Kmalu nova trgovina v Horjulu
Po nekajletnih odlašanjih, žolčnih debatah in mučnih ugibanjih, se naposled Horjulu le obeta, da se dokoplje do lako težko pričakovane trgovine. Na samem robu vasi, neposredno ob cesti Hurjul—Vrhnika, so pred tedni že zaropotali stroji GP Grosuplje, in če bo šlo vse po načrtih, bo objekt še letošnjega oktobra dofakal otvo-ritev.
»Nova samopostrežna trgovina je bila kraju že več kot polrcbna,« razmišlja o projektu Jože Praprotnik, pred-sednik skupščine KS Horjul. »Kraj se namreč vztrajno širi in zdajšnja trgovina s svojimi omejenimi kapacitetami in skromno izbiro ne more biti več kos naraščajočim potrebam. Računamo, da se bo z novo trgovino promet povečal za okoli 25 odstotkov. Tu bo na voljo precej pestra izbira blaga za široko porabo, ki bo koristila ne samo krajanom Horjula, ampak tudi vseh okoliških kra-jev. Tu pa je nenazadnje načrtovana tudi nova mesnica, saj je kraj že nekaj časa brez nje. Prav zato investitpr, Mercator, ne kaže posebnega zanimanja, da bi dokon&l trgovino na Vrzdencu, pa čeprav se graditelji, Vrzdenča-
Tretji teden viških gostincev
Iztekel se je tretji leden viških gostincev, ki je bil od 11. do 16. maja. Postaja pravzaprav že kar tradicionalen, njegov namen in cilj pa je predsta-viti ponudbo viških gostiln. Le-ta se izboljSuje in tile kulinarični dnevi naših gostincev so res prava poslastica. To pa lahko potrdijo tudi vsi tisti. ki so v teh dneh okusili izbrane jedi v goslilnah Kirn (Jezero), Janez Kirn (Kamnik pod Kri- . mom), Pri Jerneju (Velika čolnarska), Jamnik (Cesta na Vrhovce), Pri Gorjancu (TržaSka), Pri Žabarju (VtSka), Pečarif (Pod jezom), Pri Kuk-Iju (Velike Lašče) in Gostilni pod Rožnikom. Zadovoljni pa so tudi gostinci, saj je akcija že naletela na dober odziv in v jeseni jo bodo spet ponovili.
ni, s tem čutijo prizadete, saj so trgovino spravili pod streho ne le z izdatnim prostovoljnim delotn, ampak tudi s samoprispevkom.«
Pot do tako potrebnega objekta nikakor ni bila lahka. Njegovi načrtovalci so imeli nemalo težav s pridobitvijo zemljišča (le-tega je končno pridobila KS, s tem, da je včeji del sredstev za odkup prispevala ISKRA Horjul), nič manj Ird oreh pa niso bila tudi finančna sredsta. Po prvotnemm predračunu (pred kakimi sedmimi leti) naj bi vse skupaj stalo okoli 3 milijarde starih din (z objektom na 600 m2), po hudi inflaciji pa se je ta številka zdaj dvignila na 30-40 milijard, s tem, da se bo površina objekta zmanjšala na 400 m2. Kakšni pa bodo dejanski strožki, pa bo razvidno šele, ko bo trgovina dokončno pod streho.
In kaj bo Horjul s staro trgovino v zadruinem domu? »Te prostore naj bi poslej koristila PTT in Ljubljanska banka, ki misli prav tako odpreti poslovalnico v kraju,« pravi Jože Praprotnik.