Štajerske vesti. —š— Na dež. u.iteljski konferenci v Gradcu je nadučitelj v Petrovčah, tovariš E. Slanc. govoril o reformi uradnih učiteljskih konferenc. V izbrani in krepki besedi je neustrašeno razkrival velike napake sedanjih uradnih konferenc, ki so tisto svojo veljavo in tisti pomen, katerega so nekdaj imele.že davno izgubile. Nekaterim Maierjevcem pa seveda ta tako izvrstna, resnična in času primerna izvajanja niso ugajala ter torej tudi govornika niso hoteli poslušati, temveč so se kar odstranili. Vsi drugi navzoči pa so ga z napeto pozornostjo poslušali, in ko je končal, ploskanje in odobravanje kar ni hotelo prenehati. V podrobnosti tega tako znamenitega govora se danes ne bodemo spuščali, pač pa se trdno nadejamo, da tov. Slanc ustreže splošni želji učiteljstva ter svoj govor dobesedno objavi. Mi pa mu danes na velikem uspehu, ki ga je s svojim govorom dosegel v imenu vseh poštenih invodkritih tovarišev prav iz srca čestitamo. Čast, komur čast! —š— Maierjevci. S Štajerskega nam pišejo: BSlov. Narod" je v svojih dopisih s Stajerskega že večkrat poudarjal, kako od leta do leta vedno bolj raste pomanjkanje moških učiteljskih oseb. Že sedaj se pogostokrat prigodi, da se za razpisano učiteljsko mesto prav nihče ne oglasi. Tudi slučaji, da so na večrazrednicah poleg šol. voditelja nastavljene same učiteljice, niso več redki. Vzroki tega pomanjkanja učiteljev, ki postaja vedno bolj občutno, so različni. Učiteljski stan je že sam na sebi jako težaven in trudapoln, ni se torej prav nič čuditi, ako si nadarjeni mladenči iščejo in izberejo kako drugo boljšo in ugodnejšo službo. K temu pride še pol. strankarstvo, ki najhuje in najbrezobzirneje napada in grdi ravno ljudskošolsko učiteljstvo. Tako uživa učitelj ob bornih svojih gmotnih razmerah za svoje odgovorno in trudapolno delo največjo nehvaležnost. V novejšem času pa so krdelo učiteljskih nasprotnikov in žovražnikov še pomnožili takozvani Maierjevci^ tako na Kranjskem kakor tudi pri nas na Štajerskem. Kakor na Kranjskem tako sučejo ti odurni ljudje tudi pri nas svoj meč nad učiteljstvom ter hočejo sebi neljube osebe in njihove rodovine kar ugonobiti. Slučaj, ko se je hotelo nekemu jako uglednemu velezaslužnemu in obče spoštovanemu nadučitelju neke v narodnem oziru jako izpostavljene večrazrednice odvzeti šol. voditeljstvo, je tukaj še vsakemu v spominu. Le dež. šol. svetu gre zahvala, da se to nasilstvo ni posrečilo. Disciplinarne preiskave se pa ob strahovladi teh Maierjevcev tako množijo kakor gobe ob dežju, in če bo to še nekaj časa trpelo, tedaj bodo šole, na katerih bi se ne pletla kaka ostudna preiskava, že prave izjeme. Ako se le malo zameriš tem ljudem, takoj si v preiskavi, _n ako zato ni pravega vzroka, se pa hitro kaj izmisli in iztuhta. In na podlagi takih neresničnih ovadb se začne potem proti dotičniku najostudnejša gonja. Razni ukori teh prikritih Maierjevcev pa seveda kakor vrabci v zraku kar frče na vse strani. Tudi na uradnih konferencah se odlični tovariši, ako imajo svoje prepričanje dostikrat napadajo in zasmehujejo. Da ob takih tožnih razmerah vedno bolj gine veselje med moško mladino do učiteljskega stanu, je pač lahko umevno. Kdo bo dandanes tudi še nagovarjal mladeniča ali celo sina, da bi se posvetil temu stanu, v katerem ga čakajo poleg ogromnega dela le še premnoge težave, hude in grenke bridkosti in poleg vsega tega pa še preganjanje odkritih in prikritih Maierjevcev. — Kako malo ima pa dandanes Ijudstvo še veselja žrtvovati svoje sinove nehvaležnemu učiteljskemu stanu, to pa priča sledeči resnični dogodek. Ko je neki učiteljprigovarjalkmetu.dabidalsvojega nadarjenega sina v višje šole, mu je ta odgovoril, da je sedaj predrago, da bi se izučil v duhovnika in da bi bili zaradi tega drugi otroci preveč oškodovani. Učitelj pa reče na to, da naj da sina v učiteljišče, kar bo mnogo manj veljalo. Kmet pa na to resno in odločno odgovori: -Učitelj pa moj sin nikdar ne bo, zakaj to je tisti stan, ki ga vsi obrekujejo in preganjajo. Mnogo rajši imam, da postane kmet kakor sem jaz. Sicer moram težko delati in se mnogo truditi za vsakdanji kruh, pa na svojem posestvu setn prost in svoboden in mi nima nihče kaj zapovedovati. Vas učitelje pa hoče vse zasužnjiti". — Učitelj nekoliko ostrmi, potem pa reče s tihozamolklim glasom: BTvoje preresnične besede so me prepričale, da bo tvoj sin bolj srečen, ako postane kmet, kakor pa če bi bil kdaj učitelj!"