04/2016 Štorski občan SREČNO IN ZDRAVO 2017 Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore December 2016 brezplačno Spoštovane občanke, spoštovani občani! Človek v življenju pušča sledi. Nešteto sledi. Nekatere so globoke, nekaterih se sploh ne opazi. Nekatere zabriše veter časa, nekatere ostanejo za večno. Nekatere lahko naredimo sami, nekaterih pa ne bi bilo brez pomoči ali medsebojnega sodelovanja. Veliko volje in medsebojnega sodelovanja je bilo v tem letu prisotnega tudi pri našem delu na Občini Štore. Brez tega ne bi bilo marsikatere sledi, za katero verjamemo, da vam je olajšala življenje. Med drugim sta bili rekonstruirani cesti v Kovinarski ulici in v Kompolah, popravljeni nekateri manjši odseki cest, opravljen je bil nakup parkirišča v spodnjih Štorah, telovadnice na Lipi in traktorja za potrebe režijskega obrata. Pripravljali pa smo tudi projektno dokumentacijo za nadaljnje projekte: izdelan imamo idejni projekt za državno kolesarsko pot Celje–Štore–Šentjur, strokovne podlage za nadvoz Kompole, hidrološko hidravlično študijo za potrebe občinskega prostorskega načrta, načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Štore itd. V tem letu smo uspeli tudi močno zmanjšati dolg občine in v tej smeri se bomo trudili še naprej. V letu 2017 vam želim vam veliko veselja, zdravja, medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Naj naše dobro sodelovanje pušča sledi tudi v prihodnjem letu. Miran Jurkošek, župan občine Štore Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad. (T. Pavček) Imejte se radi! Vesel božič in naj vas sreča spremlja celo leto 2017! Občinska uprava in občinski svet občine Štore Naj čas nikoli ne mineva tako hitro, da se ne bi ustavili in pomislili na nam drage ljudi, se nasmehnili, spomnili in občutili lepoto tega, da imamo drug drugega. Želimo, da bi našli srečo, ljubezen in mir tam, kjer jo iščete in najbolj potrebujete. Zato naj bodo blagoslovljeni in radosti polni božični prazniki ter prihajajoče novo leto 2017. ODBOR ZA IZDAJO ČASOPISA Spoštovane krajanke in krajani. Naj praznične decembrske luči v vaših srcih prižgejo upanje, zadovoljstvo in mir, v prihajajočem letu pa vam želimo zdravja, uspehov in osebne sreče. Svet KS Svetina Štorski občan KAZALO: AKTUALNO .........................................................................................................................4 ZGODILO SE JE....................................................................................................................16 O DELU DRUŠTEV................................................................................................................24 ZNAN OBRAZ.....................................................................................................................29 ZANIMIVOSTI......................................................................................................................31 ZELIŠČARSTVO....................................................................................................................34 DOGAJANJE V DOMU LIPA................................................................................................35 DUHOVNE STRANI..............................................................................................................36 SREBRNE NITI......................................................................................................................39 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA..............................................................................41 VABILA..............................................................................................................................48 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel.: 03/780 38 40 Fax: 03/780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: obcina@store.si . Zaradi predvidenega izida naslednje številke marcu 2017 pričakujemo vaše prispevke do 15. februarja 2017. Odgovorna urednica: Mojca Rožman Prispevke lektorirala: Mojca Rožman Uredniški odbor: Karmen Gorjup Žgank, Rosvita Jager, Mojca Rožman, Ivanka Tofant, Dušan Volavšek Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 Foto naslovnice: Rosvita Jager Foto zadnja stran: Rosvita Jager KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE Tel.: 031/654 354 Prispevke zbrala: Nena Kopinšek Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: po predhodnem dogovoru na tel.: 031/654 354 (Andreja Videc) Logotip: Unigrafika Štore Oblikovanje, priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje Štorski občan izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost. AKTUALNO ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA dopisne seje občinskega sveta občine Štore, ki je potekala od 12. 10. 2016 do 14. 10. 2016 DNEVNI RED: 1. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu občinskega sveta Dejanu Skoku. Občinski svet občine Štore se je na dopisni seji seznanil z ugotovitvijo, da je Dejan Skok v mesecu septembru 2016 podal odstopno izjavo zaradi selitve v drugo občino in mu je zato prenehal mandat člana občinskega sveta občine Štore. POVZETEK ZAPISNIKA 13. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v ponedeljek, 28. 11. 2016, ob 15.30 v veliki sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnikov 12. redne in 3. dopisne seje občinskega sveta. 2. Prenos mandata člana občinskega sveta Dejana Skoka na naslednjega kandidata z iste liste. 3. Imenovanje novega člana komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Štore. 4. Imenovanje članov: a) nadzornega sveta v družbi Simbio d.o.o., b) nadzornega sveta v družbi Vodovod – kanalizacija d.o.o., c) sveta zavoda Osnovne šole Štore. 5. Predlog Odloka o proračunu občine Štore za leto 2017. 6. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2017. 7. Pobude in vprašanja. o prenosu mandata člana občinskega sveta Dejana Skoka in potrdil, da se mandat v občinskem svetu za preostanek mandatne dobe dodeli naslednji kandidatki na listi SD – Socialni demokrati, Mojci Korošec. Ker je Dejanu Skoku prenehalo tudi članstvo v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Štore, je občinski svet namesto njega za člana komisije imenoval Uroša Kumpergerja. Na tej seji je občinski svet kot predstavnika občine Štore v nadzornem svetu družbe SIMBIO d.o.o. predlagal Gorana Blatnjaka, kot predstavnika v nadzornem svetu družbe VODOVOD – KANALIZACIJA d.o.o. pa Marjana Doberška. Kot predstavnike ustanovitelja v svetu javnega zavoda Osnovna šola Štore je za naslednje mandatno obdobje ponovno imenoval dosedanje člane: Betko Vrbovšek, Leonido Cmok Kačičnik in Dušana Volavška. Občinski svet je sprejel osnutek Odloka o proračunu občine Štore za leto 2017 in ga dal v javno razpravo, potrdil pa je tudi Občinski svet občine Štore je potrdil zapisnika 12. redne seje načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto z dne 27. 9. 2016 in 3. dopisne seje, ki je potekala od 12. 10. 2017. 2016 do 14. 10. 2016. Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni strani Na 13. seji se je seznanil s sklepom občinske volilne komisije www.store.si pod zavihkom Organi občine, Občinski svet. 4 DECEMBER 2016 AKTUALNO ŠTORSKI OBČAN Zaključek gradbenih del na cesti v Kompolah P odjetje PGP-GRAD d.o.o. iz Šentjanža nad Štorami je dela na cesti v Kompolah začelo izvajati meseca oktobra. Investicija se je izvajala na delu javne poti od odcepa lokalne ceste do dela javne poti, ki je že bila rekonstruirana. Izvedena so bila zemeljska dela, zgornji ustroj, kanalizacija in odvodnjavanje. Prav tako je bil saniran usad na cesti. Rekonstruiranih je bilo 460 m ceste v širini 4 m. Celotna bruto vrednost investicije je 86.304,22 EUR. DECEMBER 2016 Z rekonstrukcijo ceste je zagotovljena večja varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu ter vzpostavljeno kakovostnejše stanje okolja. Za projekt rekonstrukcije javne poti JP912101 Kompole-zgornja cesta, je občina Štore z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta v višini 56.116,00 EUR povratnih sredstev. Benja Hrvatič 5 AKTUALNO ŠTORSKI OBČAN Organiziranost zimske službe za sezono 2016/2017 Z imska služba se bo izvajala pod enotnimi pogoji. Zimska služba prične s svojim delom na glavnih cestah (avtobusne proge), ko zapade 10 cm snega, na vseh drugih pa takrat, ko zapade 15 cm snega. 3. prioriteta (javne poti, parkirišča) Posipavanje poledice se začne takoj, ko se zazna pojav. Ceste se plužijo, dokler je mogoče z običajnimi plužnimi sredstvi, po tem se lete zaprejo. Zapore so možne do dva dni oziroma krajevnim razmeram ustrezno. Odvijanje prometa je možno z uporabo verig. PRIORITETNE ZIMSKE SLUŽBE ZA OBČINSKE CESTE PO BCP-JU 1. prioriteta (pomembnejše lokalne ceste) VELJA ZA CESTE: Cesta je prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti NI VEČ • KRESNIKE: KOT 10 CM SNEGA, aktivnosti pluženja in posipanja pa se sprožijo – celotno območje, takoj, ko začne snežiti. Možna je začasna ustavitev prometa do dveh • OGOREVC: ur pri obilnem in trajnem sneženju, medtem ko je v času pluženja - naselje Ogorevc, omogočeno odvijanje prometa z uporabo verig. (Prevoznost ceste od • DRAGA: 5. do 22. ure.) - Most – Draga - Križ, - Jazbec – Zagorc ter mimo večstanovanjskega objekta, VELJA SAMO ZA: • ŠTORE: - ULICO CVETKE JERIN (ŠTORE); - Vrtna ulica, - KOMPOLE – OPOKA; - Razgledna ulica, - PROSENIŠKO - OGOREVC; - Kovinarska ulica, - ZAGRAD – POLULE – ZVODNO - ZGORNJE PEČOVJE - ŠTORE. - Udarniška ulica, - Ulica XIV. divizije - spodnje Štore, 2. prioriteta (ostale lokalne ceste) - Železarska cesta, Aktivnosti pluženja in posipavanja se pričnejo takoj po usposobitvi • KOMPOLE: cest 1. prioritete. Velja, da je cesta prevozna z ustrezno zimsko - Gorica, opremo, če na cesti NI VEČ KOT 15 CM SNEGA. Začasne zaustavitve - mimo Špulcar - Gajšek, prometa so možne MED 22. IN 5. URO TER OB DELA PROSTIH - mimo Renčlja, DNEH. Promet se ovija z uporabo verig. - Vrhovšek - križišče Furlani, • PROŽINSKA VAS: VELJA ZA LOKALNE CESTE: - Straža - Žekovca, - CESTA SKOZI ŽELEZARNO; - Teržan – Oset, - SVETINA – KANJUCE – SELO - ŠENTRUPERT; - Loke, - DOM NA SVETINI; • ŠENTJANŽ: - LAŠKA VAS (OD KOZOLCA DO KAPELE ZAKELŠEK); - odcep do domačije Mastnak, - MOSTE – ZAGABER - MEJA Z OBČINO ŠENTJUR - HRUŠEVEC; - odcep do domačije Zupanc - Novak, - LIPA - ZDRAVSTVENI DOM - SKOZI ULICO KARLA VOVKA DO KRIŽIŠČA - odcep do domačije Štarkl, S CESTO NA PEČOVJE; - odcep do domačije Tovornik - Anclin, - JAVORNIK – GLAŽUTA - SAMO DO DOMAČIJE ZAJC; - odcep Žarovišče, - PROŽINSKA VAS – VRBNO - OGOREVC; - odcep Vreča, - PEČOVJE. - odcep ob Žekovskem potoku, 6 DECEMBER 2016 • LAŠKA VAS: - odcep mimo domačije Brecelj, • PEČOVJE: - odcep Jurkošek, - odcep vodohram Dobršek, - odcep Romih, - odcep Čanžek, • SVETLI DOL: - odcep do domačije Kapel, - odcep Zalonka, • KANJUCE: - odcep Lešje kapela - Klepej, - odcep Slatina, - odcep Veliki Vrh, • JAVORNIK: - odcep Javoršek, - odcep Gradišnik, - odcep Mrzla Planina, - odcep Vodruž – Kozarica – Slemene - Javornik, • SVETINA: - odcep Ravnine, - odcep mimo Frece. Zakonske podlage: - Odlok o občinskih cestah (Ur.list RS, št. 102/99 ) in - Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. list RS, št. 62/98, 110/02 ). Prav tako se ne sme puščati na cesti ali metati na cesto snega ali kakršnihkoli predmetov, po cesti razsipati sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto. Zakonska podlaga: -12. točka 2. odstavka 44. člena Odloka o občinskih cestah (Ur. list RS, št. 102/99). KOT JAVNE PARKIRNE POVRŠINE SE BODO ČISTILE: - parkirišče pri Osnovni šoli Štore; - parkirišče pri podružnični šoli Kompole; - parkirišče v spodnjih Štorah nasproti občinske stavbe. Zimska služba se bo izvajala kot v preteklih letih, vendar se za vse morebitne intervencije lahko obrnete na kontaktni osebi: BRANKO MLAKAR, tel.: 041/ 720 549 in VINKO HORJAK, tel.: 051 650 114. OPOZARJAMO, da tudi pri klicih upoštevate prioritete, ki so objavljene zgoraj! 4. prioriteta Poudarjamo tudi, da se HIŠNI PRIKLJUČKI in odseki cest, kjer ni V zimskem času se ceste ne vzdržujejo in se z zapadlim snegom stanovalcev, NE PLUŽIJO! zaprejo za ves promet. Miran Jurkošek, župan občine Štore Novosti, ki jih prinaša Zakon o dimnikarskih storitvah za uporabnike L icenčni sistem prinaša prednosti tako za dimnikarske družbe kot za uporabnike dimnikarskih storitev. Prednost za dimnikarske družbe je, da po novem ne bodo več omejene na območja, nov sistem pa pomeni priložnost tudi za tiste, ki do zdaj niso mogli opravljati dejavnosti, da ob izpolnjevanju pogojev lahko vstopijo vanjo. Najpomembnejšo novost zakon prinaša uporabnikom dimnikarskih storitev, da bodo imeli možnost izbire dimnikarske družbe z vsemi koristmi konkurenčnega trga, za uporabnike prijaznejšo izvajanje storitev ter cenovno konkurenčnost, saj bodo določene najvišje dovoljene cene storitev. DECEMBER 2016 Obveznost izbire dimnikarske družbe spremljajo obveznosti uporabnika, da: - omogoči prvi pregled za novovgrajeno malo kurilno napravo, - omogoči vpis male kurilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimnikarskih storitev, - dovoli izvajanje dimnikarskih storitev, - omogoči pregled pred uporabo malih kurilnih naprav ob spremembah pri malih kurilnih napravah, vgradnji novih naprav in začetku obratovanja neaktivnih naprav, eno leto hrani zapisnik o izvedenem pregledu ter na podlagi odločbe pristojne inšpekcije odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. 7 AKTUALNO ŠTORSKI OBČAN AKTUALNO ŠTORSKI OBČAN Če se uporabnik dimnikarskih storitev odloči zamenjati dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi, to stori do 30. junija tekočega leta za obdobje najmanj dvanajstih mesecev. To obdobje se lahko skrajša, če pristojna inšpekcija ugotovi, da dimnikarska družba ne opravlja dimnikarskih storitev v skladu s tem zakonom. kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Če uporabnik dimnikarskih storitev do 30. junija 2017 ne izbere dimnikarske družbe, se šteje, da je izbral izvajalca, ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo na področju dimnikarstva na območju, na katerem se nahaja njegova mala kurilna naprava, pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev. Uporabnik dimnikarskih storitev najkasneje do 30. junija 2017 izbere iz seznama dimnikarskih družb, ki ga bo Ministrstvo v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona objavilo na spletni strani (posredovali ga bomo tudi na vse občine), dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi za obdobje najmanj dvanajstih mesecev. Uporabnik dimnikarskih storitev lahko v primeru, da se njegova mala kurilna naprava dejansko ne uporablja, s tem pisno seznani Do objave seznama dimnikarskih družb na spletni strani Mi- dimnikarsko družbo, ki je na mali kurilni napravi zadnja opravinistrstva lahko opravlja dimnikarske storitve izvajalec, ki je la dimnikarske storitve, da vnese ta podatek v evidence. V takih na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno državno gospo- primerih bo pred začetkom uporabe potrebno opraviti ponovni darsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja pregled. Kako z migranti v prihodnje? K o smo se v Sloveniji pred letom dni soočili z množičnim prihodom migrantov na meje, si kljub jasnemu zavedanju o resnosti položaja in skrbnih pripravah verjetno nihče med nami ni prav dobro predstavljal, kakšen izziv nas čaka. Toda država, lokalne skupnosti in občine, humanitarne in nevladne organizacije ter prostovoljci smo pokazali, da lahko na državni in lokalni ravni tudi v tovrstnih izrednih razmerah dobro in usklajeno sodelujemo. Žal so se uresničile napovedi, da pojav migracij ni bil enkraten pojav, ampak dejstvo, s katerim bomo morali najti skupni način sobivanja. Že samo zavedanje, da so migracije odsev časa, v katerem živimo, je ključen korak k oblikovanju rešitev. Slovenija si vseskozi prizadeva tudi za iskanje skupnih, dolgoročno naravnanih rešitev na evropski ravni, ki bi pripomogle k učinkovitemu obvladovanju migracij, ter solidarno prevzema del odgovornosti v okviru projekta premestitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Poudarimo naj, da so razmere v naši regiji trenutno stabilne, vendar pa je dogajanje v naslednjem obdobju težko napovedati. Pričakujemo lahko, da bo do nezakonitih prehodov meja prihajalo ves čas in da se bo njihovo število v prihodnje še povečevalo. Zato so pristojni organi že pripravili nabor ukrepov, prilagojenih več različnim scenarijem. Medtem ko so varnostni ukrepi usmerjeni predvsem v dosleden in intenziven nadzor na meji, bomo z organizacijskimi ukrepi migrantom, ki bodo prišli na območje naše države, zagotovili ustrezno oskrbo in obravnavo v skladu z nacionalno in mednarodno zakonodajo. 8 DECEMBER 2016 Zavedamo se, da prihodi migrantov – tudi zaradi strahu pred ponovitvijo lanskih množičnih prihodov – marsikje po državi, še posebej pa na obmejnih območjih, v ljudeh zbujajo nelagodje. Ravno zato, ker ne želimo, da bi prehodi migrantov čez hrvaško-slovensko mejo vznemirjali prebivalstvo in njihov vsakdan, poskušamo situacijo reševati na čim bolj kontroliran način. Eden pomembnejših ukrepov je tudi vzpostavitev sprejemno-registracijskih centrov ob meji s Hrvaško. Smiselno je namreč, da migranti, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, med obravnavo ostanejo čim bližje meji in morebitnemu kraju vrnitve, tj. Hrvaški. Poudarjamo, da bodo ti centri vzpostavljeni le, če se bo število migrantov, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, tako povečalo, da jih ne bo mogoče obravnavati v obstoječih policijskih enotah. Centri bodo začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod nadzorom policije. Migranti bodo v centru največ do 72 ur, njihovo gibanje pa bo omejeno. Sprejemno-registracijski center bo razdeljen na sprejemni del, kjer se bodo izvajali policijski postopki, in bivalni del. Vse prevoze v center in iz njega bo opravljala policija in s tem zagotovila nadzor nad migranti ter največjo možno varnost za okoliško prebivalstvo. V centrih bo zdravstveno osebje poskrbelo za nujno medicinsko pomoč, poskr- bljeno pa bo tudi za otroke in mladoletnike brez spremstva. Država poskuša pri reševanju migrantske problematike ves čas ohranjati ravnotežje med obveznostmi, ki jih ima do migrantov po domači in mednarodni zakonodaji, ter varnostjo domačega prebivalstva. Vlada je in bo naredila vse, kar je v njeni moči, da do večjega obsega nezakonitih migracij na našem ozemlju ne bi prišlo, predstavniki pristojnih državnih organov pa so v stalnem stiku s predstavniki vseh ključnih občin in lokalnih skupnosti. Naloga, ki je pred nami, je zahtevna, terja veliko odgovornosti in naporov, zato se ob tej priložnosti ponovno zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali h konstruktivnemu reševanju migracijske krize. Urad Vlade RS za komuniciranje Informacije o aktualnem dogajanju na področju migracij in odzivu Slovenije nanje so na spletni strani pomoc.beguncem.gov.si. O neki trdoleski S vetinsko pokopališče in Almin grob sta se znašla v številnih medijih, ki so v glavnem nenaklonjeno poročali o posekanem drevesu, češ da je imelo drevo simbolni pomen in da je bil to grob poseg v kulturno zapuščino. Simbol je beseda grškega izvora, slovensko mu rečemo znamenje. Znamenja kažejo na globlji pomen nečesa, odkrivajo globljo vsebino. Tako poznamo naravna znamenja (živalska sled v snegu nam razkriva, katera žival je tekla mimo), dogovorjena znamenja (prometni znaki, markacije za oznako planinskih poti, matematični simboli in podobno) ter posebna znamenja, ki jih razume le določena skupina ljudi (na primer verska znamenja). V preteklih tednih so nekateri trdili, da je bilo posekano drevo na njenem grobu takšno posebno znamenje ali simbol. Ali res? Dejstvo je, da se je Almin grob večkrat spreminjalo. Celo križ, ki je bil najprej lesen s strešico, se je pred desetletji nadomestil s sedanjim kovinskim (ki pa sam po sebi res DECEMBER 2016 sodi v kulturno dediščino), namestil se je betonski okvir, ki ga prvotno ni bilo, na njenem grobu je rastlo že več različnih vrst cvetlic in grmičkov. Je problem sedaj drevo? Da, če bi šlo za neko ''tujerodno drevo, za katerega naj bi Alma prinesla semena iz neke tuje dežele'' ali '' njena prijateljica Tea ga je posadila na Almin grob'', kot so pisali nekateri mediji. To bi bila res lepa zgodba za popotnike, ki obiskujejo njun grob, če bi bila resnična, kajti zanimati nas mora le resnica. Strupene trdoleske na pokopališčih namerno nikjer ne sadijo. Le zakaj bi si Alma, ki se je spoznala na rastline (na svojem potovanju po svetu je mnoge likovno upodobila) na svojem bodočem grobu na Svetini želela strupeno drevo? Zakaj bi to želela prijateljica Tea? Resnici bližje je logično mnenje, da se je trdoleska zasejala sama, urejevalci pokopališča pa so njeno rast dopuščali in jo negovali, da se je nadpovprečno razvila. V naravnem okolju gozda ostane grmovje ali drevo nižje rasti. Morda je problem nastal ravno zato, ker so to počeli predolgo! Postajala je prevelika, deblo vse širše, že se je nagibalo nad osrednjo pot čez pokopališče, da bi kmalu motilo prehod skupini ljudi v procesiji. Vsako jesen je z listjem nasmetila več okoliških grobov, kar je nekatere lastnike grobov motilo. Semena navadne trdoleske raznašajo ptiči, saj je samorodno grmičasto listopadno drevo, doma povsod v slovenskih gozdovih, posebno še tam, kjer so ilovnata tla (na Svetini ilovice res ne manjka!). Ker je trdoleska strupena (strupeni alkaloid lahko že v 1 do 2 použitih rdečkastih plodovih pri majhnem otroku pripelje do kome), jo pametni kmečki ljudje ne razsajajo okoli po svoji zemlji, kvečjemu jo odstranijo tako kot druge strupene rastline (volčin, volčjo češnjo in podobno). Odkar smo v občini Štore, se je Almin grob lepo urejal! Pred tem je bil velikokrat v prav žalostnem in zapuščenem stanju. Za vzorno delo si občinski komunalni delavci zaslužijo le pohvalo. Na Alminem in Teinem grobu pa naj raste kaj primernejšega. V tistih težkih in bednih letih na Pečovniku je v njuno življenje kapnilo dovolj strupa. Vsaj v grobu na ljubljeni Svetini si zaslužita vse prej kot strupeno trdolesko! Betka Vrbovšek 9 AKTUALNO ŠTORSKI OBČAN AKTUALNO ŠTORSKI OBČAN Z majhnimi koraki do velikih sprememb v zdravju V Zdravstveni postaji Štore že eno leto deluje Center za krepitev zdravja, katerega namen je, da s preventivnim nemedikamitoznim pristopom zmanjšamo nastanek kronično nenalezljivih bolezni pri odrasli populaciji. V Centru za krepitev zdravja izvajamo zdravstveno vzgojne delavnice, katerih namen je opolnomočiti ljudi, da s spremembo nezdravega življenjskega sloga pripomorejo k boljšemu zdravju in začnejo skrbeti za lastno zdravje, ki je ena naših najvišjih vrednot. Omenjene delavnice izvajamo tako v Zdravstveni postaji Štore, Zdravstveni postaji Vojnik in Dobrna kot v Zdravstvenem domu Celje. Naš namen se je približati ljudem v vseh okoljih in s tem zmanjšati neenakost v zdravju odraslih ljudi, zato izvajamo delavnice v različnih društvih v lokalni skupnosti. Letos smo tako v občini Štore zelo dobro sodelovali z lokalnim Društvom upokojencev Štore, Kompole in Prožinska vas. Izvajamo tudi promocijo zdravja na delovnem mestu v delovnih organizacijah. V letošnjem letu smo skozi celotno leto izvajali različne delavnice v Domu starejših občanov Lipa, ki so bile namenjene tako zaposlenim kot stanovalcem. Izvedli smo delavnico v delovni organizaciji Štore Steel d.o.o., Valji d.o.o. Štore, Kovintrade in Echo, ter se pridružili različnim dogodkom v občini Štore. Sodelovali smo s Krajevno skupnostjo Svetina, kjer smo na dan krajevne skupnosti izvedli »Odprta vrata za zdravje«. V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, PE Celje smo izvedli Svitov dogodek. Pridružili smo se dogodkom Slovenske vojske in prireditvi »Šport špas«, ki jo je organizirala Osnovna šola Štore. Zelo smo bili veseli vsakršnega povabila in sodelovanja. Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem sodelujočim za njihovo sodelovanje in veseli bomo vsakršnega sodelovanja tudi v bodoče. Hkrati bi se radi zahvalili Občini Štore in županu Miranu Jurkošku za vso podporo in pomoč pri naši prepoznavnosti. Ob koncu letošnjega leta smo ponosni, da smo v prvem letu našega delovanja na celjskem območju izvedli kar 230 temeljnih delavnic (Zdravo živim, Ali sem fit?, Tehnike sproščanja), 106 modulov (Zvišan krvni tlak, Zvišane maščobe v krvi, Zvišan krvni sladkor, Sladkorna bolezen tipa 2) in 119 poglobljenih obravnav, kar znaša skupaj 455 zdravstveno vzgojnih delavnic. Temeljne delavnice in moduli so enkratno srečanje, katerih namen je pridobiti informacije in opolnomočiti ljudi s področja dejavnikov tveganja za nastanek kronično nenalezljivih bolezni ali poučiti posameznike o kvalitetnem življenju s kronično nenalezljivo boleznijo. Poglobljene delavnice so večkratne delavnice, s katerimi udele- ženca motiviramo in mu nudimo podporo pri spreminjanju življenjskega sloga. Vsaka dolgotrajna sprememba življenjskih navad potrebuje daljšo obravnavo, s katero želimo doseči dolgotrajen učinek na zdravje. Zato izvajamo svetovalnice za zdrav življenjski slog (Zdrava prehrana, Gibam se, Zdravo hujšanje, S sladkorno boleznijo skozi življenje), svetovalnice za duševno zdravje (Podpora pri spoprijemanju z depresijo, Obvladovanje stresa, Obvladovanje anksioznosti ali tesnobe) in svetovalnice za vedenja zasvojenosti (Skupinsko svetovanje za opuščanje kajenja, Individualno svetovanje za opuščanje kajenja, Individualno svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola). Vtisi udeležencev naših delavnic GIBAM SE „Bila sem skeptična na začetku, vendar so rezultati pokazali, da sem se motila. Zelo dobro, hvala.“ DA ,OPUŠČAM KAJENJE „Na individualnem svetovanju Da, opuščam kajenje mi je bil najbolj všeč pogovor in podpora pri doseganju cilja, da postaneš nekadilka.“ S SLADKORNO BOLEZNIJO SKOZI ŽIVLJENJE „Edino zdravilo sem jaz.“ SPOPRIJEMANJE S STRESOM »Ugotovila sem, da ne smem poskušat kar naprej spreminjat drugih, ampak moram spremeniti sebe. Malo sem že začela, ni preprosto, bo pa tako mogoče sčasoma malo lažje.« Tako smo v Zdravstveni postaji Štore izvedli različne zdravstveno vzgojne delavnice in svetovanja. Najbolj smo ponosni na naše udeležence, ki so s svojo vztrajnostjo in željo po spremembi življenjskega sloga dosegli dobre in učinkovite rezultate. V prvi delavnici zdravo hujšanje je namreč kar 6 udeležencev shujšalo med 14 in 16 kg, 5 udeležencev pa okoli 10 kg. Ponosni smo na vsakega udeleženca, ki z majhnimi koraki in spremembami izboljšuje svoj življenjski slog ter skrbi za svoje zdravje in kakovostnejše življenje. Vsi se 10 DECEMBER 2016 zavedamo, da nam ob hitrem tempu življenja primanjkuje časa zase in za naše zdravje. Pozabljamo na aktivnost v prostem času, posledica razvoja novih tehnologij pa je doprinesla k sedečemu slogu življenja. Posledice nezdravega načina življenja so hude in lahko posameznika privedejo do nepopravljivih posledic v zdravstvenem stanju ali celo do kroničnih nenalezljivih bolezni. Zato vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružijo pri spre- minjanju življenjskega sloga in izboljšanju, krepitvi ali ohranitvi naše največje vrednote: ZDRAVJE. In kot je dejala ena izmed udeleženk: »Spoznala sem, da nisem sama. Morda te težave niso tako grozne, kot sem mislila, verjamem pa, da jih bom lahko premagala.« Pridružite se aktivnim in uživajte v zdravju! lavnice Zdravo hujšanje, Zdravo jem, Gibam se in S sladkorno boleznijo skozi življenje. Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružijo. Za informacije o možnosti vključitve v posamezne delavnice ali prijave na katero izmed delavnic se obrnite na Natašo Kolar, dipl. m. s., ki je dosegljiva na telefonski številki 03 780 23 28 ali po elektronski pošti nataša.kolar@ V Zdravstveni postaji Štore bomo v januarju zd-celje.si. izvedli poglobljene zdravstveno vzgojne deNataša Kolar Dvig imunske odpornosti za zdrav korak v zimski čas Z ima je tik pred durmi in s tem tudi čas, ko nam lahko različni virusi prinesejo obdobje prehladov, gripe, viroz, zamašenih nosov, kašljanja in kihanja. Po tradicionalni kitajski medicini pride do prehlada ali gripe zaradi slabega imunskega sistema ter invazije patogenih mikroorganizmov, ki pridejo v naše telo skozi nos ali kožo. Sedaj je še ravno pravi čas, da si svoj imunski sistem izboljšamo in okrepimo. Prehladna obolenja Največkrat naš organizem napade prehlad. Najprej moramo določiti, kakšnega vzroka je prehlad – ali gre za prehlad, ki prihaja iz mraza, ali za prehlad, ki prihaja iz toplote. Prehlad, ki prihaja iz mraza, se kaže v znakih, ki vključujejo kihanje, izcedek iz nosu, srbeče grlo, belo sluz in izkašljevanje. Prehlad, ki prihaja iz toplote, se kaže kot vneto grlo, pojavi se vročina ali mrzlica, nenehna žeja, zamašen nos z rumenim izcedkom. Glede na ta dva dejavnika je priporočeno pri vsaki vrsti prehlada uživati drugačno prehrano in drugačne začimbe. V primeru prekomernega mraza je potrebno uživati hrano, začimbe in čaje, ki nas bodo notranje ogreli. To so ingver, cimet, čili, čebula, česen in različni zeliščni čaji. V primeru prekomerne toplote uživamo hrano, ki bo iz naše notranjosti odstranila presežek toksične toplote, zato je priporočljivo pitje limonade, grenivkinega in pomarančnega soka ter različnih zelenjavnih sokov. V obeh primerih, torej ne glede na vrsto prehladnega obolenja, pa je potrebno iz prehrane izločiti vse mlečne izdelke, sladkorje,moko, predelane izdelke in suhomesnate izdelke. Kaj še lahko storimo sami, če smo že zboleli: - jejmo lahko in hitro prebavljivo hrano, npr. zelenjavne enolončnice, pokuhano sadje, riž, - dobro se naspimo, kajti med spanjem se tvori melatonin, spalni hormon, ki je hkrati tudi najmočnejši antioksidant, - pripravimo si čaj iz rastlin glede na vrsto prehlada, - pripravimo si inhalacijski pripravek, vanj kanimo kapljico eteričnega olja kafre, sivke ali evkaliptusa, - tudi kamilični obkladki ali obkladki s čebulo na prsih ali stopalih so odlični, - pogosto zračimo stanovanje, vendar se takrat pazimo prepiha. Čaj z ingverjem, ki pogreje celotno telo Pitje tega zdravilnega čaja nam bo zagotovo zelo pripomoglo k dvigu odpornosti. Zato si ga pogosto skuhajmo in uživajmo v njegovem aromatičnem, rahlo pekočem okusu. Za liter in pol tega čaja potrebujemo: - pest svežega ingverja, - eno limono, - jedilno žlico medu in - pol čajne žličke cimeta. Vodo zavremo, ingver olupimo kot krompir in ga narežimo na čim tanjše rezine. Vrelo vodo odstavimo, vanjo stresemo ingver, posodo pokrijmo in pustimo stati 5-7 minut. Nato iz vode odstranimo ingver in dodamo cimet. Pustimo, da se nekoliko ohladi in na koncu dodamo še ožeto limono in med. Pri svežem ingverju pa moramo upoštevati še naslednje: ne pustimo ga v vodi več kot 10 minut, saj bo drugače čaj zelo pekoč in lahko draži dihala. Ko ga poberemo iz vode, ga shranimo, saj ga lahko zaradi ogromno učinkovin v istem dnevu uporabimo dvakrat. Mojca Vrečer, foto: Rosvita Jager DECEMBER 2016 11 AKTUALNO ŠTORSKI OBČAN AKTUALNO ŠTORSKI OBČAN Izdelovanje salam P rihaja čas kolin in z njimi povezan je tudi čas izdelovanja domačih klobas in salam. V spodnjih vrsticah sem napisal nekaj osnov in napotkov za izdelavo domačih suhih salam, ki sem jih povzel iz knjige Suhe mesnine na Slovenskem, avtorja dr. Stanislava Renčlja. Izdelovanje salam ima polstoletno tradicijo. Izdelovanja so se previdno lotili najbolj vešči mesarji. Največ preglavic sta povzročala sušenje v povsem naravnem okolju in pomanjkanje primernih črev (ovitkov). S pridobivanjem izkušenj in znanj pa se danes krog izdelovalcev salam vedno bolj širi. Veliko salam se izdela za porabo na domu, čedalje več domačih salam pa je namenjeno tudi prodaji. Eni menijo, da je beseda salama grškega izvora, ker so takšne mesnine izdelovali v grškem mestu Salamis na vzhodni obali Cipra, drugi pa sodijo, da je koren besede salama v latinski besedi sal (salis), kar pomeni sol. Najpogosteje so salame narejene iz dveh delov svinjine, enega dela govedine in enega dela slanine. Količina dodane soli je od 2,4 do 2,8% in je nekoliko večja kot za klobase. Nasoljen nadev večkrat premešamo in pustimo en dan, da se uleže in odcedi. S temeljitim mešanjem dosežemo večje izločanje mesnega soka in s tem večjo lepljivost in povezanost mesnega nadeva. Slanino previdno dodamo, vmešamo (porazdelimo) ob koncu mešanja. Dodatek popra in česna naj bo zmeren. Za boljši okus in lepšo barvo lahko dodamo do 1% sladkorja. Druge začimbe (lovor, brinove jagode, muškatni orešček…) niso nujno potrebne in so bolj stvar okusa posameznikov. Salame z dodatkom govejega mesa so prej suhe, manj sočne in bolj grobe teksture v ustih. Salama je naziv za mesnine iz mletega mesa, polnjenega v ovitke z večjim premerom. Salame bi v premeru naj merile 5 cm in več. Narejene so iz najboljših vrst mesa in čvrste slanine. Sušimo in zorimo jih v naravnem okolju pri nizkih temperaturah ali pa v klimatiziranih sušilnicah. Za salame uporabimo najboljše meso težjih in starejših prašičev. Pri pripravi mesa odstranimo krvave dele, hrustance, koščice, kite, kožice, bezgavke in večje krvne žile. Od mesa ločimo vso mehko slanino. Uporabljamo le trdo slanino z vratu, hrbta, stegen in pleč; mehkejša se med mletjem razmaže! Čvrsto hrbtno slanino lahko narežemo ročno v obliki kock, le-te naj bodo velike okoli 1 cm. Dobre salame pripravimo iz 80% mesa in 20% slanine. Delež slanine naj ne presega 25%. Pri večjem deležu slanine so salame premastne, nadev je bolj mehak in se tudi slabše sušijo. Če je slanine premalo, so izdelki pusti in tudi čvrstejši. Velikost koščkov mesa znaša od 10 do 13 mm, velikost delcev slanine pa od 5 do 8 mm. Zelo pogosto se salamam dodaja tudi do 20% govedine. Dodatek govedine, zmlete v debelini 4 do 6 mm, povečuje povezanost nadeva. 12 Sledi polnjenje. Polnjenje salam je zelo zahtevno opravilo. Nadev je treba ves čas polniti enakomerno – pod enakim pritiskom. V prerahlo napolnjenih delih nastanejo med sušenjem prazna mesta. Pomembna sta občutek v rokah in pazljivost pri delu. Salame lahko povijemo tudi z vrvico, pri čemer ostane nadev bolj stisnjen. Od homogenega nadeva je odvisen tudi potek sušenja salam. Dandanes se nadev polni predvsem v razne ovitke iz naravnih vlaken in materialov, ki zagotavljajo prepustnost za vodo. Ko se ovitek suši, salame zelo rahlo dimimo. Dimljenje opravimo s hladnim dimom pri temperaturi do 25˚C, da ne uničimo naravno prisotnih encimov. Uporabimo primeren les (bukov ali gaber). Salame morajo biti pred dimljenjem na površini suhe. Sušiti začnemo pri visoki relativni vlažnosti zraka. Vlažnost zraka postopoma znižujemo, da preprečimo zasušitev (nastanek skorje) zunanjega roba salam. Sušenje salam zahteva stalno spremljanje temperature, relativne vlage (RV) in osuška. Pred sušenjem opravimo odcejanje salam, le-to naj bo pri temperaturi od 20 do 22 ˚C, pri 90 % RV in naj traja 16 do 18 ur. Salame brez plesni sušimo pri nižji RV, to je med 70 in 75%, salame s plesnijo pa sušimo pri 80 do 85% RV. Pri nižji RV se razvijajo bele plemenite plesni, pri višji RV pa se razvijajo zlasti ne- DECEMBER 2016 želene plesni zelene, rjave in tudi črne barve. Hitrost sušenja salam je odvisna od vrste mesa, velikosti delcev mesa in slanine, premera salam, razmerja med mesom in slanino in od številnih drugih faktorjev. Salame, narejene iz mesa starejših in težjih prašičev, manj dehidrirajo in osušek je manjši. Pri salamah, narejenih iz mesa lažjih prašičev, je dehidracija večja in s tem tudi večji osušek. dragocene podatke o dnevnem ali tedenskem osušku. Na podlagi podatkov lahko reguliramo hitrost sušenja. Z nadzorovanim sušenjem bo osušek manjši, salame bodo sočnejše in senzorično sprejemljive. Vsem izdelovalcem domačih salam želim obilo uspeha in ugodne vremenske razmere. Vsem preostalim pa obilo kulinaričnih užitkov Sušenje in zorenje salam traja od 3 do 4 mesece. Osušek lahko zna- ob uživanju mesnih dobrot. ša od 36 do 45% in več. Z rednim tehtanjem salam bomo dobili Uroš Kumperger Začimbe Z Začimbe, primerne za mesnine V sodobni kuhi, peki in pripravi jedi je umetnost začinjanja že dobro razvita. Pri pripravi mesa za sušenje, bodisi klobas bodisi celih kosov, sta v praksi v rabi predvsem poper in česen. Nekateri pa že uporabljajo številne začimbe in iščejo vedno nove kombinacije. Pri suhih mesninah sta nedvomno najpomembnejša značilen vonj in aroma mesa, ki nastaneta med sušenjem in zorenjem mesa. Značilno aromo mesa naj začimbe le dopolnjujejo, ne pa prekrivajo. Da bi to dosegli, moramo poznati lastnosti vsake začimbe posebej ter imeti občutek za pravilno izbiro, kombinacijo in količino začimb. Aromatične snovi začimb so v plodovih, listih, cvetovih, lubju, koreninah. Začimbe se uporabljajo cele, zdrobljene in zmlete. V nadaljevanju je prikazan opis najpogosteje rabljenih začimb. Poper Črni ali beli poper sta plodova iste rastline. Črni je ostrejši kot beli. Obe vrsti sta močnega, aromatičnega vonja in okusa. Ostrino daje alkaloid piperin. Značilen vonj daje eterično olje. Terpeni pomembno vplivajo na aromo izdelkov. Poper vsebuje še škrob, smolo in olje. Uporabljamo ga pri vseh vrstah klobas, salam ter kosov mesa. ačimbe so izdelki rastlinskega izvora, določene sestave, vonja in okusa, ki jih dodajamo živilom zaradi izboljšanja njihovega vonja, okusa ali lažje prebavljivosti. Hrani dajejo posebne lastnosti – le-ta postane prijetnejša in okusnejša. Z ustrezno pripravo in izbiro začimb, s poznavanjem načina in jakosti njihovega delovanja ter njihove sestave lahko pridobimo izdelke, ki se odlikujejo po senzoričnih lastnostih ter z boljšo kemično in mikrobiološko obstojnostjo. Dodajanje začimb pomeni tudi njihovo antioksidativno, antimikrobno in antifungicidno delovanje. Začimbe preprečujejo oksidacijo masti ali pojav žarkosti ter podaljšajo trajnost izdelkov. Kakovost začimb se spreminja odvisno od časa žetve, podnebja, načina obdelave tal in priprave začimb. To dokazuje, da neka začimba v vsakem izdelku ne deluje vedno enako. V naravni obliki je antioksidativno delovanje začimb ponavadi močnejše kakor delovanje njihovih izvlečkov. Zato je bolje uporabljati naravne začimbe, saj dodajanje ekstraktov lahko povzroči nevšečnosti, predvsem Česen pri zorenju trajnih klobas. Česnovi stroki so svojevrstnega ostrega vonja z rahlim nadihom po V mikrobiološkem pogledu pa so začimbe paradoks – hkrati so no- žveplu in rahlo pekočega, značilno česnovega in sladkobnega okusa. silci številnih mikroorganizmov, delujejo pa tudi antimikrobno. Zato Pomembno je eterično olje, ki povzroča vonj po česnu. Uporabljamo je pomembno, da začimbe z močnim antimikrobnim delovanjem ga zlasti pri pripravi salam, klobas in namazov. Dajemo ga v razsol in odmerjamo previdno, da ne zaviramo razmnoževanja želenih mikro- pri suhem načinu soljenja med sol. S česnovo vodo namažemo tudi organizmov in tako negativno vplivamo na naravne procese zorenja. kose mesa, predem jih damo v naravne ovitke in sušiti. Česen zavira razmnoževanje številnih bakterij, podaljšuje obstojnost mesa ter varuje porabnika pred okužbami in zastrupitvami z živili. Zaradi snovi v česnu, ki vsebujejo žveplo, ima tudi zdravilen učinek, dokazano pa ima še antioksidativno in fungicidno delovanje. Lovor Uporabljamo posušene lovorove liste, ki imajo močan vonj in aromatičen, grenak okus. Lovorove liste dajemo v razsol. Brin Suhe brinove jagode imajo dišeč vonj po balzamu in aromatičen, greDECEMBER 2016 13 AKTUALNO ŠTORSKI OBČAN AKTUALNO ŠTORSKI OBČAN nak smolnat okus s sladkim priokusom. Eterično olje vsebuje predvsem terpene, jagode pa še grenčico, juniperin, čreslovino, smolo, apno in do 30% sladkorja. Brinove jagode z izredno bogatim sestavom dodajamo v razsol, vejice z jagodami pa so pogost dodatek pri dimljenju izdelkov. Paprika Uporabljamo posušeno in mleto papriko. Mleta paprika vsebuje kapsaicin, rdeča barvila (karotenoide), veliko askorbinske kisline in številne maščobne kisline. Ponekod s papriko premažejo vse večje kose mesa tik pred sušenjem. Paprika je tudi nepogrešljiva začimba pri uživanju suhe, zrele slanine. Čebula Čebula je rezkega, ostrega vonja ter sladkega, aromatičnega in ostrega okusa. Ponekod jo dajejo v razsol in zaseko. Kumina Plodovi kumine imajo prijeten, svojevrsten aromatičen vonj in oster, pekoč okus. Kumino dodajamo v »kožence«, zaseko in v manjših količinah tudi v klobase (jetrne, kožne). Muškatni orešček Mleti oreščki imajo svojevrsten, prijeten aromatičen vonj po muškatu in močan, pekoč okus. Vsebujejo eterična olja in maščobe. V velikih količinah ga uporabljajo v mesni industriji, pri izdelavi suhega mesa pa ga uporabljajo le redki (salame, divjačina). Klinčki Sušeni klinčki so značilnega in močnega vonja ter skoraj pekočega okusa. Vsebujejo eterična olja, maščobe in tanin. Le redki jih uporabljajo pri izdelovanju salam, zlasti pri salamah z divjačino. Koriander Zreli koriandrovi plodovi imajo prijeten, blago aromatičen vonj in okus. Eterično olje vsebuje koriandol in pinen. Koriander veliko uporabljajo v mesni industriji pri vseh vrstah mesnih izdelkov. Ingver Posušene ingverjeve korenine so aromatičnega vonja in pekočega, ostrega okusa. Eterično olje vsebuje seskviterpen in zingiberol. Značilen blag vonj daje alkohol teh dveh sestavin. Oster okus povzroča oleoresin ali gingerin, ki ga sestavljajo gingerol, zingerol in razne smole. Z njim začinjamo mesne izdelke in salame. Timijan Cvetovi in listi so prijetnega, dišečega vonja in ostro aromatičnega okusa, zato ga moramo uporabljati previdno. Vsebuje od 1 do 2,5% eteričnega olja. Timijan uporabljamo kot začimbo za jetrne klobase. Majaron Na Primorskem ni hiše, kjer v posodi ne bi gojili majarona. Njegovi listi so značilnega aromatičnega vonja in rahlo pekočega okusa. Majaronovo olje vsebuje kafro ali borneol. Majaron veliko uporabljajo pri izdelavi klobas, zlasti krvavic in jetrnic. Rožmarin Listi vsebujejo od 1 do 2,5% eteričnega olja z veliko količino terpena, poleg tega pa še čreslovino, grenčico in smole. Imajo močan aromatičen okus po kafri. Rožmarin deluje antioksidativno. Poleg drugega ga uporabljamo tudi pri izdelavi klobas in salam. Kardamom Njegova zrna so prijetnega, aromatičnega vonja in pikantnega okusa. Kardamom vsebuje od 4 do 8% eteričnih olj. Uporablja se v mesni industriji – v proizvodnji klobas. Gorčica Zmleto gorčično seme ima oster okus po redkvici. Poleg 30% maščob (gorčično olje) začimba vsebuje glikozid sinalbin, ki je blagega okusa in šele pod vplivom encima mirozina in vode razpade v ostro sinalbinsko gorčično olje, ki določa okus. V mesni industriji jo uporabljamo kot dodatek klobasam. Seveda pa dišave in začimbe ne dajejo jedem le prijetnega vonja in okusa, ampak imajo tudi zdravilni učinek. 'Odišavite si hrano, odišavite si življenje'. 14 Uroš Kumperger DECEMBER 2016 Bodimo odgovorni lastniki AKTUALNO ŠTORSKI OBČAN Obvestilo KORK ŠTORE Uradne ure skladišč Skladišče 1 z oblačili ima uradne ure vsaki drugi petek v mesecu od 15. do 16. ure, skladišče 2 s kosovnimi predmeti (bela tehnika, pohištvo itd.) pa vsako drugo soboto v mesecu od 9. do 11 ure zjutraj. Poziv podjetnikom V skladišču 1 mesečno zberemo 4 prikolice oblačil. Med njimi je veliko takih, ki so neprimerna in jih odbiramo za reciklažo, ki je v Škofji Loki. Podjetniki, ki pri svojem delu potrebujete bombažne krpe za čiščenje, lahko le-te dobite z naročilom brezplačno. Pokličite na telefonsko številko 031/802-709 in pripravili vam jih bomo. Stanislav Štefanec Število zapuščenih mačk se povečuje iz leta v leto in nič drugače ni v občini Štore. Vzrok so predvsem neodgovorni lastniki, ki ne poskrbijo za sterilizacijo in kastracijo, nato pa nezaželene mladiče včasih odvržejo kar ob cesti. Tisti, ki imajo srečo, da preživijo, se razmnožujejo naprej. Te živali potem postanejo breme občine in vseh občanov. Mačke spolno dozorijo po petem mesecu starosti in lahko imajo vsako leto do štiri legla, vsakič do šest mladičev. Ti mladiči pa se čez pet mesecev spet začnejo množiti. Tako sta sterilizacija in kastracija v dobro lastnikov mačk, mačk samih in okolja, saj je pobijanje in pobijanje zapuščenih mladičev nezakonito in nehumano. ZAKON O ZAŠČITI HIŠNIH ŽIVALI (11. člen) pravi tudi, DA MORA LASTNIK HIŠNIH ŽIVALI Z ZAGOTOVITVIJO OSAMITVE, KONTRACEPCIJE, STERILIZACIJE ALI KASTRACIJE ŽIVALI PREPREČITI ROJSTVO NEZAŽELENIH ŽIVALI. Druge prednosti sterilizacije: ni gonitve in neprijetnih vedenjskih vzorcev, zmanjšana možnost nekaterih zdravstvenih težav, poškodb. Tudi v Društvu proti mučenju živali Celje poskušamo z ozaveščanjem ljudi prispevati k bolj odgovornemu lastništvu živali, zato na naših stojnicah opozarjamo na pomen kastracij in sterilizacije. Za vsako pomoč smo vam na voljo na telefonski številki: 070/715-854 (Verica Štante), DPMŽ Celje. V trgovini Mercator na Lipi je nastavljen voziček za zbiranje prostovoljnih prispevkov hrane in priboljškov za manj srečne živali v Štorah in okolici. Da se bližajo prazniki tudi zanje, so z izvirnim prazničnim plakatom z naslovom POLEPŠAJMO PRAZNIČNE DNI ŽIVALIM lepo prikazali učenci Osnovne šole Štore. Hvala vsem, ki prispevate donacije v nastavljen voziček! V zimskih dneh pa ne pozabite na vse živali, ki naj imajo hrano v zavetju. Verica Štante DECEMBER 2016 15 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Slavnostna akademija ob 140. obletnici čebelarskega društva Henrik Peternel Celje »Z ibajoči ples je vzorec ustaljenih signalov, s katerimi čebele sporočajo oddaljenost in tudi smer paše.« Te besede in še mnoge druge znamenitosti je v Zborniku, ki je izšel ob častitljivi obletnici našega društva, zapisal avtor izčrpnega prispevka z naslovom Pregled razvoja čebelarskih organizacij v Celju in okolici, dr. Bojan Himmelreich, ki je pripravil tudi prispevek o Henriku Peternelu, po katerem je društvo, ki bolj ali manj uspešno deluje že od leta 1876, dobilo svoje ime. V Zborniku je mogoče prebrati še marsikaj, a na tem mestu bi radi izpostavili slavnostno akademijo, ki je v Narodni dom v Celju 10. septembra privabila veliko veselih čebelarjev, njihovih družin, prijateljev in mnogo drugih ljudi, ki imajo radi naravo in vse, kar je povezano z njo. Radi imajo torej življenje …Vsi vemo, da če bi umrle čebele, bi kmalu umrli tudi ljudje. Slavnostno in veselo je bilo. Kako tudi ne?! Obletnica je dovolj visoka, da si zasluži najvišje priznanje. Veseli nas, da se je s tem strinjal tudi predsednik RS, gospod Borut Pahor, ki je prevzel celo častno pokroviteljstvo nad praznovanjem, za kar se mu v imenu društva iskreno zahvaljujemo. Zanimivo je bilo slišati vse pozdravne govore, a izpostavili bi govor gospoda Petra Gra- 16 dišnika, predsednika ČD Henrik Peternel, ki je v svojem nagovoru na kratko orisal delo društva v preteklem obdobju. Poudaril je, da je društvo skrbelo za izobraževanje svojih članov na področju zdravstvenega varstva čebel, o tehnologiji čebelarjenja, o smernicah dobrih higienskih navad … Društvo je na več tečajih poskrbelo za izobraževanje čebelarjev začetnikov. Aktivno je delovalo v svojem okolju, sodelovalo z Mestno občino Celje, ki smo jo lani vključili v projekt Čebelam prijazna občina, Krajevno skupnostjo Pod gradom, Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, celjsko enoto Nacionalnega veterinarskega inštituta ter z osnovnimi šolami in vrtci. Ni mogel niti mimo Apimondie, svetovne zveze čebelarskih organizacij, na katero je ČD Slovenije vložila kandidaturo Slovenije za zasedanje v letu 2021 in se hkrati odločila, da bo v primeru izbora naše države za izvedbo kongresa le-ta potekal v Celju. To je priznanje, hkrati pa velika obveza … A če bo potrebno, bomo zmogli tudi to. Spodbudne in pohvalne besede o bogati tradiciji čebelarstva je izrekla podžupanja občine Celje, gospa Darja Turk, ki je izpostavila odlične projekte (npr. Medeni zajtrk v šolah, Dan kranjske čebele, Kar sejemo, to žanjemo …) in pozdravila, da tudi naše – najstarejše delujoče ČD v Sloveniji – podpira prizadevanje, da 20. maj razglasi za Svetovni dan čebel. Ne pozabimo, da se je ravno 20. maja 1734 rodil za slovensko čebelarstvo najpomembnejši svetovno znani čebelar Anton Janša. Da smo Slovenci narod z dolgoletno bogato čebelarsko tradicijo, je v svojem govoru poudaril tudi podpredsednik ČZ Slovenije, gospod Franc Šmerc, ki je v svojem govoru izrekel našemu društvu tudi iskrene čestitke. Program je strokovno povezovala gospa Maja Ratej, ki je ob podelitvi plaket in priznanj želela izpostaviti zlasti najstarejšega čebelarja, veterana, ki je član našega društva že celih sedemdeset let. Ni kaj, gospod Jože Kolman je res »korenina«, ki ji verjetno tudi drugod »ni para«. A očitno mu je bilo vedno več do dela kot do govorjenja in izpostavljanja, zato se je skromno »izmuznil«. Vsi pa mu na tem mestu še enkrat iskreno čestitamo, saj je vsem čebelarjem velik navdih. Iskrene čestitke veljajo tudi vsem ostalim nagrajencem. Lepo vas je bilo videti na odru, saj nam vsem, še zlasti pa začetnikom, vlivate prepričanje, da je čebelarjeva pot čudovito sobivanje človeka in narave. DECEMBER 2016 Program je očaral, ko so na oder stopili otroci OŠ Franca Kranjca in s svojim nastopom raznežili vse v dvorani. Nič manj ni ganilo ubrano petje MPZ Pod gradom, ansambel Vikija Ašiča pa s Slakovo pesmijo Čebelar ni doživel le glasnega aplavza, ampak ob zahtevani ponovitvi še mrmranje ali celo petje vseh gledalcev v dvorani. In kot vemo, nam narava dan za dnem ponuja prizore neprecenljive vrednosti. Dovolimo si jih videti in živeti z njimi. Če je le mogoče, to čarobnost ujemimo v posnetke. Naj jih Očitno o tem že zelo močno razmišlja naš čeobčutijo ali vsaj vidijo tudi prihodnji rodovi. belar, gospod Marjan Čebela, čigar posnetki na razstavi v preddverju Narodnega doma so zaokrožili slavnostno akademijo ob 140. obletnici društva. Še mnogo bi lahko povedali, a naj vas naše društvo zamika tudi tako, da boste segli po Zborniku, ki je izšel ob obletnici. Izvedeli boste več o našem društvu in spoznali vsaj nekatere člane, ki so v svojih prispevkih dovolili pokukati v svoj svet, v katerem imajo čebelice zelo pomembno vlogo. Naj tako tudi ostane. Lepo bi bilo, če bi v tako sobivanje pritegnili še več mladih. Pridružite se nam. Veseli vas bomo. Blanka Polutnik Almini dnevi na Svetini 2016 T udi letošnji oktober smo člani Turističnega društva Štore posvetili svetovni popotnici in pisateljici Almi Karlin. Naša tradicionalna prireditev Almini dnevi na Svetini 2016 je bila ponovno dvodnevna. V soboto, 8. oktobra, smo v Domu na Svetini organizirali brezplačno potopisno predavanje z naslovom »Divja Aljaska«. Gospa Barbara Popit nas je popeljala v nekoliko drugačen svet, kot smo ga vajeni. Fotografije so nam odkrile lepote ledenih prostranstev, zanimivo pokrajino, rastlinje, utrip življenja… Preživeli smo prijeten večer in izvedeli in videli marsikaj novega o tej daljni deželi. V nedeljo, 9. oktobra, pa je bil tekmovalni del Alminih dni. Velik šotor, ki smo ga postavili, je nudil zavetje sedmim tekmovalnim ekipam, ki so kuhale golaž v kotličku, in kmečki tržnici. Za prijetno vzdušje na prireditvi so, kot po navadi, poskrbele ekipe kar same. Letos so nas s svojo glasbo razvajali Veseli jahači, za kar smo jim zelo hvaležni. DECEMBER 2016 17 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Ekipa Pri vročem kotličku iz Vojnika je sabo pripeljala Joškovo bando, tako da glasbe in plesa tudi tokrat ni manjkalo. Obiskali so nas tudi otroci Osnovne šole Štore, ki so se potrudili in peš prišli na Svetino. Komisija, ki je ocenjevala golaž, delo ekip in urejenost tekmovalnega prostora, je imela tudi letos zelo težko delo. Jure Zdolšek (ljubiteljski kuhar in učenec Bineta Volčiča), Damjan Šolman (mojster za jedi na 18 žlico) ter članica Jošove bande (gospa Žlavs) so odločili, da je zmagala ekipa LPZ Štore, druge so bile Cvetke - kuharice Vrtca Lipa, tretja pa je bila ekipa Pri vročem kotličku. Ves golaž smo brezplačno razdelili med obiskovalce in prav vsi smo se strinjali, da je bilo kosilo odlično! Mojca Korošec DECEMBER 2016 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Srečanje starejših občanov občine Štore K ot že kar nekaj let zapored je tudi letos Občina Štore organizirala srečanje starejših občanov. Letošnje srečanje, ki se ga je udeležilo kar lepo število starostnikov, je bilo v sredo, 9. novembra 2016, v jedilnici Osnovne šole Štore. Srečanje so s kulturnim programom popestrili učenci Osnovne šole Štore. Vse navzoče sta pozdravila in nagovorila župan Miran Jurkošek in ravnateljica Osnovne šole Štore, Mojca Rožman. Po končanem kulturnem programu je sledilo okusno kosilo, ki so ga pripravili kuharji in osebje Osnovne šole Štore in Vrtca Lipa. Ob dobri kapljici je potekal sproščen klepet z županom, ki se je sprehodil od mize do mize in poklepetal z udeleženci srečanja. Ob okusni hrani je čas hitro minil, vsi navzoči pa so ob slovesu prejeli tudi priložnostno darilo. Besede zahvale, iskrice v očeh in lepe želje so bile zadostno potrdilo, da so starejši tega srečanja veseli in da jim takšen dan veliko pomeni. Domov so odhajali s prijetnim občutkom v duši in z mislijo, da je še nekje nekdo, ki ima posluh za starejše. Nena Kopinšek Nastop otrok na dnevu odprtih vrat SIBAHE V ponedeljek, 24. 10. 2016, je skupina vrtčevskih otrok, ki obiskujejo pevski zbor in krožek Carla Orffa, nastopila na dnevu odprtih vrat banke hrane Sibahe. Otroci so bili navdušeni in so samozavestno nastopili. Gostitelji so nas bili zelo veseli, bilo je sproščeno in lepo. Tanja Kragelj in Karmen Gorjup Žgank DECEMBER 2016 19 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN IZ GENERACIJE V GENERACIJO Ob otvoritvi nove hale Beni-Tehing Z ačelo se je v Kompolah pri Štrlekarjevih. Spominjam se, kako sva z očetom vodila konja po novo obutev k Štrlekarjevemu Vančiju. Tako so domačini klicali Ivana Štrlekarja, ki je bil podkovski kovač. Popravljal je tudi vozove in vse, kar je bilo na kmečkem orodju kovinskega. Povezan je bil z nekdanjo železarno ter zanjo popravljal različna ročna orodja ter opravljal manjša vzdrževalna dela. Sin Bojan oziroma Beni, kot smo ga v mladosti klicali, je že kot otrok pomagal očetu ter se učil oblikovanja kovin. Z leti je nadaljeval oče- 20 tovo delo in si doma uredil delavnico. Leta 1974 je postal obrtnik in pričel poslovno sodelovati s takratno Železarno Štore. Desna roka mu je bila žena Dragica in skupaj sta postajala vedno uspešnejša. Zaradi širitve obrti sta se 1992. leta selila v Železarno Štore in odkupila prvih dvesto kvadratnih metrov poslovnih prostorov na področju stare železarne. Takrat so se znašli nekateri večji obrati železarne v stečaju in Beni se je pričel vključevati v dejavnost vzdrževanja in servisiranja v novo nastalih podjetjih, ki so bila na območju tako imenovane nove železarne. Leta 2003 je nastalo novo družinsko podjetje Beni Tehing, ki danes zaposluje 30 delavcev. Direktor podjetja je hčerka Eva, zaposlen pa je tudi njen mož, sestra Lea z možem in seveda Beni ter mama Dragica. Velika večina zaposlenih je v sorodstvenem razmerju, kar se je pokazalo za pozitivno. Iz kovačije se je razvilo industrijsko podjetje s široko paleto kvalitetnih strojev, ki lahko zagotavljajo poslovnim partnerjem zelo širok izbor proizvodov in storitev. Ponovno širjenje poslovnih prostorov z novo halo BENI TEHING, ki so jo otvorili 18. novembra, bo zagotovo pripomoglo zadovoljiti poslovne partnerje z izdelavo serij ali posamičnih kovinskih izdelkov ali polizdelkov in opravljanje storitev mehanske in termične obdelave kovinskih proizvodov. Sodeč po fotografijah, ki so bile posnete na otvoritvi, Štrlekarjevih za nadaljevanje družinskega podjetja ni potrebno skrbeti. Ivanka Tofant DECEMBER 2016 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Barbarin pohod 2016 T udi letos smo se lahko ljubitelji pohodov zbrali na 16. Barbarinem pohodu, ki ga vsako leto prvo soboto v decembru organizira ŠKD Rudar Pečovje. Zbor pohodnikov je med 8. in 10. uro na igrišču na Pečovju. Po poravnani startnini se pohodniki odpravimo na pot. Pot je dolga 19 km in nas iz Pečovja vodi preko Marije na Svetino, v Kanjuce, Šentrupert, Letošnjega pohoda se je udeležilo več kot 400 pohodnikov iz skoraj Mačkovec in Trobni Dol, kjer je tudi zaključek pohoda. cele Slovenije, od tega 64 otrok iz osnovnih šol Štore, Kompole in Frana Kranjca Celje – Polule. Pohod z zaporedno številko 16 je postregel s čudovitim vremenom. Pa to seveda ni edina lepa stvar. Poseben čar pohodu da pristna klima, ki se ustvari med pohodniki. Le-ti med seboj veselo kramljajo in si izmenjajo priboljške iz svojih nahrbtnikov. Poleg osebne popotnice pa se na poti okrepimo s toplimi napitki in Pohod, posvečen zavetnici rudarjev, je vseskozi dobro označen s tablami. Na posameznih kontrolnih točkah s prijavnega mesta na Pečovju, na Svetini in na cilju v Trobnem Dolu se dobijo kontrolni žigi, ki dokazujejo udeležbo na pohodu. Za vse tiste, ki so se pohoda udeležili že desetič, so prireditelji pripravili majico kot nagrado za njihovo prehojeno pot. DECEMBER 2016 21 ŠTORSKI OBČAN napitki, ki povzročajo toploto. Nekaj teh napitkov je na uradnih postojankah, veliko pa tudi na privatnih, kjer domačini radi postrežejo svoje dobrote. Tako nekaterim korak lažje steče. Omeniti moram tudi zelo dobro »prežganko«, juho, ki jo vsako leto na Vrunčevem domu pripravi gospa Jožica s svojo ekipo. Letos smo poleg juhe poskusili tudi tlačenko in okusen domač kruh. Na cilju pa nam na turistični kmetiji Salobir v Trobnem Dolu postrežejo s pravo domačo pojedino. Za plesni korak na ciljni postojanki je letos poskrbel Eurokvintet, ki je na plesišče spravil kar dobršen del pohodnikov. Velika zahvala za prijetno pripravljen pohod gre vsekakor organizatorju ŠKD Rudar Pečovje in njegovi ekipi z Leonido Cmok Kačičnik na čelu. Iz razpoloženja, izmenjanih besed in dobre volje pohodnikov lahko mirne vesti zapišem, da je Barbarin pohod nekaj posebnega in se ga je vredno udeležiti ter nekaj postoriti za svojega duha in telo. Se vidimo na pohodu prihodnje leto. Dušan Volavšek, foto: Rosvita Jager 22 DECEMBER 2016 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN c i n v h o a r r a o č t č vŠ No Ž e tradicionalno se čarovnice, čarovniki in »kostkoti« 31. oktobra zberemo v telovadnici na Lipi, kjer članice Turističnega društva Štore pripravimo čarovniško zabavo. Kot se za rajanje čarovnic spodobi, je bila temačna telovadnica okrašena z duhci, pajki, netopirji, na čarovniškem pokopališču so gorele sveče, v sobi groze pa je bila krsta z okostnjakom. DECEMBER 2016 Otroci so v ustvarjalnih delavnicah izdelovali duhce iz lizik, risali so in barvali, skupaj s čarovnico Nušo so zvarili čarobni napoj, manjkale pa niso niti »grozljive« sladkarije. Družinsko gledališče Kolenc je s čarovniško zgodbo poskrbelo za pravo čarovniško zabavo, na kateri se je plesalo in norelo. Mojca Korošec 23 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Šopek za Slavka ki smo jo kopičili pevci, glasbeniki ter naš moderator skupaj v interakciji z občinstvom, prenesli v veliki šopek, sestavljen iz nageljnov in rožmarina, ki ga je g. Mitja Mastnak v ponedeljek, 28. 11. 2016, odnesel na grob Slavka Avsenika kot simbol našega globokega spoštovanja. To priložnost pa želimo izkoristiti tudi za ponovno zahvalo predvsem številnim obiskovalcem, s katerimi smo se po koncertu prijetno družili, nastopajočim učencem in učiteljem Glasbene šole Avsenik, njenemu ravnatelju Mitji Mastnaku, moderatorju Franciju Podbrežniku za njihov prispevek, in Občini Štore, ki izjemno lepo skrbi za ohranjanje ljubiteljske kulture v našem kraju. Z adnja novembrska sobota je letos v Štorah dobila poseben pečat, saj smo pevci Štorskega pevskega društva Osti jarej pod taktirko naše umetniške vodje Radojke Kragelj in v sodelovanju z Glasbeno šolo Avsenik organizirali svoj letni koncert, ki je bil posvečen spominu na Slavka Avsenika. Na ta dan bi namreč Slavko Avsenik praznoval svoj 87. rojstni dan in prav se nam je zdelo, da ob prispevku, ki ga je za Slovenijo in njeno prepoznavnost v svetu dal Slavko Avsenik, tudi mi v Štorah, ki so edini kraj poleg Begunj, v katerem deluje Avsenikova glasbena šola, kar je seveda posebna čast za naš kraj, naredimo nekaj za ohranitev spomina nanj. sestavljena umetniška dela, ki jih je potrebno ceniti in ohranjati kot zaklad Slovenije in Vsem bralcem pa voščimo VESELE PRAZNIKE Slovencev, ker nosijo v sebi izjemno veliko IN SREČNO NOVO LETO! umetniško vrednost. Štorsko pevsko društvo Osti jarej Ker si je težko Avsenikovo glasbo predstavljati brez glasbil, smo se za pomoč pri pripravi in izvedbi tega dogodka obrnili na g. Mitjo Mastnaka, ravnatelja Glasbene šole Avsenik. Tako so se po uvodnem akustičnem delu našega nastopa na odru pred številnim občinstvom predstavili učenci Glasbene šole Avsenik, v drugem delu našega nastopa pa so naše petje z glasbeno spremljavo obogatili učitelji Glasbene šole Avsenik - Robert Zupan na harmoniki, Robert Marzel na kontrabasu Ob učenju 12 pesmi, ki jih je iz širokega na- in sam ravnatelj Mitja Mastnak na kitari. bora Avsenikovih pesmi skrbno izbrala naša Radica, smo pevci dodobra spoznali, da Da so stvari gladko tekle in da je bila celotna Avsenikove niso le preproste ponarodele viže, prireditev obogatena tudi z drobtinicami iz temveč izjemno premišljeno in kompleksno življenja Slavka Avsenika, je skrbel izjemni Franci Podbrežnik, ki je celotni prireditvi s svojim nabrušenim jezikom dal poseben pečat. Ob tem, da je celotni dogodek potekal ob spoštljivem spominu na veličino slovenskega umetnika našega časa, je poskrbel tudi za to, da je občinstvo dodobra razgibalo tudi smejalne mišice. „Zraven pa pušeljc nageljnov rdečih, nageljnov kranjskih, takih kot kri. In rožmarina, blago dihteč´ga, takšen naj šopek grob mi krasi,“ je zapisal Slavko Avsenik v pesmi Kadar bom vandral. Zato smo vso energijo in lepe misli ob spominih na Slavka Avsenika, 24 DECEMBER 2016 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Miklavž s parklji v šoli in vrtcu O bdarovanja sv. Miklavža so deležni predvsem otroci, vsi ostali pa se tudi ne branimo pozornosti, če nam jo Miklavž nameni. Na njegov prihod smo se včasih otroci pripravljali kar nekaj časa. Obvezno smo na okensko polico napisali pismo želja, ki pa se po navadi niso v celoti izpolnile. Spomnim se, da smo ob sončnem zahodu, ko je nebo pordelo, govorili, da Miklavž peče sladkarije za pridne otroke. Otroci smo Miklavža, ki je v spremstvu parkljev hodil po hišah, gledali s strahospoštovanjem, bali pa smo se parkljev in njihovih verig. Po tradiciji so bila darila suho sadje, jabolka, rožiči, orehi, keksi in kakšna doma narejena igrača. Vse dokler sem verjela v Miklavža, sem dobivala tudi punčke, katerim je mama sešila telo, glava pa se je kupila in potem prišila k telesu. Takšne igrače smo imeli v mojem otroštvu in bili smo jih zelo veseli. Otroci v pričakovanju Miklavža. Sedaj so povsem drugi časi. Miklavže in parklje iz čokolade najdemo na policah v trgovinah, organizirani so Miklavževi sejmi, Miklavževi popusti, povorke in še bi lahko naštevali. Darila so bistveno bolj raznolika in pogosto prevelika za v pehar. Vendar tradicija je še ostala. Na predvečer sv. Miklavža se tudi sedaj nastavijo posode, ki jih Miklavž ponoči napolni. Konjeniško društvo Štore pa je tudi letos s kočijo poslalo sv. Miklavža v spremstvu parkljev v vrtec in šolo Kompole ter Štore. S sladkarijami so razveseljevali otroke, pa tudi verige so zarožljale. Ivanka Tofant DECEMBER 2016 25 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Pestra vinogradniška jesen T rgatev »potomke« v Kompolah konec septembra je simbolično povabilo tudi na trgatev po okoliških vinogradih. Njen obilni pridelek v njenem tretjem letu pa ni bil pravi pokazatelj trgatve na našem območju. Pomladanska zmrzal je pustila svoje posledice in pridelek je bil količinsko precej omejen. Je pa lepa jesen poskrbela, da smo v kleti pripeljali kakovostno zrelo grozdje, ki je osnova za kvalitetno vino. Konec oktobra smo v društvu organizirali že naš deveti pohod. Tokrat smo se odpravili v goste. Obiskali smo Šmarje z okolico in lepe vinogradniške lege na področju Tinskega. Najprej so nas lepo sprejeli pri naših članih, pri Stanki in Branku Grosku na Brecljevem. Ob mizi, polni dobrot, nam je zaigrala na citre tudi njuna hči. Zelo lepo sta nas sprejela in pogostila tudi naša člana, Marija in Jože Kresnik na Tinskem. Ustavili smo se tudi pri treh znanih šmarskih vinogradnikih: na Tinskem pri Planinškovih in Namuržovih ter na Bobovem pri Vrežetovih. Vsi so nam dali pokusiti njihova odlična vina in domače dobrote. Pohod smo zaključili z večerjo v novih prostorih društva Trta iz Šmarja. Pozabili nismo niti na Martinovo. Prav na dan 11. novembra smo skupaj z Občino, društvom ŠKD Rudar iz Pečovja in kmetijo Kroflič praznovali prihod Martinovega pred Mercatorjem na Lipi. Kljub zelo slabemu vremenu se je nabralo nekaj obiskovalcev, katerim smo predstavili novo društveno vino in dobrote naših članic in članov. Za sodelovanje se moram še posebej zahvaliti Marjanu Tržanu, 26 Danici Šuster, Olgi Žnidar, Milanu Kresniku in Nataliji. V novembru smo sodelovali tudi na razstavi ročnih del, kulinarike, čebelarstva in vinarstva, ki jo je pripravilo Društvo upokojencev Štore. Pestro jesensko dogajanje smo v društvu zaključili s strokovno ekskurzijo v Prekmurje. Zjutraj smo najprej obiskali znanega predelo- valca mesnih izdelkov Kodila. Sledil je ogled in degustacija v sodobni kleti Marof sredi Goričkega. Pot nas je vodila proti Vinariumu, stolpu sredi lendavskih goric. Še prej smo se oglasili pri Luštu na paradižnik in znanem gostišču na prekmurski dobroti, bograču in gibanici. Na stolpu je bilo precej vetrovno, zato smo kmalu nadaljevali pot do vinogradništva Cuk v neposredni bližini in pokusili nekaj njihovih vin. Ekskurzijo smo zaključili na kmečkem turizmu Breznik v Prlekiji. Bogato leto bomo zaključili na Janezovo v Šentjanžu, kjer se bomo vinogradniki po maši tudi predstavili. Hvala lepa vsem, ki ste v tem letu ponovno pomagali društvu pri izvajanju aktivnosti. Vsem občankam in občanom želim v novem letu obilo zdravja in da bi lahko opravljali svoje najboljše delo: tisto, ki vas veseli in osrečuje. Pa ne pozabite na kozarec dobrega vina. Stanislav Ferenčak DECEMBER 2016 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Aktivno in poučno v Straži K rajani Straže smo ponosni na naše športno-kulturno društvo, ki skrbi, da se v naši vasi družimo, da se vedno kaj lepega dogaja, da naše igrišče ni zapuščeno, da skupna hišica, ki smo jo poimenovani »Straška«, polno služi svojemu namenu. Opremili smo si jo vaščani s podarjeno opremo za namene druženja in izobraževanja. V njej potekajo razne ustvarjalne delavnice. Menimo, da odlično služi svojemu namenu. Letošnjo jesen je postala naša nova pridobitev vaška knjižnica. Knjižno omaro z vsemi pripadajočimi knjigami nam je ob preselitvi podaril sokrajan, ki je zase ni potreboval več. Veseli smo je, saj bodo tako knjige živele naprej in služile vsem, ki bodo želeli seči po romanih, zdravniških priročnikih, kuharskih in vrtnarskih nasvetih, slovarjih, leksikonih, bontonih, tehničnih priročnikih in po knjigah za otroke. Prav literaturo za otroke si želimo še obogatiti. Naprošamo vse, ki imate doma otroške knjige, ki so jih vaši otroci prerasli, vam pa so v napoto, da nam jih podarite. Poleg igre na igrišču bodo lahko otroci v senci vaške hišice Večer je bil zanimiv, naša skupna ugotovitev imeli v počitniških dneh tudi svoj pravljični je bila, da lahko tudi knjiga prijetno druži knjižni kotiček. ljudi. Zavedamo se, da premalo poznamo zgodovino lastnega kraja in dajemo premalo V ponedeljek, 28. 11. 2016, smo ob 20. uri poudarka poznavanju lokalnih zanimivosti. organizirali naš prvi literarni večer. Tema je bila zgodovina grofov Celjskih s poudarkom S podobnimi srečanji želimo nadaljevati tudi na knjigah, ki opisujejo njihovo življenje. v prihodnje, zato si želimo, da bi nas knjige Predavala nam je gospa Karmen, pooblašče- družile v medsebojnih pogovorih, izmenjavi na vodnica mesta Celja in dobra poznavalka mnenj in ob širjenju novih znanj. ter velika ljubiteljica literature, ki opisuje življenje v naših krajih. Milena Hrovat Drage planinke, planinci, pohodniki! L eto 2016 se končuje. Če naredim kratko analizo naših aktivnosti v letu, ki se zaključuje, z veseljem ugotavljam, da je bilo zelo uspešno. Člani KORENIN so pod vodstvom Marije Lamut in s sodelovanjem Društva upokojencev Štore spoznavali lepote Slovenije in zamejstva. Člani sekcije POHODNIKOV so pod vodstvom Rajka Groska osvajali visokogorje in štiritisočake v Švici. Z našimi najmlajšimi planinci smo spoznavali nižinski svet, s starejšimi osnovnošolskimi planinci pa že sredogorje. Pri aktivnem pohodništvu so se nam pridružili starši mladih planincev, na nekaterih pohodih pa tudi dedki in babice. To je zelo spodbudno, saj so starši in širša družina tisti, ki so otrokom zgled. DECEMBER 2016 Spoznali smo, da ni pomembna višina osvojenega vrha, temveč volja, ki je potrebna za dosego tega cilja. V letu, ki je pred nami, želim malim in velikim planincem, pohodnikom, izletnikom in vsem ostalim še veliko zdravja, varnih korakov, uspešnih podvigov tako v gorah kot v zasebnem življenju. Hvala vsem, ki se kakorkoli trudite, da je življenje pestro in lepo. Valter Jelen 27 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Športne aktivnosti v zimskem obdobju V začetku meseca novembra se je zaključil prvi polčas tekmovanja v vseh ligah MNZ Celje v tekmovalni sezoni 2016/17. To pa ne pomeni, da nogometaši prenehajo z aktivnostjo, ampak vadbo in treninge nadaljujejo v zaprtih prostorih. Mlajšim selekcijam je z razumevanjem OŠ Štore to omogočeno v telovadnicah šole in vrtca, članom in veteranom pa v stari telovadnici na Lipi. Našim najmlajšim selekcijam bo društvo enako kot pretekla leta v času zimskih mesecev omogočilo še sodelovanje na raznih nogometnih turnirjih v športnih dvoranah v organizaciji klubov in MNZ v krajih, kjer imajo za to osnovne pogoje (ustrezne športne dvorane). Že v mesecu oktobru pa je uspešno z redno vadbo pričel oddelek splošne športne vzgoje za deklice. Na zunanjih športnih objektih boste lahko spremljali aktivnosti sekcij in klubov ŠPORTNEGA DRUŠTVA KOVINAR šele takrat, ko bodo za to dani ustrezni vremenski pogoji. Seveda bomo najprej videli člane vseh selekcij na tekmah drugega dela tekmovalne sezone, v pomladanskih mesecih bodo z aktivnostmi pričeli še tenisači in balinarji. Do takrat pa bomo v društvu opravili vse organizacijske in druge zadeve, vključno z občnim zborom. Obnoviti bo potrebno še manjkajočo športno opremo, zaradi varnosti otrok je potrebno pridobiti še ustrezne premične gole itd. Za izvajanje tako obsežnega programa sta naše delo in pripravljenost premalo, zato pričakujemo pomoč občine in donatorjev. Vsem članom, staršem in vsem, ki ste nam pomagali v iztekajočem se letu, iskrena hvala in vse dobro v 2017. Ladislav Kaluža Regijsko strelsko tekmovanje V Štorah vsako leto organiziramo regijsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. V soboto, 26. 11. 2016, so sodelovale ekipe s koroškega, savinjskega, zasavskega in kozjanskega okoliša. Na tekmovanju je sodelovalo osem ekip, vsaka s tremi člani. Streljalo se je na razdalji 10 m v tarčo. Čas streljanja je bil 45 minut. Od tega se je 20 strelov streljalo po 2 strela v tarčo za oceno in neomejeno število poskusnih strelov. Tarče je ocenjeval strelski sodnik Jože Jeram, linijski sodnik je bil naš član in mednarodni strelski sodnik, Viljem Dečman. Po končanem tekmovanju je sledila podelitev pokalov in odličij. Prve tri ekipe so dobile pokale, vsak član ekipe pa medaljo. Za prve tri najboljše posameznike so bile podeljene večje medalje. Ekipe so se razvrstile po naslednjih doseženih krogih: 1.mesto: Kisovec z doseženimi 524 krogi, 2.mesto: OZSČ Šmarje z doseženim 501 krogom, 3.mesto: Dolič z doseženimi 497 krogi, 4.mesto: 1956 Trbovlje z doseženimi 494 krogi, 5.mesto: Kovinar I. Štore z doseženimi 482 krogi, 6.mesto: Juteks Žalec z doseženimi 479 krogi, 7.mesto: Vojnik z doseženimi 469 krogi, 8.mesto: Kovinar II. Štore z doseženimi 370 krogi. Posamezno prvi trije: 1. Mirko Kunst (OZSČ Šmarje) s 181 krogi, 2. Tone Mohorko (Kisovec) s 179 krogi, 3. Milan Goubar (Juteks Žalec) s 178 krogi. Tekmovanje je bilo končano ob 17.45. Prijetno druženje se je nadaljevalo do poznih večernih ur. Za zaključek in dobro vzdušje je poskrbel naš član Brane Moškotevc ob spremljavi ostalih članov. Vsi strelci so bili disciplinirani, zato je tekmovanje gladko potekalo. Izvedba takšnega tekmovanja zahteva veliko dela, vendar smo z gledišča organizacije in postrežbe v Sloveniji na samem vrhu. Zahvaljujem se vsem članicam in članom za vso pomoč. Vlado Bogdanović 28 DECEMBER 2016 ZNAN OBRAZ ŠTORSKI OBČAN Kmetija v Gaju K do ne pozna Gajskega Francija in Danice? Prva kmetija na cesti iz Opoke proti Kompolam je njun dom, ki že od daleč da vedeti, da so tu dobri gospodarji. Danica je odlična gospodinja, ki peče izvrstne dobrote in zna poprijeti za vsako kmečko delo. Francija pa vidimo na tovornjaku za prevoz živine ali kot kočijaža na vozu, v katerega sta vprežena dva prečudovita konja. Včasih so takšne konje, kot jih ima Franci, imeli za gosposke. Pa da ne bo pomote: tudi Franci mora prijeti za vsako kmečko delo, ki ga na kmetiji nikoli ne zmanjka. Poleg dela na zemlji so tu še živali, ki morajo imeti svoj red, pove Franci. Ko se je Danica upokojila, sta se pred štirimi leti odločila za dopolnilno dejavnost in to je, da predelujejo vse meso, ki je vzrejeno na domači kmetiji. Povesta, da je na kmetiji veliko dela, vendar s pomočjo hčerke Anje in zeta Marjana za sedaj to še zmoreta. V veliko pomoč so stroji, s katerimi si delo olajšajo. Kmetija ima lepo urejeno hladilnico, sušilnico in prostor za izdelavo salam, »budjol«, pancete, hrenovk in kranjskih klobas. O količini narejenih izdelkov ne bom pisala, povesta pa, da je številka velika. Danica še doda, da bi brez zeta Marjana ne bilo tako kvalitetnih salam, kot jih imajo. Vse te izdelke se da kupiti na kmetiji,ob petkih v City centru v Celju, ob sobotah pa pred trgovino Kea v Šentjurju. DECEMBER 2016 Moram povedati, da ko sem v hladilnici napravila te fotografije, je tako omamno dišalo po domačem. A to še ni vse. Danica nudi tudi raznovrstno drobno pecivo in odlične »potratne« potice. Po predhodnem naročilu je pripravljena z dobrotami postreči tudi druge dni v tednu. Najboljše je domače. Ivanka Tofant 29 ZNAN OBRAZ ŠTORSKI OBČAN Branka Žula B ranko poznam kot vedno nasmejano, prijazno in energično osebo. Tako se odražajo tudi izdelki, ki nastajajo izpod njenih rok. Brankini ustvarjalni začetki segajo petnajst let nazaj, ko je najprej začela izdelovati izdelke za prijatelje. Kasneje se je pokazalo, da lahko svoje znanje in talent uporabi v širšo korist. Branka izdeluje voščilnice, čestitke, vabila, albume, darilne kuverte, škatlice, sožalnice in podobno. Pri tem uporablja predvsem papir, barve, lak, štampiljke, perle, gumbe, filc, trakove, šablone, serviete in razne predmete, ki imajo pridih naravnega materiala. Izdelki so namenjeni različnim priložnostim, kot so rojstni dnevi, prazniki, poroke, rojstva, smrti. Upošteva tudi lastnosti človeka, ki mu je izdelek namenjen. Branka najraje naredi izdelek po svojem okusu in ideji. Običajno ji uspe v popolnosti, saj so naročniki vedno zadovoljni in se radi vračajo nazaj. Zelo rada pa naredi izdelke za otroke. Drugi del njenega ustvarjanja obsega izdelovanje nakita. Ogrlice, uhane in prstane izdeluje iz fimo mase ali pa uporablja steklene kapljice. Nenehna izobraževanja, sodelovanja na delavnicah, novi trendi in srečanja z ustvarjalci ji odpirajo nova znanja in ideje. Tako je pred kratkim začela izdelovati voščila, posvetila, motivacijske tablice na platnu ali kaširanem platnu (to platno, prilepljeno na osnovo iz 3,2 mm mediapana). Osnovo pobarva, nato nanj nanaša različne materiale: papir, blago, razne dodatke. Kasneje se lahko takšno platno uporabi kot dekoracija doma, kot slika na steni in razveseljuje prejemnike še dolgo časa. Svoje izdelke Branka predstavlja vsako tretjo soboto v mesecu pred Osrednjo knjižnico v Celju na sejmu unikatnih izdelkov cART. Vljudno vas vabi na ogled njenih izdelkov. Njena blagovna znamka se imenuje Hali design. Zakaj Hali? To je njen vzdevek iz časov srednje šole, ki pa izhaja iz njenega priimka Haler. Branki ni nikoli dolg čas: poleg družine, služ30 be in hišnih opravil ji le ostane nekaj časa so unikatni, srčni in lahko si jih ogledate na še za izdelovanje. Največ idej dobi zjutraj. http://hali72.blogspot.com/. Ustvarjanje je zanjo hobi, sproščanje in priRosvita Jager jetno druženje z ustvarjalkami. Njeni izdelki DECEMBER 2016 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Velike misli malih glav – drugič K o je bil Patrik star dve leti in pol, so ga pričele zanimati sestavljanke, ki jih je zlagala njegova starejša sestrica. Tako se je nekega dne mučil z eno od njih in ker ni šlo, me je poklical na pomoč. »Babi, kako to gre?,« me je vprašal. Ker sem se ravno ukvarjala s kuhanjem, sem mu odgovorila, da ne vem. »Bom pa prebral navodila,« se je znašel. V roke je vzel papir, ki je ležal na mizi (mislim, da je bil TV spored) in ga začel »brati«. »Nekoč je bil mali medvedek, ki ni imel mamice in je bil žalosten. Nato pa pride babi iz Štor in reši vse probleme,« je prebral v navodilih. Ob njegovem »branju« sem se tako zabavala, da sem sedla na tla zraven njega, se pričela na ves glas smejati in se zraven še malo »povaljala« po tleh. Mali bralec me je začudeno gledal, potem pa resno vprašal: »Babi, zakaj se pa ti valjaš po tleh?«. Očitno pa mu je bila moja reakcija všeč, saj je potem še večkrat »bral« podobna navodila in mi nato rekel: »Babi, zdaj se pa lahko malo valjaš po tleh!« Odkar je Ivana šolarka, se s Patrikom pogosto igrata šolo. Seveda je ona vedno učiteljica, ki zastavlja, po mojem mnenju, za štiriletnika kar huda vprašanja. Tako je zadnjič strogo vprašala: »Katera je najhitrejša žival na svetu?« In še preden sem uspela protestirati zaradi pretežkega vprašanja, je Patrik že izstrelil odgovor: »Gepard!« »Najvišja gora na svetu?« je bila neusmiljena učiteljica. »Mount Everest,« je spet pravilno odgovoril učenec. Morala sem kar zajeti sapo, saj na ta vprašanja tudi marsikdo starejši ne bi znal odgovoriti. »Kako pa to veš?« sem vprašala. »Gledam poučne risanke,« mi je pojasnil mali učenjak. Nato pa je meni zastavil vprašanje, če vem, kaj je življenjski krog. Ko sem samo debelo gledala, mi je pojasnil, da je to takrat, ko žaba izleže v mlako jajčeca, ki se jim reče mrest, iz njih zrastejo paglavci, ki jim potem odpade repek in nastanejo male žabice. »Vidiš, čisto enostavno,« je rekel. »Tudi to sem videl v poučni risanki.« Pa naj še kdo reče, da se otroci iz risank ne naučijo nič pametnega! Patrik obiskuje vrtec. Na roditeljskem sestanku je vzgojiteljica povedala staršem, da imajo v skupini hude probleme z izbirčnostjo otrok. »Ne marajo solate, ne jedo nobene zelenjave, teknejo jim le močnate jedi in sladkarije,«je povedala vzgojiteljica. Skupaj s starši so sklenili, da se bodo oboji trudili navdušiti otroke tudi za solato in zelenjavo. Ko sem nekega dne prišla v vrtec po Patrika, se je ponosno postavil predme in rekel: »Babi, danes sem bil pa zelo pogumen!« Seveda me je zanimalo, kakšno »pogumno dejanje« je storil moj vnuk. »Jedel sem brokoli,« se je pohvalil. »Vzgojiteljica je povedala, da se je kuharica zeli potrudila in dala v brokolijevo juho tudi smetano,« je pojasnil. Nato pa je svoje »junaštvo« še nadgradil. » Veš, zadnjič sem bil pa še bolj pogumen, sem jedel bel brokoli (cvetačo), pa kar brez smetane!« Seveda sem mu čestitala »za pogum«, saj spopadanje z brokolijem in cvetačo pač zahteva dobršno mero poguma. Kakšen pa bo izid spopadov z drugimi vrstami zelenjave, bo pokazal čas. Valburga Orehovac Anton Grabič, rodoljub in pesnik s Pečovja A nton Grabič (1809-1886), po domače Zapečki, je bil mlinar, slovenski rodoljub in narodni delavec, pesnik, časopisni dopisnik in cerkveni pevec. Bil je tudi velik prijatelj znamenitega sadjarja in kmetovalca Mihaela Vizjaka, prav tako domačina s Pečovja. Anton Grabič se je rodil 2. junija 1809 očetu Martinu Grabiču v Levcu v Savinjski dolini, hišna številka 37. Na Pečovje ga je zanesla poklicna pot, saj je delal v mlinu ob Voglajni (mlin Mlinarjev Janez, kasneje Pocajtov mlin) in Zapečkem mlinu na Pečovju. Po poroki z Agnes (Nežo) leta 1832 je živel na Pečovju št. 3. Njegova najstarejša hčerka Helena se je poročila s posestnikom in nekdanjim teharskim županom Valentinom Kovačem z Lipe. Kljub temu, da je bil mlinar, se je z veseljem naučil brati in pisati, pesnil pesmi z različno tematiko in bil naročen na vrsto slovenskih časopisov. Kljub uvedbi splošne šolske obveznosti za otroke med 6. in 12. letom v času Marije Terezije je bila pismenost DECEMBER 2016 ljudi in obiskovanje osnovnih šol med kmečkim prebivalstvom sredi 19. stoletja zelo majhna. Zato je Anton Grabič spodbujal ljudi, zlasti pa mladino na področju Pečovja in Štor, da so začeli brati, se izobraževati, posojal jim je razne časopise, zlasti mladim kmetovalcem, in se zavzemal za razvoj slovenskega jezika. Pokazal je, da je lahko tudi kmečki človek razgledan, pismen, učen in sposoben intelektualnega razmišljanja. Bil je tudi teharski in štorski narodni buditelj, lokalni politik, ki je politično zastopal slovensko narodno stranko in je spodbujal Slovence, da so volili slovensko politično stran nasproti nemški. Politično in kulturno je nasprotoval nemškemu vplivu in ponemčenju ljudi na področju Štor, prevelikemu političnemu in gospodarskemu vplivu nemškega vodstva Rudnika in železarne Štore. Kot slovenski narodni buditelj se je zavzemal za razvoj slovenskega šolstva in slovenskih gospodarskih ustanov. 31 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Anton Grabič je bil tudi dopisnik za Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice, ki je bil sredi 19. stoletja najbolj brani časopis na Slovenskem. Objavljal je članke z različno tematiko, poročal o političnih dogodkih, kulturnem dogajanju in drugem družbenem dogajanju v Celjski čitalnici in političnem dogajanju v takratni teharski občini, na področju Štor in Kompol. Kot pesnik je v Novicah objavil tudi vrsto pesmi z različno tematiko, od narodno buditeljskih in družbeno kritičnih do veselih ter napitnic. Antonu Grabiču je bilo petje in pisanje pesmi njegovo največje veselje. Pel je na teharskem koru, bil je tudi učitelj otroške mladine v cerkvenem petju. Za potrebe bogoslužja in praznovanje različnih cerkvenih praznikov je skladal cerkvene, nabožne pesmi in tudi pridige. Svoje pesmi je pisal z različno tematiko, od zabavne, verske, politične, pesmi ob različnih družabnih dogodkih in otvoritvenih slovesnosti. S svojimi šaljivimi pesmimi in nastopi je pogosto popestril marsikatero prireditev ali društveni dogodek. Od odprtju celjske Narodne čitalnice je napisal slavnostno pesem, ki je povzemala pomemben dogodek v celjskem društvenem življenju in je bila objavljena tudi v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Pesem Kratek prepir in hitra sprava (Kmetijske in rokodelske novice, 10.12. 1862, str. 418) Skupaj z velikim prijateljem, sadjarjem Mihaelom Vizjakom, sta sodelovala pri ustanovitvi Narodne čitalnice v Celju leta 1862, ki je bila osrednja kulturna in izobraževalna slovenska ustanova v Celju in okolici. Njena člana sta bila med letoma 1862 in 1870. V celjski čitalnici sta zastopala kmečko stran čitalnice; večkrat sta tudi popestrila čitalniške večere s svojimi glasbenimi nastopi, recitali in skeči. Grabič in Vizjak sta podpisala tudi resolucijo in nudila podporo pri organizaciji II. slovenskega tabora v Žalcu. Kot aktivna udeleženca, podpornika preporoda slovenske narodne zavesti in zastopnika slovenske narodne strani sta sodelovala na žalskem taboru, ki je bil 2. septembra 1868. Vpisa kot člana Narodne čitalnice Celje: Miha Vizjak (pod št. 45) in Anton Grabič (pod št. 47) (Zgodovinski arhiv Celje) 32 Pesem od zlate poroke (Kmetijske in rokodelske novice, 21.12. 1864, str. 418) DECEMBER 2016 Ob zaostrovanju političnih in kulturnih razmer med Slovenci in Nemci kot slovenski rodoljub, ki je prišel na volišče v spremstvu drugih oseb na širšem celjskem območju in na Štajerskem ter državnih volitvah, kljub hudi bolezni in oddal glas za slovenskega kandidata. Umrl je 6. ki jih je razpisal cesar leta 1867, je Grabič napisal kratko pesem: marca 1886 v Celju. Matej Ocvirk V štajerski deželi naroda sta dva, Viri in literatura: postavne pravice imata oba. Goropevšek, Branko: Narodna čitalnica v Celju 1862-1927. Celje: Mestna občina Nikar ne zatirajte Nemci vi nas, Celje, 2003, str. 19 in 29. Hartman, Bruno: Prvo leto Celjske čitalnice. Celjski zbornik, 1958, str. 70 in 74. in ljubili bomo Slovenci mi vas! Anton Grabič je ob vsaki priložnosti, družabnem dogodku ali kaki slavnosti sestavil pesmi. Tako je tudi zložil daljšo pesem Pesem od zlate poroke ob jubileju zlate poroke zakoncev Mihe in Neže Štante, po domače Stare, pri sv. Lovrencu pod Prožinom (danes Kompole) leta 1864. Grabič je ohranil veselje do življenja in političnega udejstvovanja do konca svoje življenjske poti kljub hudemu zdravstvenemu stanju, ko sta ga spremljali naglušnost in telesna oslabelost. Še kakšnega pol leta pred smrtjo se je udeležil državnozborskih volitev Iz Celja. Kmetijske in rokodelske novice, 11.6. 1879, str. 190. Iz celjske okolice. Slovenski gospodar, 25.4. 1878, str. 135-136. Iz Teharja. Slovenski gospodar, 24.7. 1879, str. 241. Iz teharske fare na Staj. (Zlata poroka). Kmetijske in rokodelske novice, 21.12. 1864, str. 417-418. Ocvirk, Matej: Županove zdrahe, tegobe in radosti. Zgodovina za vse, št. 2, 2014, str. 63-64. Ocvirk, Matej: Katalog razstave Znameniti Teharčani. Štore: Železarski muzej Štore, 2015. Slovenci. Slovenski narod, 25.8. 1868, str. 1. Smrt rodoljuba. Slovenski gospodar, 18.3. 1886, str. 86. Zgodovinski arhiv Celje: ZAC/0968. Narodna čitalnica v Celju. Pekarna Zlati pek Če morda niste vedeli, se v spodnjih Štorah na železniški postaji nahaja prodajalna kruha, pekarna Zlati pek. Njihov delovni čas se prične že ob 5.00 zjutraj in zaključi ob 18.00. Ponudba prodajalne ne obsega le prodaje kruha, peciva, pic in različnih vrst burekov, hrenovk in čevapčičev, pač pa vam poleg postrežejo tudi z brezalkoholnimi pijačami, pivom, kavo in toplimi napitki. V prodajalni se nahaja tudi košara, ki je namenjena nakupu kruha za prijatelja. Kruh lahko kupimo za nekoga, ki si ga ne more privoščiti. V prodajalni imajo tudi prostor za posedanje ob kavici, zajtrku ali malici, prostor izven lokala pa je namenjen kadilcem. V kolikor boste povedali, da imate na dan obiska rojstni dan, boste prejeli zastonj kavo in sladico. Gospa Ferida me je ob obisku prijazno postregla s kavo in pecivom ter na koncu pripomnila, da je zadovoljna s strankami, ki prihajajo iz Štor pa tudi iz bližnjih krajev. Njen cilj so zadovoljne stranke, v bodoče pa si želi ponudbo še razširiti. Vabljeni v pekarno Zlati pek! Besedilo in foto: Rosvita Jager DECEMBER 2016 33 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN ZELIŠČARSTVO ŠTORSKI OBČAN organske kisline, čreslovine, pektini, več vrst sladkorjev in veliko mineralnih soli. V semenih je precej vitamina E in vanilina, zaradi katerega imajo zdrobljena semena rahel, prijeten vonj. Šipek, ki raste na vlažnih, hlae ste se konec septembra oz. v začetku ok- dnejših območjih, vsebuje več vitamina C, tobra odpravili na izlet v naravo, ste med medtem ko ima šipek v suhih, toplih krajih pisanim listjem dreves in grmovjem zagoto- več sladkorja. vo zagledali tudi rdečeoranžne plodove šipka, ki so se debelili in rdečili vse tja do novembra. Šipek Č Navadni šípek (znanstveno ime Rosa canina) je grmovnica iz družine rožnic (Rosaceae), ki zraste do višine 3 m. Od celotne rastline se uporabljajo le plodovi, ki vsebujejo veliko vitamina C ter jabolčne, citronske, jantarjeve in fosforne kisline. Zori od septembra, medtem ko plodove nabiramo oktobra in novembra. Ostala ljudska imena za to rastlino so: babji Šipek je najbogatejši naravni vir vitamina C, zob, bavec, divja roža, goščavka, pasja gartro- ki je v mesnatem ovoju ploda. Ugotovili so, da se tudi v posušenih in na različne načine preža, pasja roža. delanih plodovih ohrani velik del tega, sicer Veje so samo prvo leto pokončne, naslednje zelo neobstojnega vitamina. Največ vitamina leto pa se v širokem loku upognejo. Trni, s je v zrelih plodovih, ki se še niso zmehčali in katerimi so “oborožene” vse veje, so na dnu še niso zgubili živo rdeče barve. Prav tako pa široki in ukrivljeni; na vejicah, ki nosijo cve- so ugotovili, da se v najskrbneje shranjenih tove, pa so manjši in jih je veliko več. Listi na plodovih po enem letu ohrani le še 1/4 prvodolgih pecljih so peresasto razdeljeni na pet tne vrednosti vitamina C. Zato vsako leto podo sedem lističev, katerih rob je ostro nazob- skrbimo za sveže zaloge šipka. Zaradi vitamičan. Cvetovi so rožnati, redkeje beli in dišeči. na C uporabljamo šipek proti spomladanski Plodovi so jajčasti, redkeje okrogli, rdeči in utrujenosti, mlahavosti, bledici, krvavitvah vsebujejo številna trda semena – oreške, po- dlesni. Šipkovi izdelki povečujejo odpornost organizma, zato jih uporabljamo pri bolezni krite s številnimi dlačicami. z vročico, gripah in prehladih. Zelo koristijo slabokrvnim nosečnicam, doječim materam, Čas cvetenja: od maja do julija. katerim se zviša količina vitamina C v mleku. Čas zorenja: od septembra naprej. Rastišče: žive meje, gozdni obronki, pred- Biološki vitamin C pa je izredno pomemben vsem pa suhi travniki in pašniki po nižinah in za zdravje in razvoj dojenčka. Druge snovi, ki jih vsebuje šipek, še zlasti semena, pa pospehribovju. Veliko ga je na Krasu. Zdravilni deli rastline: plodovi brez semen – šujejo izločanje seča, ne da bi dražile ledvice. Fructus Cynosbati, sama semena – Semen Povečano izločanje seča pa čisti kri in preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov, peska in Cynosbati. odlaganje soli sečne kisline, zato ga pijemo Plodove najlažje pobiramo potem, ko jih je pri protinskih in revmatičnih boleznih. že omehčala slana. Sušimo jih v senci na prepihu. Če jih sušimo v pečici, temperatura ne Presen šipkov čaj sme preseči 36°C. Posušene plodove potem Sestavine: 1l mlačne vode, 5 žlic zdrobljezdrobimo v kavnem mlinčku. Hitreje pa se su- nega šipka. S toplo vodo zalijemo zdrobljen šijo, če sveže plodove razrežemo na četrtine. šipek in pustimo stati 1h. Odcedimo in popivamo čez dan. Vsako jutro naredimo novega. Zdravilne snovi in učinkovine: vitamini V vodo lahko dodamo 1/4 žličke (naravne, in C, P. B1, B2, F in K, karoteni (provitamin A), ne kuhinjske) soli ali 2 žlici domačega medu. 34 Šipkov čaj 1 jedilno žlico zmletih šipkovih plodov damo v 2 dl mrzle vode in pustimo vreti 10 minut. Vitamin C je v čaju obstojen nekaj ur, ne sme pa priti v stik s kovino. Popijemo 3 skodelice dnevno pri kroničnih boleznih mehurja in ledvic, kamnih ter revmatičnih boleznih. Enak učinek imata prašek in šipkov liker. Šipkov prašek Šipkova semena (oreške), ki smo jim odstranili dlačice in jih posušili, zmeljemo v fin prah, ki ga lahko uporabljamo namesto šipkovega čaja kadar smo na poti ali v službi. Popijemo 2-krat na dan za noževo konico praška s čašo vode. Šipkova marmelada Potrebujemo: 400 g svežih šipkovih plodov, 2 kiselkasti jabolki, 150 g sladkorja, 3 žlice limoninega soka Šipkove plodove stresemo v večjo skledo, zalijemo z vodo in v vodi namakamo 10 minut. Nato plodove temeljito odcedimo. Vsakemu plodu odrežemo muho, nato pa ga razrežemo na 4 dele. Odstranimo semena in notranjo kosmato kožo ter preostanek stresemo v lonec. Jabolka operemo, olupimo, odstranimo peške in narežemo na krhlje, ki jih stresemo v lonec. Šipek in jabolka zalijemo s 3 dl vode. Dodamo še sladkor in limonin sok ter vse skupaj med mešanjem kuhamo 30 minut na nizki temperaturi. Nato vse skupaj precedimo skozi gosto sito in precejeno zmes vrnemo nazaj v lonec. Vse skupaj še enkrat prevremo. Pripravljeno marmelado nadevamo v čiste kozarce, tesno zapremo in ohladimo. Šipkov liker Potrebujemo: 60 dag šipkovih plodov, 50 dag sladkorja, 3 l dobrega tropinovca. Zmehčane šipkove plodove zrežemo na manjše koščke ter jim primešamo sladkor in žganje. Kozarec zavežemo in pustimo stati 8 dni na toplem. Medtem večkrat premešamo. Nato precedimo in shranimo v dobro zamašenih steklenicah. Če želite ohraniti zdravje in odpornost, naj bodo dolgi zimski večeri ob skodelici šipkovega čaja in prijetni družbi del vašega vsakdana. Rosvita Jager DECEMBER 2016 Nastop folklorne skupine Desanke Maksimovič iz Celja in mešanega pevskega zbora gostincev Celje 10. novembra so v Domu Lipa Štore nastopili člani Folklorne skupine Desanke Maksimovič iz Celja. Stanovalcem doma so popestrili dan ter jih navdušili s svojimi plesi, petjem in humorjem. Navzočim v dvorani so se predstavili s srbsko kulturo. Program je povezovala gospa Vesna Anđelkovič, ki je najprej pozdravila vse prisotne, nato pa program popestrila z dramsko igro. Stanovalci doma so se med nastopom dodobra nasmejali ter uživali ob gledanju mladih in spretnih plesalcev ter pevcev. V torek, 15. novembra 2016, pa nas je v Domu Lipa Štore obiskal Mešani pevski zbor gostincev iz Celja. Pevski zbor deluje že 41 let. V zboru je bilo sprva 15-20 članov in jih je dolga leta vodil zborovodja, gospod Volasko. Kasneje se je menjalo kar nekaj zborovodij, a s trdno voljo in željo, da vztrajajo in pojejo še naprej, zbor deluje še danes. Zadnjih 7 let jih vodi zborovodkinja, gospa Marta Vehovar. Vaje imajo enkrat tedensko in trajajo približno dve uri. Zbor obsega 24 članov. Večina članov je že v pokoju, nekaj pa jih še hodi v službo. Imajo svoje prostore, kjer lahko mirno in vsaj brez prostorske stiske delujejo po svojih željah. Radi se udeležijo nastopov v domovih za starejše, v zdraviliščih, na okroglih obletnicah, veliko sodelujejo tudi z Mestno občino Celje. Najraje prepevajo ljudske narečne pesmi, kar nekaj so jih danes zapeli tudi našim stanovalcem. Na obraz so jim privabili solze in smeh, vsekakor pa nam polepšali hladno jesensko popoldne. Snežana Batljan DECEMBER 2016 35 D O G A J A N J E V D O M U L I PA ŠTORSKI OBČAN DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN V Kompolah bo še donelo z zvonika svetega Lovrenca Z vonjenje cerkvenega zvonika je že davno oznanjalo pomembne dogodke kraja, kjer je bilo slišati njegov zven. Ker je ta 'don' nato zaradi spremenjenih družbeno-političnih razmer na Slovenskem tonil v nemi ton, je tradicija sčasoma poniknila. Redki so namreč danes še tisti, ki po dolžini in načinu zvonjenja vedo, kaj pomeni, o čem govori. Pa vendarle. Zvon ohranja eno poglavitnih vlog cerkvenega utripa. Tudi zato, ker ljudem naznanja vesela in žalostna sporočila ter jih vabi k skupnemu praznovanju, počastitvi sklepa življenja ali, kar je za katolika še posebej pomembno, k molitvi. Ne samo molitev, pač pa veliko truda in znojnih kapljic v minulih treh mesecih - tako zaposlenih v podjetju Metalko kot vseh aktivnih župljanov, zlasti ključarjev Srečka Sodina in Andreja Pasariča, ki jim prostovoljne ure ni bilo težko namenjati čim prejšnji dovršitvi 36 miselnosti, kako v resnici zmoremo vsakokrat doseči vse, česar se lotimo s posebno zavzetostjo in ljubeznijo do kraja ter kulture kot take. Cerkvena arhitektura namreč ponazarja tudi to. In prav žalostno je videti razpadajoče spomenike cerkvene zgodovine na naših tleh. A to je zgodba za druge čase in ljudi. Sama naj začeto zaključim z dobrim. Ob zgoraj izpostavljenem dogodku se je znova izkazalo, da dobrota odmeva po Kompolah (berite: v Štorah) z vsakega vogala. Napeklo in prineslo se je dobrot in z njimi okrepčalo vse, ki so se blagoslova tudi udeležili. Kar pa šteje največ: tako je zbrana skupnost znova ugnala vso prekaljeno znanost z ekonomskimi parametri, ki pravi, da se vse omenjeno ne izplača. V številkah morda ne, ampak s hvaležnimi pogledi ter dobrimi nameni posameznikov je poplačano vse – še nameravane obnove cerkve svetega Lovren- posebej tisto, kar polni račun vsakega izmed ca, je botrovalo k temu, da smo se v nede- nas v onostranstvu. Tam namreč limita ne bo! ljo, 16. oktobra 2016, pri svetem Lovrencu v resnici veselili in imeli čast gostiti tiste, o Mateja Zakelšek katerih pogosto beremo ali pa jih slišimo in vidimo v katerem izmed medijev. Z nami je bil celjski škof, msr. dr. Stanislav Lipovšek, ki je blagoslovil zaključna dela na cerkvenem zvoniku. Pri tem so prisostvovali tudi godbeniki z bližnje Svetine, brez katerih si slovesnosti tovrstnega formata že težko predstavljamo. Škof naše škofije je zlasti v pridigi poudaril pomembnost zvona (tudi njegovega glasu oziroma zvena) in nas ob dokončanju te investicije opomnil, naj ne dovolimo, da nas naglica in hrup, izhajajoč iz le-te, naredita gluhe za vse, kar je Božjega. Naj bomo dovzetni na pesem zvonov in molitev, ki nas umiri in tudi utrdi. Kot osebnosti. V krščanski drži. Župnijo pa še izdatno poveže v enotni DECEMBER 2016 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN O sveti božič, praznik naš, ki nam veselja tol'ko daš, ohrani nam veseli čas in hudega obvari nas. (Bl. Anton Martin Slomšek) S pet je leto naokoli, božič je pred nami, pričakujemo novo leto. To je čas za voščila in želje, čas za hvaležen pogled nazaj, a tudi čas za spoznanje, česa nismo uspeli premakniti na bolje: osebno, v družbi, v državi in Cerkvi. Pisale se bodo dolge analize stanja, preverjali uspehi ali odkloni, oblikovali pogledi v prihodnost. Leto je bilo za vse napeto in dinamično. Za mnoge je bilo naporno, za druge bogato, za nekatere stresno, težko ali celo nesrečno, spet drugim uspešno. Recesija in gospodarska kriza, korupcija na raznih področjih in sindikalni boji polnijo časopisne stolpce. Izložbe se še šibijo od lepih in kičastih dobrin, reklame vabijo, kaj vse naj kupimo drugim za božič. Dolge vrste v trgovinah še ne kažejo varčevanja. Ali pa so nekateri vsaj za praznike varčevanje potisnili v kot in bo kasneje toliko močneje navzoče. Drugi previdno preštevajo svoje skromne pokojnine ali plače in razmišljajo, kako naj sploh poravnajo račune in položnice. Vse to je res. Četudi bi raje govorili prav obratno: kako smo dobri, humani in vsestransko uspešni. Pa vendar ni mogoče obrniti sveta, da bi se vrtel v drugo stran. Takšno vzdušje čutimo ob letošnjem adventu. Kaj nam ima ob tem povedati božično oznanilo Gospodovega rojstva? Advent nam dviga pogled nad velike teme in vsakdanje iskanje. Pravi, da kljub vsemu nad nami vendar sije Luč in da se bliža Odrešenik. Ne prinaša svežega kapitala in ne bo ustavil padanja delnic, ne oznanja novega ekonomskega sistema, ki bi ozdravil gospodarstvo, obubožanozaradi človeške nepoštenosti in napačnih odločitev. Prihaja Kristus, božji Sin, ki prinaša v človekovo srce luč, ki vzbuja upanje smisla in odpuščanja. Prihaja Gospod, ki prinaša notranjo svobodo, ljubezen in mir. Prihaja Prijatelj, ki išče ljubezen in mir za druge. V vrvežu velikih tem se njegovo sporočilo kaj rado izgubi. Tisti, ki se imajo za velike, skoraj ne bodo zaznali njegovega prihoda ali pa se vsaj ne bodo dali dolgo muditi z oznanilom božjega rojstva. S tem si DECEMBER 2016 ne bodo vedeli kaj pomagati. Skoraj tako kot betlehemski prebivalci tisti prvi božični večer. Imeli so pomembnejše skrbi, kot pa opaziti in sprejeti dva popotnika iz Galileje. Toda Bog se ne da odgnati: ne tedaj in ne danes. Če so ga zavrnili eni, se je približal drugim in jim prinesel neizmerno veliko: prinesel novo radost in upanje. Slišali so angelsko oznanilo: »Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.« (Lk 2,10). In življenje je postalo smiselno, veliko, četudi je ostalo še naprej revno in preprosto. Smisel življenja ni odvisen od standarda in družbenega statusa. »In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno.« (Lk 2, 20). Če uspeš pogledati za fasado vsega zunanjega v potrebo srca, vidiš, da to, kar prinaša božič, presega vse drugo in da le na njegovih temeljih raste novi svet. Kajti božič sporoča: Bog nam je postal blizu, je postal človek, da bi mogli mi postati drugačni, bolj človeški in bolj božji. In z Bogom v srcu bomo zmogli premagovati zlo v sebi in okrog nas, zmogli iskreno povedati in pošteno storiti, kar je dobro in potrebno, znali tudi deliti z drugimi in potrpeti v težavah. Saj je vendar življenje več kot jed in telo več kot obleka (Mt 6,25). Drage bralke in bralci Štorskega občana! Iskreno vam želim, da bi vas božično oznanilo potrdilo v dobrem in dvigalo vaš pogled k vrednotam upanja in ljubezni; želim, da bi vas praznovanje povezalo kot družino in obogatilo kot kristjane v osebni veri in v pripadnosti občestvu župnije in Cerkve. V imenu našega duhovnega pomočnika g. Stanka Gajška in v svojem imenu vam želim blagoslovljene božične praznike in da bi bili v letu 2017 zdravi, mirni, srečni in zadovoljni. Še posebej se spominjam vseh, ki so bolni, žalostni ali nesrečni, in vseh, ki bodo praznike preživljali izven svoje družine bodisi v bolnici, v domovih za ostarele ali na službeni dolžnosti. Naj tudi v njihovo srce sije vesela vest iz betlehemskih poljan. Miha Herman, župnik na Teharjah in pri sv. Lovrencu nad Štorami 37 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN Nekateri novembrski dogodki v župniji Teharje J esenski čas je bil za našo župnijo poln različnega dogajanja. Prazniku Vseh svetih in Vernih duš je sledila zahvalna nedelja. Spomnila nas je mnogoterih darov, ki jih prejemamo od Boga, od narave in tudi od ljudi okrog sebe. Če vidimo bolj tisto, česar nimamo, in spregledamo vse, kar imamo, smo lahko vedno nezadovoljni, če pa znamo opaziti tudi lepe in dobre stvari ter dobre ljudi, bomo našli dovolj razlogov za hvaležnost in upanje tudi za naprej. Teden kasneje nas je zopet obogatil zavedni slovenski duhovnik iz Bilčovsa na Avstrijskem Koroškem, dekan, župnik in predsednik osrednje slovenske organizacije koroških Slovencev 'Krščanske kulturne zveze', navdušen kulturni delavec, mag. Janko Krištof. Letos nam je v skoraj uro dolgem nagovoru z naslovom 'Njegovo obličje' recitiral in občuteno podajal bogate tekste Svetega pisma nove zaveze o usmiljenju. To je bila lepa prireditev ob zaključku svetega leta usmiljenja. Martinova nedelja je bila za našo župnijo še posebno lep praznik. Spomnila nas je na farnega patrona, velikega dobrotnika in priljubljenega svetnika sv. Martina, ki se je rodil pred 1700 leti v Sabariji v Panoniji (današnji Szombathely v današnji Madžarski). Tudi iz take časovne oddaljenosti nam še vedno sveti in navdihuje s svojo iskreno vero in nesebičnostjo. Na praznično soboto zvečer so naši animatorji z oratorija in nekateri otroci uprizorili lepo igro o svetem Martinu in nam približali 38 njegovo življenje in lep zgled. Naš letošnji gost je bil prvi celjski škof, zdaj upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres. Po slavju v cerkvi smo se še lep čas zadržali v župnijski Martinovi dvorani ob klepetu, poskušanju letošnje vinske letine in ob pesmi, ki je o vinu in dobro volji Slovencem ne zmanjka. Bogato novembrsko dogajanje v naši župniji in Martinovi dvorani pa smo zaključili z lepo razstavo z naslovom: Od Martinovega do novega leta. Pripravili so jo člani in članice Društva upokojencev Teharje. Bogato ljudsko dogajanje tega časa so nam prikazali z ročnimi deli, slikami, adventnimi venčki, jaslicami, voščilnicami, vezeninami in kulinariko. Številni obiskovalci so si z zanimanjem ogledali njihovo delo in se veselili že 3. njihove razstave in pohvalili njihovo dejavnost in lepo pripravljeno razstavo. DECEMBER 2016 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Druženje na Teharjah V začetku meseca oktobra smo prostovoljci programa Starejši za starejše organizirali druženje težje pokretnih ljudi. Našemu vabilu se je odzval tudi župan, gospod Miran Jurkošek, ter se nam pridružil pri sv. maši, ki jo je daroval teharski župnik, g. Miha Herman, za zdravje vseh v naši občini. Najstarejša udeleženka je štela častitljivih 99 let. Po opravljenem obredu smo vsi skupaj odšli v Martinovo dvorano, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Pa tudi rujne kapljice ni manjkalo. Gospod župnik je z lepo pesmijo ob zvokih kitare popestril dogajanje tako, da smo mu vsi sledili in prepevali. Dobre volje ni manjkalo in kar žal nam je bilo, da smo se razšli. Za popotnico smo vsem razdelili še majhna darila, ki nam jih je priskrbela Banka hrane. Ob slovesu smo se dogovorili, da se naslednje leto zopet skupaj poveselimo. Ivanka Tofant DECEMBER 2016 39 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Zanimiva razstava ročnih del v Kulturnem domu Z ima že stopa skozi vrata in dnevi so vsak dan krajši, noči pa včasih predolge. Starejši kot smo, bolj nam čas drvi skozi prste, pa kljub temu se nekateri ne damo. Društvo upokojencev Štore šteje preko 600 članov in je najštevilčnejše društvo v Štorah. Člani odborov društva se trudimo, da bi bilo življenje starejših v naši občini čim bolj pestro, da pozabimo na težave, ki pridejo z leti. 40 Kot veste je društvo vključeno v ZDUS-ov program Starejši za starejše, v katerega je vključenih 39 prostovoljcev, ki obiskujemo tudi tiste, ki niso člani našega društva. V društvu imamo odlično organizacijo izletništva, naši člani so tudi ribiči, strelci, balinarji, pohodniki. Z januarjem načrtujemo druženja, kjer bi z miselnimi igrami bistrili svoj spomin. Pohvale vredna sta zelo obiskana aktiva žena v Kompolah in Štorah. Najbolj ponosni pa smo na naše Novice, ki izhajajo vsak mesec in jih naši poverjeniki raznosijo po domovih, tako da z njimi člane seznanjamo, kaj se v društvu dogaja, pa tudi tiste, ki se držijo bolj doma. Poskrbeli smo, da naše Novice prejemajo po pošti tudi naši člani, ki domujejo v domovih za ostarele. Odbor za kulturo pri Društvu upokojencev Štore s predsednico Zdenko Šlatau in člani Miro Iskrač, Romanom Oberžanom, Srečkom Tofantom in Ljubico Rožman je že drugo leto zapored organiziral razstavo ročnih del. Lansko leto je potekala razstava sicer v manjšem obsegu v prostorih društva, letos pa smo k sodelovanju povabili še čebelarje, lončarje, sadjarje in vinogradniško društvo Polič. Razstavljena so bila slikarska dela, izdelki iz lesa, kvačkanje, klekljanje, vezenje, šivanje, ročno izdelovanje cvetja, čebelarstvo, lončarstvo, kulinarika, sadjarstvo in vinogradništvo. Vse to je bilo v dvorani Kulturnega doma na ogled 18. in 19. novembra. Vsi razstavljeni izdelki izkazujejo veliko mero ročnih spretnosti, veliko kreativnosti, predvsem pa ljubezni do tovrstnega ustvarjanja. Ena od ustvarjalk mi je rekla: »Ideje pridejo nenadoma, nepričakovano, in ko so tu, ne dajo več miru.« Videli smo, kaj vse zmorejo pridne roke in kako prav je, da se z izdelki predstavimo širši javnosti. Res škoda bi bilo, da bi takšni talenti skrivali izdelke samo zase ali za svoje najbližje. Če dobro pomislimo, so aktivnosti posameznika v zrelih letih zelo pomembne, saj pripomorejo k ohranjanju psihične in fizične sposobnosti za kvaliteto življenja. Nekje sem prebrala naslednjo misel: Jesen življenja je lahko čas velikega zbiranja. To je čas, ko poberemo sadove doživetij. Da bi le še dolgo trajalo. Ivanka Tofant DECEMBER 2016 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Sajenje lipe kot simbol našega naselja Lipa za mir in upanje L skupaj s prvošolci, z ravnateljico šole, gospo Mojco Rožman, in z učiteljicami prvih razredov. Izbrali smo lipo, ki je naša avtohtona drevesna vrsta in za nas ne le simbol naselja Lipa, ampak tudi simbol miru, upanja in nadaljnjega življenja. S kratkim programom ob sajenju mlade sadike in z dobrimi mislimi za njeno lepo prihodnost smo okoli nje skupaj veselo zapeli. Tudi na OŠ Štore smo se odločili, da ta dan za- Ob tem dogodku smo prejeli tudi certifikat znamujemo z zasaditvijo lipe na šolskem vrtu organizacij LEAF International (Learning eta 2001 se je generalna skupščina OZN odločila, da bo mednarodni dan miru vsako leto praznovala 21. septembra, ko naj bi ljudje slavili mir. Na ta dan po vsem svetu sadijo mlada drevesa, saj želijo prispevati k poglabljanju zavesti mladih generacij o pomembni vlogi dreves in gozdov za našo prihodnost. DECEMBER 2016 about Forest) in ENO (Environmental Online), ki se ukvarjata z osveščanjem ljudi o pomenu gozda in uporabi avtohtonih vrst rastlin. S ponosom bomo spremljali rast našega drevesa miru, skrbeli zanj in ga opazovali v različnih letnih časih. Želimo si in upamo, da bo posajena lipa lepo rasla in čim dlje opravljala svoje poslanstvo. Andreja Prostor, koordinatorica Ekošole 41 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Tetka Jesen nas je razveselila ob zaključku tedna otroka v vrtcu Lipa V tednu otroka, od 3. do 7. oktobra 2016, smo strokovne delavke v vrtcu organizirale različne dejavnosti, ki so spodbujale ustvarjalnost otrok. Ves teden smo ustvarjali v igralnicah in na prostem: v ponedeljek smo plesno ustvarjali (Ples strašila z obiskom pravega strašila), v torek kotalili buče velikanke, v sredo likovno ustvarjali (od strašil, buč, …), v četrtek izvajali vadbeni poligon na igrišču vrtca, v petek pa odšli na izlet v bližnji gozd, na Pečovje, na celjski Stari grad, … skratka resno vzeli pot pod noge. Od torka do četrtka smo si vsako jutro ogledali predstavo Strašilo spozna prijatelje, ki so jo otroci pozorno spremljali in v njej tudi uživali. Predstava je bila tudi velika motivacija za ostale dejavnostih tega tedna. Teden otroka smo zaključili z našo prečudovito, tradicionalno prireditvijo »Tetka Jesen«, ki smo jo tudi letos izvedli v dopoldanskem času. Otroci so ustvarjali v jesenskih delavnicah (izdelovali kronice iz listja, košarice, ropotulje, lepljenke iz semen, …) ter se sladkali z našimi jesenskimi dobrotami (jabolki, hruškami, grozdjem ter pečenim kostanjem), ki smo jih nudili na čudoviti jesenski tržnici. Tako smo se »tetki Jeseni« zahvalili za vse njene darove, ji pomahali v slovo in ji obljubili, da se naslednje leto zopet vidimo. 42 Kristina Ludvik Lošdorfer in Zinka Grobelnik DECEMBER 2016 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Nova glasbila na šoli V četrtek, 27. 10. 2016, smo bili deležni enkratnega presenečenja: šola je v dobrodelni akciji v okviru projekta "20 za 20", katerega iniciator je Marko Soršak – Soki (član zasedbe Elvis Jackson), prejela v dar 3 glasbila: komplet bobnov, bas kitaro z ojačevalcem in elekrično-akustično kitaro. Sredstva zanje je doniralo podjetje Štore Steel. Na prireditvi sta za uvod nastopila otroški in mladinski pevski zbor, nato pa je otroke animiral Soki in izpeljal predajo glasbil. Najlepše se za donirana sredstva zahvaljujemo podjetju Štore Steel in njegovemu direktorju, gospodu Janiju Jurkošku. Zahvala gre tudi Sokiju, ki s projektom "20 za 20" razveseljuje in glasbeno motivira osnovnošolce po celi Sloveniji. Naša šola je bila namreč že 30. po vrsti, ki je prejela glasbene inštrumente. Obljubljamo, da bodo glasbila v uporabi in da jih v kratkem prične uporabljati šolski band. Mojca Rožman Tehniški dan »Poklicna tržnica« za učence od 1. do 9. razreda P o jesenskih počitnicah, v četrtek, 10. novembra 2016, je na Osnovni šoli Štore potekal tehniški dan Poklicna tržnica. Vsebin spoznavanja poklicev so bili deležni učenci od 1. do 9. razreda. Učenci od prvega do tretjega razreda so spoznali poklica dreser psa vodnika in poklic gasilca, učenci tretjega razreda pa tudi poklic vrtnar – cvetličar, kjer so pod mentorstvom profesorja praktičnega pouka s Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje razsajali rastline in izdelali namizni aranžma. Pri tem so sodelovale tudi dijakinje izobraževalnega programa hortikulturni tehnik. Učenci 4. razreda so spoznavali poklice v našem okolju. Obiskali so Občino Štore, kjer so jih zelo prijazno sprejeli. Spoznali so delo upravnih in drugih poklicev, ki se potrebujejo za delovanje lokalne skupnosti. Gostoljubno so jih sprejeli tudi v restavraciji Prehrana TULI in jim predstavili poklice s področja gostinstva ter še posebej delo kuharja v Učenci od 6. do 9. razreda so se udeleževali delavnic, ki so jih zanje pripravi hrane za veliko število ljudi. izvedle srednje šole v treh časovnih sklopih. V prvem sklopu od 7. 50 Učenci 5. razreda so obiskali Šolski center Šentjur, kjer izobražujejo do 9.25 so lahko izbrali med naslednjimi delavnicami: poklice s področja živilstva, naravovarstva, kmetijstva in mehanike Srednja zdravstvena šola Celje- predstavitev dela kozmetičnega tehkmetijskih in delovnih strojev. V delavnicah so spoznali delo pekov, nika, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja – Kdo vse graslaščičarjev in mehanikov kmetijskih in delovnih strojev. Pridobljene di mostove, ceste in hiše?, Okoljevarstvo: rešitev za zemljo, Srednja izkušnje bodo lahko uporabili tudi v domači kuhinji. Povedali so, da je šola za gostinstvo in turizem Celje – dve delavnici – Jesenski plodovi v kulinariki in Turizem na zabaven način, SŠ za kemijo, elektrotehnibilo na Šolskem centru Šentjur zelo prijetno in zanimivo. DECEMBER 2016 43 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN ko in računalništvo – dve delavnici - Kemija je sestavni del sodobnih proizvodov in Brez elektrotehnike in računalništva si življenja ne moremo več zamisliti. Delavnic v drugem sklopu od 9.45 – 11. 20 so se udeležili učenci od 7. do 9. razreda in so lahko izbirali naslednje: Srednja zdravstvena šola Celje- predstavitev dela tehnika zdravstvene nege in bolničarja, Gimnazija Celje Center – dve delavnici - Kaj ponujata gimnazija in gimnazija likovne smeri in Varuh in vzgojitelj v vrtcu, SŠ za storitveno dejavnost in logistiko Celje – Električni avto in logisti, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije – Medijski tehnik in zaposlitev. Učenci 6. razreda so v času od 10. do 11. 10 obiskali Dom Lipa v Štorah, kjer so jih prijazno sprejeli predstavniki vodstva Doma in zaposleni ter jim predstavili poklice (bolničar negovalec, tehnik zdravstvene nege, fizioterapevt, delovni terapevt, socialni delavec in drugi), ki se potrebujejo pri oskrbi ostarelih in bolnih ljudi. Ogledali strojništvo sta del našega vsakdanjika in prihodnosti in Srednja šola so si tudi prostore v Domu. za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – Darilnica – delavnica Pri tretjem sklopu predstavitve srednjih šol in poklicnih delavnic od za ustvarjalne. 11. 20 do 13. ure so bili razporejeni po interesih ponovno učenci od 6. do 9. razreda. Predstavile so se naslednje srednje šole: Gimnazi- Poklicne tržnice se je udeležilo 11 srednjih šol. Izvedli so 17 predstaja Lava – Za študij potrebuješ dobro izobrazbo, I. gimnazija v Celju vitvenih delavnic v prostorih OŠ Štore za učence od 6. do 9. razreda. – Glasba, latinščina in šport na I. gimnaziji Celje, Srednja šola za Sodelovalo je preko 60 zunanjih sodelavcev, profesorjev in dijakov. storitvene dejavnosti in logistiko – Modno ustvarjanje in frizerstvo, Učenci so izražali zadovoljstvo nad vsebinami delavnic in pridobljeSrednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije – Kovinarstvo in nimi novimi vedenji o poklicih. Zdenka Grafenauer Konšak Od zrna do kruha A li imamo vse, kar potrebujemo za peko kruha? Začeli smo naštevati in res smo imeli vse. Vse, samo moke ne. Pa nič zato, saj smo imeli zrna pire, ki smo jih s pomočjo mlinčka zmleli in tako spoznali postopek pridobivanja moke. Otroci so pri mletju žita s tipanjem ugotavljali tudi, katera moka je grobo in katera bolj fino mleta. Ker otroci poznajo osnovne sestavine, ki jih potrebujemo za kruh, so bili ves čas priprave testa aktivni, opozarjali so, česa še nismo dodali, ali smo dali dovolj moke, ali smo pozabili na kvas, ipd. Najbolj pa smo se čudili našemu testu, ki je pridno vzhajalo, raslo in raslo. Vsi otroci so nato testo oblikovali, mečkali, gnetli in svoj kos testa na koncu oblikovali v žemljico. Le-te smo nato odnesli v kuhinjo v pečico. Naše žemljice so bile izredno dobre in po njih je še ves dan dišalo po celem vrtcu. Katja Krevh in Ditka Rednak 44 DECEMBER 2016 Čebelice, čebelice… V petek, 18. 11. 2016, smo v vrtcu Lipa praznovali 10. obletnico Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Za zajtrk smo otrokom ponudili živila iz domačega okolja (kruh, mleko, maslo, med in jabolka). Pri zajtrku sta se nam pridružila tudi ravnateljica Mojca Rožman in župan Miran Jurkošek. V goste smo povabili predsednika Čebelarskega društva Celje, čebelarja Petra Gradišnika, ki nam je povedal veliko zanimivega o življenju čebel in o poklicu čebelarja. Projektu smo se pridružili na pobudo Čebelarske zveze Slovenije s ciljem, da ustvari najštevilčnejši pevski zbor, ki bo usklajen kot čebelja družina in bo zapel vsem dobro poznano in priljubljeno pesem »Čebelar« ansambla Lojzeta Slaka, vsak na svoji lokaciji, ob istem času. Ob 10. uri so se nam pridružili pevci Vokalne skupine Lipa in Damjan Pasarič, ki je poskrbel za glasbeno spremljavo na diatonični harmoniki. Medgeneracijsko sodelovanje se vedno izkaže kot spodbudno in motivacijsko. Dopoldne smo zaključili s tematsko povezanim obiskom razstave ročnih del, kulinarike, čebelarstva in vinarstva v Kulturnem domu Štore, ki ga je priredilo Društvo upokojencev Štore. Klavdija Berglez in Karmen Gorjup Žgank DECEMBER 2016 45 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Sodelovala sem na Noči Modrijanov (pripovedovalno besedilo) B il je običajen šolski dan, ko je v učilnico prišla zborovodkinja šolskega pevskega zbora in me povabila na Noč Modrijanov. Dan je v trenutku postal čudovit. Najprej so prišle na vrsto vaje. S sošolkami in učenci iz drugih šol smo vadili »Cup song« v celjski glasbeni šoli. Na vajah je bilo zelo glasno, saj smo ob spremljavi pesmi Modrijanov glasno udarjali z lončki ob tla. V dvorani Zlatorog smo imeli generalko, kjer smo spoznali člane ansambla Modrijani. Skupaj smo vadili pesem in se pozno zvečer vrnili domov. Naslednji dan, bil je četrtek, smo imeli pravi nastop. Cel dan sem bila vznemirjena. Komaj sem čakala, da bo ura osem zvečer, da grem na nastop. Medtem ko smo v garderobi čakali na svojih pet minut slave, smo imeli pravo malo zabavo. Dobili smo hrano in pijačo ter modre in rdeče majice z napisom Noč Modrijanov – cup song. Končno je ura odbila deset. Iz garderobe smo kar v kratkih rokavih tekli proti dvorani, ki je bila ločena od naše garderobe. Ob prihodu na veliki oder in polno dvorano me je postalo strah. Bila sem zelo vznemirjena. Sedli smo na dogovorjeno mesto, Modrijani pa so začeli igrati pesem Me imaš še sploh kaj rada. V trenutku smo ujeli ritem in kozarčki so veselo tolkli ob tla. Pesem se je kar prehitro končala in morali smo za- pustiti oder. Gledalci so nam navdušeno ploskali, mi pa smo ponosno odkorakali z odra. Učitelj, ki nas je vodil, je bil izjemno ponosen na nas. Spet nas je čakala pot nazaj v garderobo. Pobrali smo naša oblačila in odšli na dogovorjeno mesto, kjer so nas čakali starši. Ko sem odhajala domov, sem bila navdušena nad vsem. V meni je pelo in igralo. Tega edinstvenega dogodka ne bom nikoli pozabila. Pia Čavš, 5. a Božičkova tovarna daril v Celju H umanitarno društvo Enostavno pomagam iz Celja je v sodelovanju s podjetjem Engrotuš d.o.o. v petek, 25. novembra 2016, v prostorih Planeta Tuš slavnostno odprlo Božičkovo tovarno daril. Prostore tovarne daril so okrasili tudi z likovnimi izdelki učencev 4. in 5. razreda Osnovne šole Štore. Na otvoritvi je nastopal Miha Žlender, učenec 2. razreda OŠ Štore, ki že zna lepo igrati na klavir. V Božičkovi tovarni daril si obiskovalci lahko izberejo otroka iz družine, kjer starši zaradi 46 pomanjkanja denarja svojih otrok ne zmorejo obdariti, in ga obdarijo za božično-novoletne praznike. Nakupljene stvari za darilo prinesejo v Tovarno daril in tam pripravijo paket za izbranega otroka. Darila bodo otrokom po domovih razvozili dobri škratje, saj le-oni poznajo njihove naslove. Darovalci pa bodo s toplim občutkov v srcu, da so v življenja otrok, ki se srečujejo vsak dan s pomanjkanjem, prinesli trenutek sreče. Zdenka Grafenauer Konšak DECEMBER 2016 Slikarka na obisku B ožena Gobec-Boža se je rodila v Celju. Že kot majhna deklica je začutila potrebo po likovnem ustvarjanju. Gospa Boža je babica našega Vida in smo jo z veseljem povabili v našo skupino. Prijazno se je odzvala vabilu. Dogovorili sva se, da bo tihožitje, ki je njej zelo pri srcu, uporabila za motiv pri likovnem ustvarjanju. V sredo, 26. 10. 2016, nas je razveselila s svojim obiskom. Otroci so ji za dobrodošlico zapeli pesem »Moje roke, tvoje roke«. Igralnica je bila pripravljena za ustvarjanje. Slikarka je prinesla s seboj stojalo, paleto, čopiče, barvo in platno. Otroci so se v krogu pogovarjali, jo spraševali. Na začetku si je pripravila stojalo in motiv (ognjič v glineni vazi in jabolki) in pričela s slikanjem. Tudi otroci so slikali, bili pozorni na detajle in zanimivo je bilo, da niso bili usmerjeni drug na drugega, temveč na njeno in svoje ustvarjanje. Nastale so prave otroške umetnije. Karmen Gorjup Žgank Kulturni program ob zaključku projekta 'Ljudsko izročilo v pesmi, pravljici in igri' v Vrtcu Lipa V Vrtcu Lipa so v oddelku Svetlo zeleni palček, kjer so otroci stari 4–5 let, v času pred prazničnim decembrom, ki se vsako leto bolj širokousti z materialnimi dobrinami in potrošništvom, več časa namenili raziskovanju življenja naših babic in dedkov, času, ko je bilo življenje bolj skromno in zato tudi bolj povezano v odnosih. Otroci so skozi tematski sklop 'Ljudsko izročilo v pesmi, pravljici in igri' spoznavali slovenske ljudske pesmi, jih prepevali ob spremljavi citer, spoznavali slovenske simbole in njihov pomen, skozi katere so razvijali narodno pripadnost in spoznavali našo bogato kulturno dediščino in korenine, se učili plesati polko in valček ob narodno-zabavni glasbi, spoznavali bogato zbirko slovenskih ljudskih pravljic in rajalnih iger DECEMBER 2016 ter imeli priložnost zajtrkovati na način, kot so to počeli včasih – iz glinenih posodic in z lesenimi žlicami. Da bi karseda sproščeno zaključili omenjeni projekt, sta vzgojiteljici Katja Krevh in Edita Rednak organizirali krajši nastop s kulturnim programom. Za otroke celotnega vrtca so zaplesali plesalci kulturnega društva Anton Tanc Marija Gradec v sodelovanju s harmonikašem Petrom Podkoritnikom. Nastopili sta tudi vzgojiteljica Katja Krevh, ki igra na citre, ter profesorica flavte na Glasbeni šolo Celje, gospa Martina Anderlič, ki je zaigrala štiri slovenske skladbe. Otroci so bili nad nastopom navdušeni, ob že poznanih melodijah na harmoniko, citre in flavto so rajali, plesali in peli. Katja Krevh 47 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN 48 DECEMBER 2016 DECEMBER 2016 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN 49 IRENA VRČKOVNIK IN POSKOČNI MUZIKANTI VABIJO na tradicionalni BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT, ki bo v ČETRTEK, 29. 12. 2016, ob 18. uri v Kulturnem domu Štore Cena vstopnice: 10,00 EUR Vstopnice so v predprodaji na Občini Štore, Bife OPOKA, Bife CENC, Pizzerija CAFE DEL MORO in uro pred koncertom VLJUDNO VABLJENI AVTOKOMEDIJA JONAS v ponedeljek, 16. 1. 2017, ob 19. uri v KULTURNEM DOMU ŠTORE Najbolj kontroverzen estradni zvezdnik v Sloveniji, dobitnik največ Viktorjev in bolj skrivnosten od same skrivnosti! Nihče v deželi dvojine in »fovšije« ni počel več nenavadnosti, pustil močnejšega pečata in karizmatično osvajal občinstvo kot ravno Jonas Žnidaršič. Soustvarjal je Radio Študent, »švercal« računalnike, spreminjal televizijo, učil nas je biljarda in predvsem »pecanja«, zdravil je v Kliniki Tivoli, izbiral prve misice Slovenije, bil v prvih vrstah, ko smo spoznavali tehnologijo Apple-a in tudi, ko so nas začarale prve komercialne televizije, ustregel je želji po polovički in glasu ljudstva ... in … počel še marsikaj! Najbolj zagonetni slovenski zvezdnik bo končno spregovoril… o vsem, kar nas zanima, a ga nikoli nismo upali ali mogli vprašati. Vas zanima, kako je spreminjal življenja Slovencev? Kdo je Jonas? In kdo si ga to upa vprašati? Pojdite z nami na potovanje skozi Jonasa z Jonasom! Zagotavljamo vam, da bo avantura zelo zanimiva. Nič čudnega! Saj verjetno veste, koliko Viktorjev ima Jonas? VSE! ZAGOTOVITE SI SVOJO VSTOPNICO ŽE DANES! CENA VSTOPNICE: 15 € Prodajna mesta: Občina Štore, Caffe del Moro (Mercator Lipa), Dnevni bar Opoka. Informacije so na voljo na tel. št.: 03/780 38 40 in 031/367 889 ali na e-mail: kultura@store.si KOLEDAR D OGOD KOV v o b či n i Št o r e 2 0 1 6 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO RUDAR PEČOVJE BARBARIN POHOD SOBOTA 3. 12. 2016 ob 8. uri PEČOVJE-TROBNI DOL Leonida Cmok Kačičnik 041 353 404 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE POHOD TOREK 6. 12. 2016 MIKLAVŽEV NOČNI POHOD Valter Jelen KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE MIKLAVŽEVANJE TOREK 6. 12. 2016 PO OBČINI ŠTORE konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka 031 264 664 OTROŠKI GLEDALIŠKI OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR ABONMA »ŠTORČEK«: PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE ČIGAVO JE DARILO IN TD ŠTORE (predstava z obiskom Božička) PETEK KULTURNI DOM 16. 12. 2016 ŠTORE ob 17. uri Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE POHOD + DRUŽENJE SOBOTA ZAKLJUČEK LETA 17. 12. 2016 Valter Jelen HUMANITARNO DRUŠTVO AZRINE ISKRICE BOŽIČKOVA ZABAVA SOBOTA KULTURNI DOM 17. 12. 2016 ŠTORE Azra Salkić 070 447 286 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO »OSTI JAREJ« IN KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE BOŽIČNI DOGODEK V LAŠKI VASI ČETRTEK 22. 12. 2016 LAŠKA VAS ob 18. uri turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 POLNOČNICA SOBOTA 24. 12. 2016 SVETINA ob 24. uri Ivan Ulaga 040 746 780 PONEDELJEK TEHARJE 26. 12. 2016 konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka 031 264 664 ŽUPNIJA SVETINA IN DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŽEGNANJE KONJ DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE ŽEGNANJE VIN V TOREK CERKEV SV. JANEZA ŠENTJANŽU, SVETA MAŠA 27. 12. 2016 TRADICIONALNI ČETRTEK PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH KONCERT Z GOSTI – Irena KULTURNI DOM 29. 12. 2016 ŽELEZARJEV ŠTORE Vrčkovnik in Poskočni ŠTORE ob 18. uri muzikanti Stane Ferenčak 041 903 567 kultura@store.si 03/780 38 43 SILVESTRSKI POHOD NA TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE SREBOTNIK SOBOTA ZBOR V PROSTORIH 31. 12. 2016 TD, UDARNIŠKA 10 opoldan turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE VSAKO SREDO od 17. NA STRELIŠČU do 19. ure Vlado Bogdanović 041 438 805 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR AVTOKOMEDIJA JONAS PEČOVJE PONEDELJEK KULTURNI DOM 16. 1. 2017 ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si OTROŠKI GLEDALIŠKI OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR ABONMA »ŠTORČEK«: PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE MAČEK KAZIMIR IN IN TD ŠTORE MIŠKA VALENTINA PETEK 20. 1. 2017 ob 17. uri KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR OTROŠKI GLEDALIŠKI PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE ABONMA »ŠTORČEK«: IN TD ŠTORE BUTALCI PETEK 10. 2. 2017 ob 17. uri KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR ŠTORE KD 2000 PETEK 17. 2. 2017 KULTURNI DOM ŠTORE Luka Skok 051 644 522 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE PUSTOVANJE TOREK 28. 2. 2017 turisti@vstorah.si TELOVADNICA NA LIPI Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR OTROŠKI GLEDALIŠKI PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE ABONMA »ŠTORČEK«: IN TD ŠTORE ZELENI ŠKRAT ARIEL PETEK 3. 3. 2017 ob 17. uri KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si OSNOVNA ŠOLA ŠTORE ČETRTEK 23. 3. 2017 KULTURNI DOM ŠTORE Mojca Rožman 03/780 21 10 TRENING KONCERT – VEČER SLOVENSKE GLASBE POMLADNA PRIREDITEV GREGORJEVO – KO SE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE PTIČKI ŽENIJO ZBOR V PROSTORIH MAREC 2017 TD, UDARNIŠKA 10 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT MAREC 2017 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE REZ TRTE POTOMKE MAREC 2017 KOMPOLE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE IN PLANINSKO DRUŠTVO ČEMAŽEV POHOD ŽELEZAR ŠTORE KULTURNI DOM ŠTORE turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 Stane Ferenčak 041 903 567 Stane Ferenčak 041 903 567 ŠTORE Z OKOLICO, turisti@vstorah.si MAREC 2017 ZBIRNO MESTO: Emil 070 899 152, DRUŠTVENI PROSTORI Mojca 051 605 414 Srečno v letu 2017 vam želijo: DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE DRUŠTVO MALEGA NOGOMETA ŠTORE DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE, PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE KD ŠTORE VOKALNA SKUPINA LIPA KARATE KLUB ŠTORE KD ŠTORE 2000 LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR ŠTORE KD PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE KORK ŠTORE OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV ŠTORE LOVSKA DRUŽINA BOJANSKO ŠTORE MALONOGOMETNO DRUŠTVO SOKOLI OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO OBČINE ŠTORE OSNOVNA ŠOLA ŠTORE IN VRTEC LIPA PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SVETINA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PROŽINSKA VAS PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠTORE ŠPORTNO DRUŠTVO LAŠKA VAS 78 RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE ŠKD RUDAR PEČOVJE ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLE ŠKD STRAŽA ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE ŠPORTNO DRUŠTVO RANIVOK 2007 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO"OSTI JAREJ" ŠTORSKI OBČAN DECEMBER 2016