večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. ixri zvečer. Urednlfttvo In npravnlitvo: Kolodvorske ulice itov. IG. — Z urednikom ie more govoriti vaak (i»'i od 11. do 12. ure. — Rokopisi »o oe vračajo. — Inaorati: Seatatopna pntit-vrata 4 kr., pri večkratnem pouav ijanji dajo ae popna) _ Velja za Ljubljano v upravniitvu: *» oolo loto 6 gld., r.Ok pol lota 3 gld., za 6otrt lota 1 gld. 60 ki*., na moroo 60 kr., pošiljat^v na dom volja uiomočuo 9 kr. vao. Po poiti voljn ita oolo loto 10 gl., «a pol leta 6 gld., ea čotrt leta 2 gld. 60 kr. in za jodeu uiovao 86 kr. Štev. 260 V Ljnbljani v petek, IB. novembra 1885. Tečaj II. Angleži v Aziji. Ne da se tajiti, da je Angleška imela zadnji čas precej uspeha s svojo politiko. Videti je, da je lord Salisbury rojen pod srečno zvezdo. Komaj prijel je bil za vladno krmilo in uže začele so se kočljive razmere, v koje je bila Angleška pod Preduikom njegovim zašld, na bolje obračati. Sicer •!e začetkom igral pri tem slučaj večjo ulogo, nego bistroumnost in državniška modrost premierjeva. Smrt Mahdijeva bila je jeden glavnih uzrokov, Vsled kojih je začela pomorska velevlast zopet prosteje dihati. Težavni položaj, v kojem se je An-gleSka prej v Sudanu nahajala, predrugačil se je 8 tem hipoma S smrtjo Mahdijevo bilo je tudi angleške ekspedicije v Afriki konec in ob jednem vseh onih zadreg, katerih se je ponosna svetovna moč skoro leto dni zam&n prizadevala znebiti. To Je Saliaburyja lahko navdalo s pogumom. Sicer on v istini pri tem ni imel iu uiti imeti ni mogel nikake zasluge, a vender začelo je angleško prebivalstvo z zaupanjem obračati vanj svoj pogled. Vsled tega ohrabren, začel je misliti, kako bi se l«di druge nevarnosti, ki so pretile Angleški, čim Preje odstranile. V Aziji namreč ni mnogo manjkalo in usodepolni trenotek bil bi tu, ko bi se bilo imelo odločiti, bode li zauaprej Rusija gospodovala nad celo Azijo, ali Angleška. Okoliščine *adnji nikakor niso bile ugodne, in to je lord Salisbury takoj uvidel. Za to odločil se je staviti 80 sam seboj v nasprotje ter pozabiti na vse to, Je prej, ko je stal še opoziciji na čelu, zahte-''al od prednika svojega, sivolasega Gladstona. 11 °»a podjetja, koja je malo prej še nameraval l>l'°ti mogočni severni državi, sedaj ni mislil več, Listek. Prokieta! 111111,1 Spisal Emile Ilichobourg; po F!. Vacanovi prodo-lavi prosto poslovenil Janko Leban.) (Dalje.) . Na pristavi seuillonski imela sta dva hlapca a 8 tem, da sta kose brusila. J ~-—----- ^ »Jutre prične košnja", reče Rouvenat Jeanu enaudu. „Pa to naj me no zadržuje, da ne bi , v Pariz. Dva ali tri ženjce vzamem več, in stvar bo e»krat v redu 1 Aha, tam-le gre Jacques zopet na polja ven,“ nadaljuje. »To je redkost njem.“ — »Kako hitro se stara!" deje Jean »vsak dan krivejše hodi." — »Bliža se i 0 ulu zavrne Rouvenat žalostno. »Nesrečnik ni £ 6 Uan,iljenja s svojo hčerko; a zdaj ga gloje kes! ' mu bom mogel v dveh ali treh dneh pripeljati Cona, bode ves nor od veselja. A da bi ga po-a*!l, da bi ga umiril, moral bi mu vrniti Lu-C1 °i hčerjnjegovo!" Houvenat. in Renaud stopita v hišo. ampak udal se je zahtevi Rusije in tako storil konec rusko-angleškemu prepiru. Tedaj sodilo se je o tem činu Salisburyjevem različno. Da vspeh za Angleško ni bil posebno časten, to se tajiti ni dalo. A kakor stvari sedaj stojč, mora se vender le priznati, da je angleški premier tedaj, ko se je ponižal pred Rusijo, vender le nekoliko dalje mislil ter v prihodnost zrl. O pravem času je še sprevidel, da mora Angleška ob afganski meji imeti za sedaj še prosto roko. Kedo ve, če se uže tedaj ni pripravljalo zjedinjenje vzhodne Rumelije z.Bolgarsko, o katerem je zlasti Rusija prepričana, da se je izvršilo pod angleškim protektoratom. To prepričanje je tem bolj opravičeno, ako se premisli, kako gorko se nekedanja prijateljica in zaveznica Turčije, poprej slovanskim narodom toliko sovražna Angleška, poteguje sedaj za Veliko Bolgarijo. Le tako je tudi možno razlagati pogum, da ne rabimo ostrejega izraza, s kojim je knez Aleksander baje žalil rusko čast-ništvo, dosedaj služeče v bolgarskem vojstvu, in vsled česar ravno mu je car odvzel častno mesto v ruski armadi. A lord Salisbury zna politiški položaj, kojega je, kakor je vsaj videti, deloma sam vstvaril, še drugače uporabiti. Na jedni strani Azije sklenil je mir, da se na drugi strani lahko vojuje. Pred Rusijo bati se mu je sedaj tem manj, ker mora biti le-ta pripravljena za vse eventualitete, ki znajo vsled dogodkov na Balkanu v Evropi še nastati. Ta trenotek tedaj zdel se je 8alisbutyju posebno pripraven, da priklopi dosedanjim angleškim posestim v Aziji nov kos zemlje V mislih nam je azijsko kraljestvo Birma. Angleška stegnila je uže nekolikokrat pohlepno svojo roko po tej državi in ji je v teku let tudi »Kje je gospodičina Blanche ?“ povpraša Rou-venat deklo. — »Zdi se mi, da je v svoji sobi." — » Dobro". Zdajci pomigne Jeanu Renaudu, kateri mu potem sledi, Rouvenat odpre vrata svoje sobe ter veli očetu mlade deklice, naj vstopi, govoreč: »Počakaj tukaj notri in imej malo potrpenja. Hočem, kolikor mi bo mogoče, na kratko odpraviti." — „0, imej ozir na njo!" odgovori Jean Renaud s trepetajočim glasom »Ne prenagli se, pripravijo prej na stvar, saj veš kako je miločutna. . . ." — »Bodi miren, Jean Renaud, Blanche je hrabra. In potem od sreče človek ne umr6!" Starčka si drug druzemu roko stisneta, menjata pogled, potem potrka Rouvenat na dekličina vrata. »Ali, ti si, boter!" klikne deklica. »Da." »No, le dalje, le dalje!" Rouvenat vstopi. Blanche je pletla pri oknu. Rouvenat se vsede poleg nje. »Uže zopet si jokala," reče jej milo karajoč. znatne dele odtrgala ter prisvojila si jih. Leta 1824 odcepila ji je Aracan, dve leti pozneje Assam in leta 1852 še Pegu. Sedaj pa baje bije celemu nekedaj dokaj mogočnemu kraljestvu zadnja ura. Sicer prebivalci te države pod sedanjim vladarjem niso bili ravno najsrečneji sveta. Kralj Thibo je jeden najkrvoločnejših despotov, kar jih zgodovina poznž. Vse svoje sorodnike je pomoril in usmrtil jih na nečlovešk način, iu ko se nad temi znašati več ni mogel, začel je tudi nad drugimi državljani divjati. Za oudotno prebivalstvo bode tedaj velika sreča, ako se brezsrčnemu vladanju tega krvoloka konec stoii Vender človek bi se motil, ako bi sodil, da se Angleška iz golega človekoljubja in v interesu civilizacije pripravlja polastiti se Thi-bojevega kraljestva. To bilo bi se zgodilo, ko bi vladar Birme tudi še tako mil in dobrosrčen bil, kajti Angleški zdi se sedaj ravno čas ugoden, da pomnoži svojo moč in svojo veljavo v Aziji ter tako izvrši, kar bi uže davno bila rada izvršila. Poroča se, da je povod najnovejšemu koraku Angleške proti Birmi dalo to, da je kralj Thibo odvzel neki angleški družbi neko ladijo. A o isti-nitosti tega poročila se mora pač nekoliko dvojiti. Uzrok temu je najbrže ves drug. Kralj Thibo kazal se je namreč zadnji čas velikega prijatelja Francozom in je s Francozi sklepal razne pogodbe, ki so Angleže v oči bole. Bilo se je bati, da tam fraucoska trgovina angleške popolnoma ne spodrine, zato bilo je treba hitro in brezobzirno postopati. Da je ravno to in nič druzega napotilo Angleško do tega koraka, razvidno je iz tega, da se prej o kakem nesporazumu med Augleško iu Birmo ni slišalo nič, da je prepir takoj potem nastal, ko je bil kralj Thibo neki francoski družbi podelil monopol za zidanje železnic ter ustanovitev »Ne bodi hud. Hočem biti uže pametnejša, da te ne bom žalila." »Na-te da bil hud? Ali to morem?" »Ljubi boter, meni se zdi, da sem to videla prihajajočega s starim Mardoche-em ?“ »Da. Dolgo sva kramoljala skupaj." »Ali je sprejel najino ponudbo?" »Da." »Kako me to veseli!" »Ali veš, da bodem kmalu ljubosumen?" »Ljubosumen ?“ »Ti imaš starega Mardoche-a preveč rada!" »Res je, sama ne vem, od kod to, da sem mu tako dobra, da ga imam rada iz vsega srca!" Rouvenat se je smehljal. »Ne smehljaj se, zakaj veš, da ne morem nikogar na svetu tako rada imeti kakor tebe. Veseli me le, da staremu Mardoclie-u ne bo treba več prosjačiti." »Ne, to je zdaj uže dognano." »In ali pojde v Civry?“ »O tem se ni še odločil. Mogoče je, da ostane i popolnoma tukaj na pristavi " nekega denarnega zavoda. Se ve da bi se Angleška ne bila upala nastopiti s toliko odločnostjo, ko bi se jej treuotek za to ne zdel toliko pripraven. A gledč na to, da imajo države, ki bi drugače znale jo pri tem ovirati, v Evropi dovelj posla, in zlasti glede na to, da mora Francoska še vedno vso svojo pozornost obračati v Anam in Tonking, ji ni bilo težko odločiti se za tako strogo postopanje. Od vladarja Birme zahteva Angleška, da sprejme najmanj tisoč mož broječi oddelek angleškega vojstva v glavno mesto, da čuva ondi nad tem, da se angleškim interesom ne zgodi ni-kaka krivica. Kaj ima ta zahteva pomeniti, je lahko umevno. Ako se ji kralj Thibo uda, jenjal je biti samostojen vladar, ako se ji ne uda, tedaj zagromč angleški topovi in vspeh Angleške bode le še sijajneji. Tako pride Angleška na vsak način v posest dokaj obširnega, okolu štiri milijone prebivalcev broječega ozemlja in s tem odprč se ji nova pota za angleško trgovino. Na ta način približa se namreč po polnem mejam Kitajske, one države, s kojo v novejšem času tako hrepenž priti v neposredno dotiko razne države, pred vsem Francoska. A kar je Francoski spodletelo, posrečilo se je v obili meri Angleški. S tem vspehom na azijskem pozorišči pa je nedvojbeno tudi konservativna stranka na Angleškem na veljavi pridobila. Kakor smo uže začetkom omenili, lord Sa-lisbury ima srečo. Raznih neprilik se je srečno izognil in Bedaj baš pred volitvami lahko tudi na vspehe svoje politike kaže. Bode li vse to imelo toliko moči, da pri prihodnjih volitvah podleže Gladstonova stranka in sedanji premier tudi nadalje še obdrži vladno krmilo, o tem pouči nas bližnja prihodnost. Povsod dobro, doma najboljše. (Konec.) Ugovarja se nam morda, da se v Ameriki ne služi lehko samo s kmetijstvom bel kruh, temveč po mnogem drugem potu. Predno nadaljujemo svojo sodbo o tem, zatrjujemo, da smo si izbrali v prvi vrsti kmetijstvo v razgovor, ker je večina slovenskih naseljencev v Ameriki kmetskega stanu, ki si upa le s kmetijstvom živeti izvrstno in — povrh obogateti. Slovenski kmet, ki kolne prevelike davke in druge žalostne kmetske razmere, proda v jezi in obupu svoje mnogo potov lepo posestvo za slepo ceno in hajdi — v Ameriko po milijone, ki se ku-pičijo ob cesti. Pol gotovega premoženja porabi navadno taka nesrečna družina na potovanji, ostali del izgine po kakovi nenadni nesreči, bolezni, pri nakupu orodja ali cel6 po zvijači kakovega amerikanskega sleparja, ki se okoristi z neizvedenostjo in prevelikim zaupanjem tujca. Blanche pogleda Rouvenata ter se začudi izrazu njegovega obličja. „Kako veselo gledaš!" deje. „A sem tudi vesel in srečen! ..." »Srečen?" nAli hočem srečo s taboj deliti, Blanche? Ti nisi več otrok in lehko ti zaupam skrivnost . . .“ »Skrivnost?" „Da važno, strašno skrivnost!" »Moj Bog, ti me plašiš!* »Umiri se, otrok moj, stvar se tiče tvoje prihodnosti in sreče. Potrebno je, da izveš to skrivnost, da svoje srčece zopet razveseliš! Kajti sreča je za-te tako velika kakor za-me! Poslušaj ine! Ti veš, da je imel Jacques Mellier hčerko?" »Da, Lucilo." »Nu, ta Lucila je bila veselje in ponos svojega očeta ..." In pripovedoval jej je nadalje: počasno, jasno, razločno. Mlada deklica ga je trepetaje poslušala; bila je polna sočutja, usmiljenja in bojazni, potem polna nadeje, polna čudenja, polna ganotja ter vsa srečna in sanjava nad toliko iznenado! Pripovedoval jej je o Lucili, o brdkem Jeanu Renaudu, o činu Mellierovem ter o plemeniti žrtvi Mesto domišljevano veliko posestvo obdaja nenadoma takega srečolovca obup, lakota ali trdo hlapčevsko delo tujemu gospodu. Izvoli si poslednje. Po godu mu ni bilo v domovini prosto, lastno gospodarstvo, v tuji deželi dela od zore v mrak za mnogokrat majhno plačilo, da se reši pogina. Izgubljen je navadno takov revež za vselej. Nekdanjega domovja nima več, vrnitev brez denarja domov ni možna. Nekedanja nezadovoljnost ali lenoba vklene ga v dalnjem svetu v večno hlapčevstvo. Oporeka se nam brez dvoma, toliko in toliko kmetov zabogatelo je v Ameriki, kakor čez noč. Taka in jednaka trditev je navadno ničeva. Hvaliti se, ako si svoje usode predrugačiti ne more, je stara človeška slabost. Trditi si upamo, da bi se vsaj sem in tjk vrnil takov milijonar v domovino s prisluženimi milijoni, saj bi živel lahko v svojem rojstvenem kraji, ki mu je gotovo najljubši na svetu, srečno na stare dni. Vender ni ga nazaj tako srečnega rojaka. Kakor v pravljici se čuje od ust do ust o njegovem neizmernem bogatstvu. Pozni rodovi se vesele bogate dedšine, ki priti, priti mora, dokler ne izvedo morda po naključji, da je umrl ta in oni zapuščen od vsega sveta v kaki mestni bolnici. Posled, če je istina, da si sezida -marsikateri v Ameriki s svojo marljivostjo sreče dom; ali je morda to sploh tudi drugje nemožna stvar? V vsakem trgu, v vsaki vasi skoro so kmetje in rokodelci, ki štejejo na tisoče svoje premoženje, akoravno pred toliko in toliko leti niso imeli denarja. Sreča na podlagi marljivosti in duhovitosti je povsod možna, sreča v doinovji pa je po naši sodbi trojna sreča. S pričujočim skušali smo dokazati, da za malo kmetijstvo v Ameriki niso ugodne razmere. Dalje si oni, ki si lahko kupi večje posestvo, lahko opomore povsod, če je marljiv ter gotovo ne zamenja lepe svoje domovine z večnim tujstvom. Toliko v pouk našemu kmetstvu, ki si hoče zidati srečo v Ameriki na podlagi svoje domovinsko bede. Tajiti pa ne moremo konečno, da je Amerika obljubljena dežela še dandanes onim, ki živ6 v do-movji brez domu, ki so duhoviti in marljivi rokodelci ali podjetniki raznih del. Amerika je najbolj svobodna dežela vsega sveta. Ondi velja le denar ali duh, ki si ga more v kratkem času obilo pridobiti. Plemeniti rod, višje uradništvo je ničla brez premoženja in največje duhovitosti v begu za denarjem. Zaradi tega ni nikjer na svetu toliko goljufije, sleparije in zločinstva vsake vrste, kot ondi. Denar je prva beseda Ameri!vanca, ko se zbudi, hvaležnega volčjega ubijalca; pripovedoval ji je ob otroku Lucilinem, o malem Leonu; kako jo je z njim uže pred leti zaročil, in kako je zdaj zopet prišel, in, da je to mož, katerega ona ljubi in kateremu bode tudi žena. In dočim je mlada deklica srečno jokala, pripovedoval ji je, da je njen nedolžni plemeniti oče bil iz ječe puščen, da sedaj tukaj biva, da je — Mardoche! Ko Rouvenat pride tako daleč s svojo pripovedjo, odprč se sobina vrata, in tu je stal — Mardoche! Blanche vsa srečna zakriči ter se vrže v naročje svojega očeta! .... Rouvenat ja radosten zapusti, stopi nizdolu po stopnicah ter smehljaje se, reče sam pri sebi: „Dva sta zdaj srečna. Zdaj pride vrsta na druge !“ Stopivši na borjač, najde tam Melliera, vr-nivšega se s polja. Mellier je bil šel mimo starega vodnjaka, v kateri so nasuli bili uže pet vozov kamenja. »Tedaj si se odločil, da zasuješ ovčarski vodnjak?" povpraša Mellier Rouvenata. — „Si li to opazil?" — »Da.“ — „Odkod jemlješ materijal za to?" — »Iz Civry-a Zidovje je liišice Jean Renaudove." denar zadnja, ko leže za kratek čas k počitku, o denarji se govori pri njegovem rojstvu, o denarji pravično ali krivo pridobljenem, jevsejeduo, ko ga položi v grob. Kjer velja le denar, nič kot denar, je naravno, da hoče gospodovati vsak in si ga pridobiti tudi brez truda, saj z rokami si obilnosti ne prisluži nikedo. Zaradi tega je pomanjkanje v Ameriki delavcev, rokodelcev in poslov vsake vrste. Posebno marljivim rokodelcem se odpira ondi za morjem še dandanes, če ne pot bogatstva, a brez dvoma blagostana. Vender prepričani smo, da se jim stoži prej ali pozneje po daljni premili domovini, saj jih tolaži doma v ohilih težavah domovinska ljubezen, spominja jih večni boj za bogatstvom na tujem in le navidezna sreča največjih bogatašev, da je povsod dobro, a doma najboljše. Politični pregled. Avstrijsko-oflerska država. Novi naučni minister dr. Gautsch sprejel je uradnike, njemu podložne. V nagovoru je na-glašal, da mu je znana naloga, katero ima spolniti in znane so mu tudi ovire, katere bode tre-balo odstraniti, zaradi tega se je obračal s prošnjo do uradnikov, naj ga po močeh podpirajo pri težavnem in odgovornem poslu. Ogerska delegacija sprejela je v včerajšnji seji redni in izredni proračun za vojaške potrebščine, ravno tako proračun za mornarico. Vlada je izjavila, da je reforma vojaškega kazenskega postopnika dovršena ter da se imata zdaj o njej posvetovati obe justični ministerstvi. O delovanji konference poslanikov se navzlic opasnemu položaju na jugu malo čuje. Preko Londona se poroča, da je v slednji seji sklenila, pozvati kneza Aleksandra, naj se vrne v Sredec. Kaj potem? se še ne vč, kajti dalnje poročilo pravi, da bode turšk komisar toliko časa upravljal p tem vzhodno Rumelijo, dokler konferenca ne določi, ali naj se uvede zopet prejšnji položaj ali pa naj se v nekoliko izpolnijo želje Bolgarov. Kakor je videti, poslaniki še vedno niso jedini gled<5 rumelijskega vprašanja. Tuje dežele. Pruska vlada izdala je baje ukaz, da se imajo vsi ruski Židje iztirati iz berolinskega predmestja. Ta naredba izdala se je, kakor se zatrjuje, zaradi tega, ker so Židje preveč sleparili in izsesavali prebivalstvo. K napetemu položaju med Srbijo in Bolgarijo pridružil se je v slednjih dnevih še spor med Grčijo in Turčijo zaradi otoka Krete. Turčija meni, da more v kratkem na Kreti bukniti vstaja, zato združuje vojake. Stari Mellier je bil iznenaden. „Tedaj daš obnavljali hišico?" — »V treb tednih bode baš tako prijazno stala, kakor nekdaj." — „Kaj pomenja to, Pierre?" povpraša Mellier ganen. »Mari misli Blanche zapustiti pristavo?" — »Tega ne misli? — „Zakaj torej zopet zidaš hišico." — »Blanche tako želi." — »Čemu-li?1* — »Nadeje se, da se Jean Renaud vrne." — „Ubo-žica!" zamomlja Mellier zinajaje z glavo. »Tudi jaz sem nekdaj imel to nadejo; a davno uže sem jo opustil, kakor tudi nen am več upanja, da b' zopet kedaj videl vbogo svojo Lucilo. Ah, osti'1 Bog me pusti izprazniti kelih do dna. Zaslužim to, a trdo je, Pierre, trdo! Zakaj morajo nedolžni^' trpeti za krivce? . . . Baš, ko sem šel preko poU**' letela je vrana nad mojo glavo ter žalostno krokala. Ali ni to lehko znamenje?. ." — BVražft’ — nNe, ne, Pierre, jaz čutim, da umrem >n t0^ ne da bi prej videl hčerke svoje, ne da bi P°° tresoče svoje roke na glavo njenega sina! je svet in kako tožuo je v moji noti'ftnJcs Kako bogata so moja polja! Vse raste, cvete, speši se. Blagoslov božji in pridne tvoje1-® 0 ^ naredile moje posestvo najlepšu in deželi. Ah, in jaz, jaz stojim kraj g«o a . a Med Srbijo in Bolgarijo ponavljajo se vedno pritožbe o izzivanji in prestopanji meje. Bolgarija zatrjuje, da Srbi napadajo bolgarsko ozemlje ter iščejo povoda za vojsko, srbska vlada Pa zagotavlja, da bi bila uže zdavna imela vzroka dovolj za vojno, če bi si jo želela. Gotovo je, da j*' razjarjenost na obeh straneh tolika, da se bode težko vsa zadeva mirno poravnala. Francoski ministerski svčt imel je včeraj posvetovanje, pri katerem se je sestavila izjava vlade do zbornice; ta izjava prečita se v ponedeljek v zbornici. Poročila iz Londona pravijo, da se je Birmancem uže napovedala vojska, kajti kralj Thibo obnašal se je uže preveč oblastno nasproti Angležem. Indijska vlada si z vsemi močmi prizadeva, da kolikor možno brzo spravi zadostno število vojakov v Mandalay. Razne vesti. — (Avstrijska zgodovinarja.) Iz Rima se poroča „Vaterlandu“: Dne G. t. m. sprejel je papož Ijoo XIII. avstrijska benediktinca p. Sarkandra Navratila iz samostana Raigern in prot. dr Gotfrida Friessa I iz samostana Seitenstetten v privatni avdijenei. Ta dva učenjaka prišla sta namreč v Rim, da bodeta znanstveno preiskavanje listin prvega avignonskega papeža, Klomonta V., nadaljevala. Papež, kateremu so jo bralo zdravje na obrazu, zabaval se jo z njima dolgo na ljubezniv, srčen način; nadaljo ju jo pohvalil zaradi u*o izdanih dvoh zvezkov njunega dola ter jo obžalo-Va'> da p Karol Stiasny iz Raigerna, kateri jo pri tem delu do sedaj sodeloval, zavoljo bolehnosti toga no more voi storiti. Leo XIII. sprojol jo na-to dola p. Placida Mathona iz Raigerna o živonji Marijinem in sv. Jožefa, potom obravnavo dr Prochazke iz Brna o živonju slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Motoda, kakor tudi zgodovinska dola prof. dr. Friossa. Pogledavši nokoliko strani, rekel je smehljajo se, da mu jo jako žal, da no razume nemško in slovansko. Koncem dal jima je apostolski blagoslov k nadaljevanju težavnega dela. — (Reke in jezera izvodi podnebja.) Ruski vremenoslovec in slavni potnik dr. Aleksander Vojejkov priobčuje v VIII. popisu svojoga najnovejšoga dola o podnebjih svota čisto nov in zanimiv nazor o postanju rok in jezor. One roko, pravi Vojejkov, katerim množino vodo ravnajo (kopna) jezera, da jo voda v strugi skoro zmeraj onako visoka, da so jezerske rek°. jezornice Največa jozernica v Evropi jo Neva Naj pritaka vanjo (voda) dežnica ali snežnica, visokost reke ne narašča. Vojejkov kaže devot roških podob. 1) Reke, ki dobivajo vodo iz sneženih tajališč na plahtah ali 8 hribovja, do 2000 metrov visokega. — ^elje soveme Sibirije. 2.) Roko, ki dobivajo vodo iz tajališč v gorah — Amur, Sir-Darja, Parim, gorenji 3.) Reke. ki dobivajo vodo po deževju in naraščajo v vročem času. — Orinoko, Konga, Nil, velike reke ^oke, Pierre, pride za nami vsemi, ta lepota, tvoje e^° in moje imetje?" — „Mislim, da pride v Prave!« — „Ti upaš še zmerom?" — „Bolj še «akor kedaj! ..." — »Kaj mi praviš! Tvoje oči ^a,'j°! Pierre, ti kaj veš?“ — „In kako še!" Obraz Mellierov se razvedri. »Kaj veš, Pierre, kaj veš? Govori, govori!" — »Jutre, Jacques, še predno napoči dan, bodem uže Potu v Pariz." — „Moja hči je v Parizu?!" !lliue Mellier. — „Ona? Ne! A Leon Mellier, njen sin. No, kaj praviš, stari Jacques ? Ali nisem Prav? Sreča se ti zopet smeje!" — »In Lu-,.?* ~~ »Za zdaj sem našel samo njega. Zado-■*' se s tem ter zahvali so Bogu!“ — „Imaš ^'av! Tu potiplji, kako mi bije srce! O, kako ven-er tloveku dobro d6 veselje, nadeja! Meni se 2(li> kakor da sem prerojen! . .“ Uouvenat se je radoval Mellierovega veselja, j ' !nu Pa hotel vsega naenkrat povedati, in tako n)u je zamolčal o Jeanu Renaudu !n to, da Blanche yNev6 . . . . vse!" Zvečer zmenijo se Rouvenat, Blanche in Mar-(0che, ,ja poslednji še zamolči pravo svoje ime ter še dalje igrit vlogo beračevo. na Kitajskem. 4.) Roke, ki dobivajo vodo tudi od dežja, ki pa naraščajo vsled tajališč. — To so reke zapadne Sibirije, evropejske Rusije, Skandinavske, uzhodne Nemške, sevorno-uzhodni doli v Zedinjenih državah. 5 ) Reke, ki dobivajo vodo vsled deževja, ki teko ne-pronehoma, ki naraščajo v mrzlem letnem času, katerih redni izpremen je noznaton. — Sem spada mnogo rek osrednje in zapadne Evrope, nove Zelandije, uzhodnih Zedinjenih držav. 6.) Roke, ki dobivajo vodo od dežja, ki polno narastejo v mrzlejšom času, katerih razloček med dviganjem in padanjem je velik, in da poletu celo presihajo. — Reke v južni Evropi, mali Aziji, Siriji, severni Afriki, Kaliforniji, Oregon, Čilo, v severni in zapadni Avstraliji. 7 ) Pomanjkanje potokov in rek zavoljo presuhega podnebja. — Sahara, Arabija. 8.) Kraji, ki imajo lo o nekih časih tekoče vode, a tudi takrat ne dosti. — Severni Krim, kirgizki stepi, gorske ravani v Aziji. 9.) Krajino brez rek a z lodniki. — (Strašno dejanje.) V vasici Lobochleben tik Karbitza na Češkem izvršil se je 7. t. m. strašen čin. Nokoliko po dosoti uri po noči začuli so prebivalci hiše št. 19 grozen krik v sosednjem stanovanji rudo-kopa Antona Blaška. Ko stopijo v Blaškovo sobo, hoteči pomagati, zagledajo v svoj največi strah ženo imenovanega rudokopa z razbito glavo v krvi na tleh ležati ; njena dva otročiča, štiriletni deček in dveletna deklica, sta pa zraven stala in se britko jokala. V sobi najdejo po natančnejem iskanji kivavo sekiro, s katero jo morilec svojo žitev umoril. Oba otroka bila sta nepoškodovana. Sum, da je to krvavo dejanje izvršil, obrn'1 so je koj na soproga Antona Blaška; ta je živel z umorjeno nesrečno in je bil uže večkrat kaznovan, ker jo z njo grdo dolal. Kmalu potom najdojo na polji truplo Blaškovo v strašnem stanu; glava raztrgana je bila v tisoče koščekov. Samomoiilec djal si jo dinamitoo patrono v usta, kojo je potem zažgal Domače stvari. C. kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dne 8. novembra 1885. Namesto bolnega dvužbinega predsednika predseduje seji podpredsednik gosp. Jos. Pr. Seunig. Seje vdeležili so so sledeči gg odborniki: Brus, Jerič, Kastelic, Murnik, Noveklovski, Poklukar, Robič, Witsclil in tajnik g. Gustav Pirc. Ker je bilo v soji tudi obravnavati subvencijsko zadovo, navzoč je bil pii seji vladni zastopnik gospod vladni svMoik Anton Globočn;k in doželnega odbora zastopnik gospod ces9i-8ki sv6tn:k iu deželni odbornik J. Murnik. Pred obravnavami dnevnega reda pozdravi predsodek seje g. Jos. Fr. Seunig prvikrat v seji glavnega odbora navzočega in na novo imonovanega vladnega referenta o kulturnih zadevah, gosp. svžtnika Globočn;ka. Gospod svfetoik zahval' se za prijazni pozdrav ter zatrdi, da se bode vtdno ravnal po intencijah ces. kr. kmetijsko diužbe. In v tem času, ko bode Rouvenat na potovanji, spal bo Jean Renaud v ovčarski hiši, da mu bode hčerka bliže. Drugo jutro ob treh poljubi Rouvenat Blan-che-o, a Jacquesu MeHiera stisne roko; potem stopi v voz, ki ga je imel odpeljati v Saint-Irun. Tam najme drug voz, ki ga popelje v Vesoul. „Vmi se kmalu!" zakHče Mellier za odhajajočim. „In pripelji saboj mojega siua!" Na travnikih se je uže čulo biušenje k6:, Pri zajutreku izvedo hlapci >n dninarji, da je Rouvenat odpotoval v Par:z. Pivi dan košnje! Gnati ga je moral tj& gotovo važen opravek! Bog zna, kaj! Mlekarica na pristavi, debela, rudečelasa dekla, zvita in kovarska, da-si je bila videti neumna, kazala se je jako radovedno. Grda in malopridna ta dekHca zvala se je Jera. Bi'a je leto di>;j na piistavi seu^lonski. Navzlic temu, da je bila tako grda kakor greh, dajal ji je lepi Fran razumeti, da jo ljubi; a to je delal le zato, da je poizvedova', kaj se godi na pristavi. Ona je b>>a ogledub>nja sovražne druhali. (Daljo prihodnjič.) Po prestopu na dnevni red poroča gospod Robič 0 nasvetih odseka, kojemu je bilo naročeno, sostaviti razdelitev iz subvencijsko zaloge kupljenih ovac ukvi-Skega plemena, ter konečno predlaga, ovce tem-le gospodarjem brezplačno v last dati, proti temu, da se zavežejo, z ovcami ravnati po predpisih kmetijske družbe. Na Gorenjskem dobijo sledeči gospodarji po enega ovna: Hlebanja Janez iz Srednjega Vrha, Pečar Gregor iz Kranjske Gore, Svetina Anton iz Žerovnice, Sodja Andrej iz Zaspega. Dežman Lovro iz Poholraa, Korošec Blaž iz Koprivnika, Aleš Janez iz Mač, Poljanšek Jurij iz Belo Peči v Tuhinjski dolini, Jeras Janez iz Češenco (dobi 1 ovna in 1 ovco). Na Notranjskem dobijo sledeči gospodarji po enega ovna: Lazar Jakob iz Spodnjega Vrsnika, Petrič Andrej iz Nanosa (dobi 1 ovna in 1 ovco), Milavec Prane iz Studenega, Tomažič Prane iz Janeževega Brda, Matija Fatur iz Zagorja. Na Dolenjskem dobijo sledeči gospodarji po enega ovna: Lazar Valentin iz Prevalj, Starina Anton iz Leskovca, Judnič Jakob iz Kota (dobi 1 ovna in 1 ovco), Geržin Jauoz iz Mihelove Vasi. Za slučaj, da bodo mogoče nakupiti več kot 21 glav, imajo prednost Hladnik Jakob iz Cola in Zupančič Bernard iz Ušenišča. Nasveti odsekovi se nespremenjeni sprejmejo. (Konec prihodnjič.) — (Peticija do ravnateljstva južne železnico.) Občino Borovnica, Gorenji Logatec, Dolenji Logatec, Cerknica, Planina in Postojina poslale so do ravnatoljstva južne žoloznico vkupno peticijo, naj bi se vozni red mešanega vlaka od Trsta do Ljubljano predrugačil, ali da bi so na kak drug način nudila poto-v,'lcem omenjenih krajev prilika, da bi mogli med sedmo in osmo uro dospeti v Ljubljano. Peticija je obširno utemeljena, in v njej kaže so na vse nedo-statko in nepriliko, katere izvirajo iz zdanjoga neprimerno sestavljenega voznega reda. — (Klub pisateljskega društva) bode imel jutri, 14. t. m., zopet svoj zabavni večer ob 8. uri v steklenem salonu Čitalnice ljubljanske. Nadaljeval bode gospod profesor Vrhovec svoje čitanje: »Ljubljana pred sto leti." — Od več stranij smo zvedeli, da so nekoji rodoljubi se izrazili, da bi “radi pristopili „ pisateljskemu podpornemu društvu", toda ne mog6, ker niso pisatelji. Istim, kakor vsem Slovencem, se naznanja, da društvenik „pisateljskega podpornega društva" lehko postane vsak, kdor le 2 gld. na leto plača in da nikakor ni potrebno, da bi tudi bil sam pisatelj. — (Spremembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) Gosp. Peter Pogačnik premeščen je iz Besnice v Tunjice, g. Jeglič iz Tunjic v Peče pri Moravčah. Stalno nameščeni sta gpč. Ana Dem el na dekliški šoli v Kočevji in Ivanka Wohinc za III. učiteljsko mesto v Cerkljah. Gdč. Marija Mal ek je iz Košane premeščena v Trnovo. Gosp. Robert Z i egi er nameščen je kot podučitelj pri sv. Lorencu pri Prešinu na Štajerskem, gosp. Karol M a ta j c kot podučitelj v Brežicah in g. J. Kambič v Razdrtem. — (Planinsko društvo.) Odsek „Kranjska“ avstrijskega planinskega društva ima jutri, dnš 14. novembra, zvečer v klubovi sobi v kazini shod, pri katerem se bode razgovarjalo o uporabi denarja, za poškodovane Gorenjce nabranega. — (Čitalnica v Šiški) priredi „besedo s plesom," na Martinovo nedeljo dne 15. novombra 1885 v prostoiih Koslerjevo zimsko pivarne. Vspored: 1.) A Foerster — „Slava Slovencem", možki zbor. 2.) Weber — BEuriante", ouvertura za ghsovir, 4ročno igrata gg. Sohor in Pribil. 3.) F. S. Vilhar — „Pobrati-mija" možki zbor. 4.) Berilo o „Mističnih prikaznih človeškega duha", spisal dr. J. Vošnjak. 5.) Mendel-sohn — „Jesenska", za ženske glase, s spremljevanjem na gbsovivji. 6.) Rode - nVlI violin koncert, svira g. A. Sohor, spremljuje na glasovirji gosp. Pribil. 7.) F. S Vilhar — „Bledi mesec“, mešani zbor. Na to so predstavlja vesela igra v 5 dejanj:h: „ Zamujeni vlak". Po besedi slodi tombola in potem ples. — Za-čotelc ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 20 kr. Častiti društveniki so vstopnine prosti. — (Goljufija.) Iz Trsta so poroča, da so v Dreherjevi pivovarni zasledili veliko goljufijo; izneverjenih je okolo 30 000 gold. Narodno - gospodarstvene stvari. Sol in naše kmetijstvo. (Konec.) Avstrija ima neizmerno bogato solske gore in povrh dolgo morsko obrežje, kjer so napravlja Iehko za slepo ceno sol. Naredilo bi se lahko najmanj petkrat toliko soli, kot do sedaj, ko ki so potrebovala namreč v resnici. A tudi kupilo bi se je toliko, ko bi ne bila tako neizmerno draga in ko bi se zadostilo vsem potrebščinam. Sol, ki jo porabimo navadno, ‘jo kuhana sol za človeSko hrano, kajti le po 17 funtov jo je povprečno za jednega človeka na leto in toliko jo skoro v resnici potrebuje jeden človek. Jasno je toraj, da se porabi v Avstriji jako malo soli za živino, akoravno joj jo neizmerno koristna. Iz take veliko napako v živinoreji izvirajo mnoge Škode v narodnem gospodarstvu in v poljedelstvu sploh, katerih smo uže nekoliko proj omenili. Naglaša se nasproti taki sodbi, da bi so dobiček, ki ga ima država pri prodaji soli, jako zmanjšal, ko bi se pocenila poslednja. To ni resnično. Državo stane pripravljanje soli jako malo, da, lehko rečemo, dobiva jo ona v naših gorah zastonj, le troško za delavce in cesarsko uradnike mora plačevati iz dobička. Z lastnimi očmi smo videli, kako so je spuščala lopa tokoča sol iz topilne peči v memo tekočo reko, ker je natanko določeno, koliko je mora pripraviti ta ali oni cesarski solni rudnik Soli ima torej država mnogo, da mnogo več kakor jo porabimo sedaj in gotovo toliko, kolikor bi jo potrobo-vali za dobro gospodarstvo. Dokazali smo toraj nujno potrebo, da se poceni državna sol v korist narodnega blagostana. Najprva skrb poslancov, katero volimo v deželno in državni zbor je toraj, da povzdignejo na določenem mestu svoj opravičen glas za pripomoč poljedelstvu in kmetstvu sploh, namreč za conejo sol. Prepričani smo, da no bodo zastonj njih trud, ako dokažejo nujno potrebo iz omenjenih vzrokov za pocenjenje soli. Strah, da se zniža zaradi cenejo soli državni dobiček pri prodaji, jo prazen. Mi navedemo tu lo jedon izgled, da pocenjonje obče potrebnih stvari donaša največji dobiček in nikdar škode. Koliko krika napravila je nova upeljava poštnih dopisnic in znižanje cene pisemskih mark. Naglašalo so jo, kako izgubo pri cesarskih poštah si naloži prostovoljno država. In čujte, kako nasproten velikansk jo vspoh, katerega bi si no bil niti domišljeval nikedo. Pred petnajstimi leti imela je šo c. kr. pošta v tem ali onem oddelku vkljub visokim cenam za razpošiljanje posameznih pisem sem in tjžl izgubo, ali le malenkosten dobiček. In v letu 1883 narasli so državni poštni dohodki na ogromno štovilo 20 milijonov, mod tem nad štiri milijone čistega dobička, akoravno je poštnina nerazumljivo majhna. Dobiček dela krajcar v ogromnem številu in cena, ki vabi najbolj ubogega državljana za okorist izvrstnih državnih naredb. Jednako bodočnost prorokujemo lohko domači soli, ako se zniža njena dosedanja prevelika cona. Koristilo se bodo neizmerno s to narodbo ne le samo kmetijstvu in posebno živinoreji, katori je obila sol noizogibljiv pomočok, temveč tudi državnim dohodkom, ker so bode prodalo po nizki ceni jako mnogo živinske soli. In ako se no zniža samo v korist kmetijstvu in poljedelstvu sol in v povišanje državnih dohodkov, za vbogo naše ljudstvo sploh kličemo in prosimo conejo soli. Koliko tisuč rodbin biva v prelepi Avstriji, ki no zmore kupiti soli, jedrno zabole svoji pičli hrani. V nekaterih revnih čeških okrajih in v gorati Dalmaciji jo sol polog krompirja v oblicah ali pusto polente čislana — nomogoča potrata. Žalostno, sila žalostno je poslednje, saj ima naša premila domovina naravnih bogastev obilo, le nekoliko truda je potreba in osreči se toliko vbogega naroda in pomnoži so občni državni blagor. Torej možje slovenski, poslanci naši, hvaležno polje se odpira vaši delavnosti. Dajte nam cone soli. ves vbogi rod in vsa država vam bode hvaložna! L. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Dunaj, 13. novembra. „Pol. Corr.“ porota iz Niša: Nečuvena bolgarska izzivanja, kateri kar naravnost napadajo čast Srbije, so v stanu, uničiti najboljše namene za ohranitev miru. — Kralj sklical je vse ministre telegrafično v Niš k posvetovanju. London, 12. novembra. Konferenca je sklenila, kneza Aleksandra pozvati, naj se vrne v Sre-dec. Potem bode turšk komisar upravljal vzhodno Rumelijo, dokler se ne uvede ali ne spremeni prejšnji položaj. London, 12. novembra. Kralj Tbibo razglasil je ukaz, naj se vsi Angleži zatro. Opravičena je torej bojazen, da bodo Evropci v Mandalayu pomorjeni. Petrograd, 12. novembra. Generalni konzul Sorokin odpotoval je v torek v Carigrad ter dobil naročilo, naj se vrne v Plovdivo ter nastopi svoje mesto. Sredec, 12. novembra. Ker uradno poročilo srbske vlade zagotavlja, da srbske čete niso prestopile meje, naznanja bolgarska vlada, da je dala ukaz, naj se s 300 Srbi, kateri so še na bolgarskem ozemlji med mejo in vasjo Vakita v okolici Trna, ravna kot z roparji. Sredec, 12. novembra. Srbske čete, katere so stale na bolgarskem obmejnem ozemlji, potegnile so se nazaj čez mejo; pri mejni vasi Črni vrh pustile so za seboj prednje straže, katere so streljale na bolgarskega častnika. Telegrafično borzno poročilo z dnž 13. novembra Jednotni drž. dolg v bankovcih........................... . 82 35 » » > » srebru.............................. 82 85 JSlata renta...............................................109'25 5% avstr, renta................................................99 ■ 90 Delnice ndrodne banke...................................... 866- — Kreditne delnice........................................... 282 30 London 10 lir sterling........................................125 65 20 bankovec.................................................... 9 98 Cekini c. kr................................................... 5 .94 100 drž. mark..................................................61 ■ 75 TJradni “lasni U z dn§ 13. novembra. Razpisane službe : Pri c. kr. dež. nadsodniji v Gradci služba ravnatelja pomožnih uradov. Prošnje do 25. novembra t. 1. predsedstvu omenjene sodnije. Dražbe: V Kofievji zemljišče Greg. in Neže Putre iz Črnega Potoka (194 gld.) dn6 2. decembra (1. rok). — V Ilir. Bistrici posestvo Jan. Novaka iz Knežaka (1030 gld.) dne 20. novembra; — zemljišče Iv. Frankovo (695 gld.) dnž 4. decembra (1. rok). — V Metliki zemljižče Jos. Gu-siča (2030 gld.) v občini Drašič dn6 21. decembra. — V Vipavi zemljišče Fr. Šmuca iz Vrhpolja (1537 gld.) dn6 4. decembra (1. rok). Uujrli so: Dn6 11. novembra. Alojzij Metlak, umir. c. kr. uradnik, 69 1., Sv. Petra cesta št. 56, starostno opešanje. V civilni l>61nici: Dnfe 11. novembra. Marijeta Okorn, gostinja, 85 1., starostno opešanje. — Miha Angioli, delavec, 27 1., plučna tuberkuloza. Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm d 1 §