo soboto so aretirali orc ž ni ki v Dolenjah 2 finančna stražnika, ki sta prestopila avstrijsko mejo, ko sta lovila nekega kontraban-tarja. Tega sta bila poprej že ujela, pa jima je ušel. Kontrabantar je bil spravil čez mejo dva vola, katera so zaplen li. Na običajni takojšnji razpravi pred okrajno sodnijo v Krminu sta bila stražnika oproščena, kontrabantar, katerega so bili tudi ujeli, pa se nahaja še v preiskavi. X iJrezobrestra posojiia vinogradnikom tudi na Goriškem nočejo — kakor trdi »Soča« — oblasti« iz pod rok. Država pa je že dala svoj del. dežela pa ne. Ce je temu res tako, potem bi menili mi, da bi morali slovenski poslanci pritisniti z vso energijo. Kajti tu gre za vprašanje, ki je življen-iko velikemu delu prebivalstva v deželi ! Temu delu je vinogradništvo glavni vir dohodkov če mu ta vsahne, mora nastati obubožanje. A do tega mora priti, ako ne bosta država in dežela pomagala preboleti in prebiti krizo med opustošenjem vinogradov in obnovljenjem istih. Vesti iz Štajerske- — v ojna mera. — »Sii Isteiersche Presse« potrja, da je gimnazijski ravnatelj Proft v Celju prepovedoval le obiskovanje slovenskih gledališčndi predstav, dočim pa je obiskovanje nemških predstav Š2 nadalje dovoljeno. I seveda : nasprotstvj do Slovencev je že toliko vrel no, da mora biti istemu v prilog dovoljeno tudi malce — dvojne mere! Vesti iz Koroške. h Podporni /aklad za Koroško. Po prizadevanju dež. predsednika viteza Frav-denegga se je ustanovil tudi za Koroško po štajerskem zgledu pomožai zaklad za podpore prebivalcem, prizadetim po elementarnih nezgodah. V pripravljalnem odseku je tudi prost Einspieler, ki je zagotovil podporo katoliškega duhovništva. Razne vesti. Štrajk na Ruskem. Iz Petrograda poročajo, da je dne 17. m. m. kakih 3000 delavcev zapustilo delo v železniških tvornicah v Rostovu na Donu. Zahtevali so skrajšanje delavnega časa, povišanje plač in odslovlje-nje nakaterih načelnikov delavcev. Dne 20. nov. se je delavcem naznanil odlok minieter-stva, ki pravi, da se zthteve delavcev ne jemljejo v poštev, ker jih niso skušali uveljaviti zakonitim potom. Policija je zaprla ve* agitatorjev, ki so propagirali štrajk. Delavci ^ao imeli po 20. novembru mnogo shodov. Da bi se preprečili nadaljnji shodi, odposlana je bila v neko predmestje v Rostovu stotnija kozakov. — Kljubu temu so delavci 24. min. meseca imeli zopet shod. Pol'cija je pozvala zboro-valce, naj se razidejo, a isti niso hoteli ubogati. Vsled tega je prišlo med delavci in kozaki do spopadov. Delavci so kamenjali vojake in težkg, ianili jednega častnika ter U kozakov. Slednjič so koziki streljali na strsjkovce, kateri so pobegnili in pustili na mestu dva mrtva in 19 ranjenih, izmed ka- Književnost in umetnost. »Slovan«. Program temu novemu ilustriranemu listu je nastopni : Prinašal bo razprave, članke, poročila, ccene in kratke beležke o kulturnem, soci-jalnem in umetniškem gibanju slovanskih narodov, hkratu pa bo zabeleževal vse važne kulturne pridobitve vseobčega človeštva. Poučni spisi krajšega obsega bodo vseskozi aktuvalne važnosti in splešne zanimivosti. Strogih znanstvenih in strokovnh spiflov, ki imajo omejen krog čitateljev, pa »Slovan« ne bo priobčeval. Prinašal bo jedrnate, živahno in zanimivo pisane easave, študije, referate itd. Kakor neodvisen literaren in umetniški list bo stališču slovanstva, individuvalizma, modernosti in duševne svobode je zgrajen program »Slovana«. Umetniške in moralne anarhije omejenega strankarstva in klikov-stva v slovstvu in umetnosti pa zato vendar le ne bo podpiral. »Slovan« hoSe biti modern slovanski list, zatočišče svobodne umetnosti in svobodnega prepričanja. Zato bodo nahajali v njem prostora pisatelji in umetniki vseh smeri in struj. »Slovan« pa hoče biti tudi praktičen list, ki bo ustrezal ne le kakor glasilo slo-vfn^e moderne struje, nego bo podajal kolikor možno redn h poročil tudi s polja praktičnega življenja t. j. iz tehnike, fizike, arhi-tektovstva i. dr. »Slovan« bo hkratu ilustriran list. Prinašal bo vseskozi umetn;ške in zanimive slike ter reprodukcije slikarskih, kiparskih in arhitektonskih ter umetno obrtnih del domačih, slovanskih in tudi tujih umetnikov. Reprodukcije bodo izhajale deloma tudi v barvo-tisku ter kakor umetniške priloge. V ta namen je pridobilo založništvo že precej slovensk h, hrvatskih, poljskth, ruskih in čeških umetnikov in stopilo v dogovor tudi z umetniki ter z raznimi zastopniki tujih kiparjev in arhitektov. I. zvezek »Slovana« seveda še ne podaja popolne slike našega programa; a čitatelji vendar že tudi iz njega razvidijo namen lista. Z veseljem konst^tujemo, tla so pristopili v krog »Slovanovih« sodelavcev večinoma \-Bi naši najodličnejši pesniki in pisatelji ter nam doposlali tudi že mnogo lepega gradiva, tako, da je list preskrbljen vsestransko. Nisi slikarji, risarji in kiparji so nam dali rade volje svoja najlepša dela na razpolrgo, tako, da bomo mogli v vsakem zvezku prinašati po več izvirnih slik po originalih podob aU k'pov. Vendar se priporočamo vsem slovenskim literatom in literatkam ter umetnikom in umetnicam, da nas zalagajo s svojimi spisi in deli še nadalje. Tako ti rej stopa »Slovan« med narod brez optimizjaa, a na realni podlagi z naj- lepšimi in najrodoljubne'Šimi namerami, solidno ustanovljen in solidno voden. Le prijateljev in podpirateljev si želi, vsemu drugemu pa se bo izogibal kakor miren in pošten list. Brzojavna piročila. Nesreča na železnici. PLZKNJ -4. (B.) Na postaji Plovic železniške proge Dunaj-Heb sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. — Oba strojevodja sta težko ranjena; ena lokomotiva in 11 vozov je poškodovanih. Kriza na Grškem. ATENE 3. (B) Danes zvečer so bili poulični pojavi. Delvanis je imel nagovor do množice, zbrane pred njegovim stanovanjem ter je zaključil s prijavo, da ga je kralj pozval v palačo. Na to je govoril Rallv, ki je izrazil svoje prepričanje, da se bo spoštovala volja naroda. Manife^tanti so šli po ulicah ter so napadli pisarne Theotokisovega lista ter so pobili okna. Množico so razpršili slepimi streli iz revolverjev. Stanovanje Theo-tokisa stražijo vojaki in patrulje krožijo po mestu. Postranskega zaslužka iste neki uslužbenec javnega zavodu. Isti ima mnogo časa na razpolago in l>i mogel tudi položiti malo kavcijo. Več pove uredništvo. XX* KttKICK «XKKXX * < X x n Svoji k svojim! ZALOGA »pohištva dobro poznane X lome mizarsie zadruge v Gorici (Solfan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom H prej ^Inton Černigoj j* Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) 5 št. 1. hiša Marenzi. 5 Največja tovarna pohištva primorske dežele. r?olidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih 3 tem-peraturo £0 stopinj. — Najbolj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. XXKXXXKXXXXXXXXX X X X X X X X X X X X X X X X X v Trstu, ulica San Giovanni štev. 12 Mihael Zeppar ima zalogo peej od majelike v velikec: izboru, sama novost, bodisi glede risarij ali barv. Snov sestaja od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trst, Primorje in Dalmacijo slavnoznane in odlikovane tovarne za peči Bratov f^chutz v Blanskem (Morava) ustanovljena 1848. Pri teh pečih se prihrani 500/° na kurjavi. Lastna tovarna štedilnih peci iz železa ali urielanih z maj oliko. Izvr-siteA po meri in nizkih cenah. Proti Kašlju, grlobolu, hripavosti. kataru, upa-danju glasu. itd. itd. a zahtevajte vedno ■ ■ • Čudovit učinek j>rl pevcih, govornikih, prepovednl kih, učiteljih itd. Dobivajo se v skatljicah v Prendinijevl lekarn) v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah takor tudi po celi Evropi. Škafljica stane 6 O stotink. imsnusr Levi Mini i © ta Prva 1« tovarn. pokUtra ▼>eb Trst. TRST TOVARNA: ZALOGE: Via Teta, i Piazza Ro««r1« it 2 vogal I (šolsko poslopja) VI« UBltaaaa | In Via Rlbarga it 21 TaUfoa »t. 870. -*«M- Velik isbor tapecarij, ircal ta tUk. I* Trimje amčbe tuđi po poiebaih atfrtft. Gin« brli konkurenco. ILUmoni] CIIU ZiSTOVI II mito Predmeti postavio se na par oorod ali železnico iranKo. & Sf G) Sf Sf & i Sf Sf & s & AMgi in Fran" krčma ulici Geppa štv. 14 Joči vina prve vrste: liter Bel* vipavska Ćm istrska 40 kr 40 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kinri in mrzlimi jedili po zmernih cenah .Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 36 kr. črno istersko liter po 36 kr. Priporoča t-e tudi kremarjem, katerim dajem vino ud 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni JoLip Furlan, lastnik■ I. Lekarnar Thierry (Adolf) Limited pravo stolistno mazilo je liajjaee mazilo, ki oblaži bolečino, jih liitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. Vdobiva se po lekarnah. Po poŠti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Lekarnar TMerrj (Ačlolf) Limited v Prepfli pri Bogatcn (Kohitsch-Sauerbrunn.) Naj »e izogiblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko. je na prodaj pri tvrdki HUBER & C.o v Trstu, Via Madomiina i bl izo bivsegn parnega mlina) kakor tudi v Boljuncu v Huber". „Vili za domačo rabo in obrtnike. 5 letno jamstvo Mehanik-specijalist za popravljanje strojeT vseb Trst RUDOLF ROTTL TRST. — Piazza S. ialeriiia štv. 1. — TRST. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. gogat izbor Svilene plinove MREŽICE!! „ROVA!." dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NEPREGORLJIVE LUČI P. ROZZO, ul. S. Antonio 5. 3 S divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih nr se rahaja v dobroznani J zalogi pohištva < Rafael Italia \ Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. ) < < Jakob Kosmerlj \ HITRSTH ulica ss. Martiri štv. 16 namprotl Komando Marine. ir T K G O V I N 1 ^B Jestrln in kolonijalneira bi asa. delikate* in kouserv. Izbor raznih vin in likerjev. imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu lioejn. Priporočam ee p. n. občinstvu in senc »ajudauejsi Jakob Kosmerlj. sprejemajo se tud) naročbe ljl razpošiljanje Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira planet, rlalmatik, pluvial, liumeral, roketov, kvadratov, kol« rje v prsiukov, miral« v, brevi»jev, rituaov, riiuruov in n^številno nahož lih la/'ično fino ve*an>h Knjip, sv« erik<\\ kri/ev. sverilnic, kdiliov, cihor'ev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov v \eak<>vr=tni v« iik« ne sveče i. in JI. * rste. p«»no*». vence'1, križcev in svetuj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovr tnih drugih del spadaj« čih k b' por-antju, izvišijo >-e vez- nja (licami) na tinejš-i za za-tave, p epriniala idr. popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta. pekarna in trgovina jestvin. Pod p sani ima i^st naznaniti slavnemu s'ovenskemu občinstvu, da ima svojo pekarno in s aHčičarno v ulici Giulia št. 22 V isti se prodija najr.iz'ičaiših vrnt' kruha iu «-lad-čič. Posebno pa pr poroča b i Škote na korist družbi sv. Cirila in Metoda .«l>oj se 100 komadi 3 K 60 St. Ako i»e vrne zaboj, vrne isti «>0 stot. stranki). Slovenci na] zahtevalo povsod le te Mšlcote! Dalje javljam, da sem odprl pri sv. Ivanu, nasproti novega »Narolnega doma«, I prodajalnico jestvin, preskrbljeno z vsem. kar spada v to vrsto trgovine. Klairo je najbolj-j š'h vrst in p-> zmernih cenah. Ta trgovina j nosi eamo — s'ovenski napis. Torej svoji k j svojim ! Z vsem spoštovanjem Svetko Hanibal Šker!, trc'ivrc. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud šolo Bogata zalo?a raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve po pošt-; nine proste. Prevzema vsako delo na delalo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. ZalagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada »n c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr_ ; javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr piiv. avstr. Lloyda. Z odlicn m spoštovanjem Anton J. Vogrie. o o o o o o ) Krasen slovenski o°o o°o °o sklaDni koledar f. Jfoslinger OOGOGOCOOOCOOOGO Prodajalniea. nr Očiščeno perje za postelje in puh pri poroča F. HITI za trgovine, obrte, urade C? pisarne, šole in posameznike je izšel v moderni in elegantni obliki v založništvu t\rŠ]je ceilik. k"kor iD mm porabo istega Mio m lepo novoletne Brezkonkurenčne cene. darilo in se brezplačno vtisne njih firma. 3 * Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. m (A H H 73 U) H ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za eot« na zahlevanje — — — ■— — — brezplat^o. — — — — — — ti P Ci p K M- S eh M* s> M < cn D PT O < 4 o o B e 03 r-t X to 'o n O C— 3 Q> Q) n O o< r__ -. o (0 7T O < k m Trgovina z železnino „MERKUR" U LJ I u v Celju, C3-3? a. š ls: £L cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite ieleznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja ir sicer orala, brane, motike, kese, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, jrebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, -r»erii ir ^teži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega aruzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traver2e, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončen© cevi. samokolnice. oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. flV Tomaže v-^ žlind. ra, najboljše umetno gnojilo. ~ * Bogata izber vsakovrstnih, nagrobnih križev. ^ m