TIM

vsebina

4

Leto VII.
December 1968

revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine

B Portreti slovenskih znanstvenikov — prof. dr. Jovan Hadži
| Stojalo za projekcijsko platno: Matija Hudovernik
Novoletne priprave: Marija Andoljšek
B Osnovni elementi radiotehnike: Vukadin Ivkovič

■ Maketa oglarske kope: Janko Vertin

■ Tovornjak prekucnik — nagradni izdelek: Peter Burkeljc
B Model rakete Sava: Ivan Alajbeg

| Model bojnega čolna — nadaljevanje: Peter Burkeljc
| Zabavna fizika: po J. U. Pereljmanu, priredila Anka Vesel
| Poskusi v kemijskem laboratoriju: Tita Kovač
| Mali Timov tehniški slovar: Lojze Prvinšek
B Zanimive makete slovenskih maketarjev: Dušan Kralj
B Mladi fotoamaterji: Vlastja Simončič
B Premisli in ugani: Pavle Gregorc

Izdaja tehniška založba Slovenije — predstavnik Dušan
Kralj. Urejuje uredniški odbor: Odgovorni urednik Drago
Hrvacki, tehnični urednik Ciril Barborič, oprema Drago
Hrvacki. Tim izhaja 10-krat letno. Letna naročnina 12 dinar¬
jev, posamezna številka 1,20 din. Revijo naročajte na naslov:
TIM Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541/X. Tekoči rač. 501-3-156/3
— Revijo tiska tiskarna Kočevskega tiska v Kočevju. Po¬
štnina plačana v gotovini.

PORTRETI

SLOVENSKIH

ZNANSTVENIKOV

prof. dr.
jovan hadži

Dr. filozofije, profesor zoologije na ljub¬
ljanski univerzi v pokoju in vodja Biolo¬
škega inštituta Slovenske akademije zna¬
nosti in umetnosti.

Rojen 22. novembra 1884 v Temišvaru. Ljudsko šolo in gimnazijo je obisko¬
val v Zagrebu. Naravoslovne vede, zlasti biologijo študiral na dunajski univerzi,
kjer se je sprijateljil s Slovenci. Promoviral leta 19(17 na Dunaju z disertacijo o živ¬
čnem sistemu trdoživa. Leta 1908 študiral bakologijo (vedo o sviloprejki) v
Padovi. Kot asistent na zagrebškem vseučilišču habilitiral za privatnega docenta
(predavatelja) iz zoologije. Ko je po srečno končani prvi svetovni vojni bila osno¬
vana Država SHS in je Slovenija dobila svojo univerzo, je postal profesor zoolo¬
gije na ljubljanski univerzi.

Kadar govore o biologu, si ljudje radi
predstavljajo malce zasanjanega učenjaka,
ki se z mrežo v rokah podi za metulji ali
zaneseno nabira redke rastline. Ta podoba
biologa-zbiratelja je kajpak hudo zastarela
in nikoli ni bila povsem resnična. Danda¬
nes biolog-znanstvenik večino svojega de¬
la opravi v kabinetu ali laboratoriju. Pa
vendar: se zanimanje in veselje za biolo¬
gijo začne z ljubeznijo do živali ali rast¬
lin — ali ste tudi Vi začeli živeti s svo¬
jo znanostjo v otroških letih?

Danes samo še v šalah nastopa »biolog«
z metuljnico v lovu na metulje. Poleg
mladine in odraslih zbirateljev še danes
biologi-specialisti love metulje in druge

leteče žuželke z mrežo in iščejo rastline za
herbarije, kar je sicer preprost, a za zna¬
nost vendarle koristen način za študij žive
narave, zlasti, če je zdrdžen z opazovanji
o vedenju, načinu prehranjevanja in dru¬
gih življenjskih pojavih. Za bolj podrobna
raziskovanja, zlasti za poskuse in podrob¬
nejšo zgradbo organizmov pa so seveda
potrebne drugačne, bolj zapletene raziska¬
ve v laboratorijih in končno delo v kabi¬
netu in knjižnici.

Zdi se, da velja kot pravilo, da se mla¬
dina na splošno zanima za živo naravo,
katere del smo vsi, in da se to zanimanje
izraža tudi v zbiranju primerkov in v opa¬
zovanju. Pri delu mladine se to nagnjenje
še naprej razvija in v ugodnih okoliščinah

97

— zlasti ob razumevanju staršev — posta¬
ne odločilno, ko se mlad človek odloča za
svoj poklic. Tak tipičen primer sem bil
sam in imel sem še to srečo, da je moj
oče kot prijatelj narave in lovec vsestran¬
sko podpiral mojo ljubezen do žive na¬
rave; tako ob uri odločitve sploh ni bilo
kolebanja.

Vaše ime sega daleč prek meja naše
domovine. Ogromno znanstveno delo, ki
je za Vami, je nedvomno zelo velik de¬
lež, ki ga en sam človek more prispevati
znanosti. Prepričani pa smo, da tudi da¬
nes še ne počivate. Kateri problem s pod¬
ročja biologije sedaj obdelujete?

Moja prva razprava je bila objavljena
leta 1906 in je obravnavala biologijo trdo¬
živa, izdelana pa je bila že v drugem letu
mojega študija. V preteklih 62 letih sem
objavil malodane 200 knjig in razprav z
zelo različno tematiko. Moja skrb je bila,
da bi se prezgodaj ne specializiral za tak¬
šno področje biologije, ki je najmanj te¬
žavno, kot je na primer zbiranje rastlin
ali ustvarjanje zbirk. Loteval sem se ved¬
no težavnejših in bolj splošnih problemov.
Nazadnje sem opisal — po mojem mne¬
nju najbolj verjetno pot razvoja živalstva
v vsej geološki preteklosti — torej njiho¬
vo filogenezo ali evolucijo. Moj vodilni
prbblem je bil, kako so se iz enoceličar¬
jev (protozojev) razvili pravi večceličarjii
(evmetazoji). Na osnovi svoje ugotovitve
sem preoblikoval celotni sistem živalske¬
ga »kraljestva« in ta naj bi najbolj ustre¬
zal naravni poti resničnega razvoja.

S tem svojim drznim in tveganim po¬
skusom sem povzročil pravo burjo na pod¬
ročju, kjer je vladalo splošno prepričanje,
da je dokončno urejeno in nesporno usta¬
ljeno s tole osnovno tezo: večcelične ži¬
vali so se Razvile iz kolonije enoceličnih
bičkarjev po vzorcu proslulega volvoksa.
Zato je razumljivo, da je moja teorija,
znana tudi pod imenom »turbelarijska teo¬
rija knidarijev«, naletela v svetu na manj
ugodnih in na več zelo odločnih, pogosto
ostrih negativnih odmevov in še sedaj so
o tem srdite razprave (pri Mladinski knji¬
gi pripravljajo izdajo moje poljudno znan¬
stvene knjige o problemu, ki sem ga tu¬
kaj kratko omenil).

Čeprav sc znanost v desetletjih razvija
z neznansko naglico, še zdaleč ni odkrito
vse, kar zanima človekovo vedoželjnost.
Katero najpomembnejše odkritje napove¬
dujete v bližnji prihodnosti na Vašem
področju?

Ne bi hotel igrati nehvaležno vlogo
preroka in bi glede na dosedanjo aktivno
smer v razvoju biologije dejal tole: lahko
pričakujemo pomembna odkritja — kate¬
ra med njimi bodo najpomembnejša, se bo
šele pozneje izkazalo! — v več panogah
biologije. To velja predvsem za genetiko
ali nauk o dednosti v povezavi z bioke¬
mijo in molekularno biologijo; potem na
primer nastajanje novih vrst. Veliko lahko
predvidevamo odkritij na področju bio¬
logije morja: v raziskovanja morske bio¬
logije dajejo ogromna sredstva in veliko
znanstvenega dela. Prav toliko sredstev
kot truda terjajo tista področja biologije,
od katerih imajo neposredne koristi agro¬
nomija z vrtnarstvom in gozdarstvom po
eni plati in po drugi človeška in živalska
medicina (npr. problem raka).

Četudi ne zveni ravno znanstveno, ven¬
dar drži, da neredko prihaja do prav »sen¬
zacionalnih« odkritij in najdb po srečnem
naključju ali slučaju. Spomnimo se od¬
kritja penicilina, fosilnih ostankov izumr¬
lih organizmov, ulova doslej neznanih »ži¬
vih fosilov« (npr. neke ribe in polža ter
še drugih). Ni preroka, ki bi mogel pre¬
rokovati, ali znanstvenika, ki bi mogel
predvideti takšne najdbe. Tudi kaka po¬
membna nova ideja se lahko porodi ne¬
pričakovano, neplanirana.

Nič kolikokrat smo v naši reviji odgo¬
varjali mladim bralcem na vsakršna vpra¬
šanja: kako naj doma oskrbujejo zlatega
hrčka ali veverico, zasadijo akvarij ali
rede kunce. To so bili »praktični« mladi
biologi, med njimi pa je mnogo takih, ki
se bodo pozneje odločili tudi za študij na¬
ravoslovja. Kakšen naj bi bil po Vašem
mnenju lik mladega biologa, bodočega
znanstvenika in raziskovalca?

Ni pričakovati, da bi se razvil v
pomembnega biologa-znanstvenika tisti, ki
se šele po opravljeni maturi odloča za
študij biologije. Lik mladega biologa se
začne oblikovati že v njegovih srednje-

98

šolskih letih. Poleg prirojenega talenta,
ljubezni in zanimanja za živo naravo,
vztrajnosti in vneme, se mora bodoči bio¬
log pripravljati za visokošolski študij bio¬
logije. Hoditi mora v naravo in opazovati;
opazovanja zapisovati, in če je treba, ri¬
sati in fotografirati; žive objekte je treba
gojiti, biti aktiven član Biološkega krožka
na šoli, Društva za raziskovanje jam in
podobno. Mladi biolog naj redno obisku¬
je Živalski in Botanični vrt ter Naravo¬
slovni muzej; naj bere poljudno znanstve¬
no literaturo, zlasti »-Proteus«. Zelo ko¬
ristno je, da se dobro nauči vsaj dveh
svetovnih jezikov. Pri šolskem delu bio¬
logije mora biti med najboljšimi in naj
pomaga profesorju pri urejevanju šolskih
zbirk, pri demonstracijah objektov — naj
bo torej prostovoljni pomočnik.

Mladi biolog sd bo zelo olajšal študij,
če bo že kot dijak spoznal domače žival¬
stvo in rastlinstvo, če bo v krožku preda¬
val in razpravljal. Tudi znanje latinščine
mu bo zelo pomagalo. Del časa, ki mu
ostane ob šolskem delu, kulturnem udej¬
stvovanju in seveda . zabavi naj posveti
tudi zanimivim pripravam za poznejši po¬
klicni študij. S tem bo dosegel dvoje: izo¬
gnil se bo morebitni slabi izbiri, v znatni
meri pa si bo olajšal tudi težaven prehod
v samostojen študij. S tem pa bo tudi pre¬
je dosegel tisto stopnjo, ko bo lahko začel
samostojno znanstveno delati.

TIMOV MALI OGLAS

Prodam otroški pisalni stroj
»Standard« za 30,00 ND, po¬
tovalni šah za 10,00 ND, kom¬
plet za namizni tenis za 10,00
ND, masko za podvodni ri¬
bolov za 20,00 ND, rezbarsko
orodje (žagica, lok za rezlja¬
nje, 2 kladiva, 2 vijača, dleto,
sveder, kotnik, 2 klešč in ši¬
lo) za 20,00 ND. Kupim tran¬
sformator s priključkom na
220 V in izhodno napetostjo 3,
5, 8 in 6 V ter elalstromotor-
ček.

Jožko Kožar
Dol. Pirošica 3,
Cerklje ob Krki

STOJALO ZA PROJEKCIJSKO

PLATNO

Iz lesenih letev 5X5 cm si lahko
prav hitro izdelamo preprosto stojalo
za projekcijsko platno. Stojalo lahko iz¬
delamo tudi iz kovine. Od orodja po¬
trebujemo žago, sveder, vijake in le¬
pilo.

Izdelava:

Najprej izdelamo del 1 (2 kosa), ki
mu določimo dolžino sami (odvisna je
od velikosti platna). Pokončni, nosilni
del 2, je dolg 200 cm, del 3 100 cm in
del 4 (2 kosa) 80 cm. Nato stojalo se¬
stavimo, zlepimo in pritrdimo z vijaki.
Platno prilepimo na del 1 in ga z dru¬
gim delom iste dolžine obtežimo.

99

Praznik ni le z rdečo barvo označeni dan v koledarju, je doživetje, toda samo tedaj, če
sami prispevamo svoj delež k prazničnim pripravam in slavnostnemu razpoloženju. In prav
priprave so lepše od praznika, saj nam vzbujajo domišljijo in prinašajo veselo pričakova¬
nje. To so drobne pozornosti, za katere ni potreben denar, pač pa le malo dobre volje in
ročnih spretnosti.

KRAŠKI

Pred prazniki so trgovine bogato zalo¬
žene z novoletnimi okraski. Ves njihov
blišč pa zasenčijo še tako skromni ročni
izdelki — saj jih boste sami izdelali za to
priložnost.

Začnimo s skromnimi sredstvi — od¬
padnim materialom. Vsakdo ima kos va¬
lovite lepenke, kakršno polagajo v škatle
z bomboni, zdravili in drugim blagom.
Razrežite jo v prst široke trakove, pravo¬
kotno na smer brazd. Sedaj pa samo še ne¬
kaj lepila ali lepilnega traku in po izbrani
predlogi oblikujemo iz trakov lepe okra¬
ske.

Kombiniramo lahko tudi barvaste pa¬
pirje. Se lepši pa so okraski iz tankega
furnirja ali oblancev. Ker so mrežasto ob¬
likovani jih zlahka obešamo.

Aluminijasta folija je čudovit material
za oblikovanje izdelkov, ki krase novo¬
letno jelko, svečane pogrinjke in darila.
Aluminijasti listi se režejo kot papir, s
trdim predmetom se reli j ef no od tiskaj o,
upogibi pa so ostri in obstojni. Na teh
lastnostih temelji vsa enostavna tehnika
njihove dekorativne predelave.

1. Hitro lahko zberete lepo število raz¬
nobarvnih, aluminijastih pokrovčkov mleč¬
nih steklenic. Zravnajte jih v krog. Skica
spodaj kaže. kako jih spremenimo v no¬
voletni okrasek. Označeno sklenjeno črto
prerežemo, črtkano pa upognemo.

100

2. Cvetlice so vedno primerna dekora¬
cija. Naredimo jih iz enakih ali raznobarv¬
nih pokrovčkov. Oblika je stvar domišlji¬
je. Oblikovane cvetove zlagamo drug vrh
drugega. V sredini jih spnemo z žico, žeb¬
ljičkom ali pa jih zlepimo.

3. »Mobil« je oblika dekoracije, kjer
drobni, lahki predmeti vise na vrvicah in
tvorijo lebdečo kompozicijo. Že najmanjši
zračni tok jih vrti in premika. Ker se
kompozicija tako vsak hip menja, je de¬
koracija zelo živahna.

Naš mobil sestavlja 5 lesenih prečk
(1 X 22 mm, 2 X 16 mm in 2 X 14 mm). Vr¬
vice, na katerih vise obeski so dolge 8 cm,
daljše tri pa 14 do 18 cm.

Število in sistem povezave vrvic je
seveda lahko najrazličnejši. In kaj je lah¬
ko obesek takega mobila:

Ostanimo pri aluminijastih lističih.

Krožna ploskev je osnova, iz katere
oblikujemo kovinsko ptico. Po že znanem
opisu zarežemo oziroma le upognemo na¬
kazane linije.

Velike ptice dodatno okrasimo s per¬
jem. To so zobati trakovi, ki jih po vsej
dolžini vložimo v zareze na modelu in jih
spodaj upognemo.

Drugačno tehniko uporabimo pri izde¬
lavi okraska v obliki ribe.

101

Ker je model simetričen, list upogne¬
mo po sredini in izrežemo ribo. Po hrbtu
jo pravokotno na upognjeni rob zareže¬
mo v vzporedne trakove. Sedaj jo razgr¬
nemo, trakove pa izmenično razpremo v
dve smeri. Iz ploskve nastane učinkovita
plastika.

ARILNI

OVITKI

Če bi radi zavili darilo, ki ima nepra¬
vilno obliko ali pa bi njegovo obliko radi
prikrili, bo najbolje, če se odločimo za
zavitek v obliki vreče.

Seveda vreče lahko kupimo, vendar
bo darilo več vredno, če jo naredimo po
svoji zamisli.

Najenostavneje bo, če si pri oblikovanju
vreče pomagamo s trdim modelom —

kartonasto embalažo ali lesenim kvadrom.
Izberimo močnejši papir. Odrežemo ga
tako, da ga bomo lahko ovili okrog obli-
kovnika z 1,5 cm presežkom. Tudi pri dol¬
žini upoštevajmo odgovarjajoč višek ma¬
teriala za izdelavo dna. S prstom odti¬
snemo v papir robove oblikovnika. Sedaj
papir spet odstranimo, da na ravni pod¬
lagi ostro zapognemo označene robove.
Tako pripravljeno vrečo zalepimo po vz-

102

dolžnem stiku in oblikujemo dno. Ne za¬
tegnite je preveč. Model mora zlahka
zdrkniti iz nje.

Zgornji zaključek oziroma zapiranje
vreče daje dovolj možnosti, da običajni
ovitek z dekoracijo spremenimo v pri¬
kupno darilo.

Vrh enostavno zvežemo, spnemo z za¬
kovicami ali zalepimo.

Darilni ovitek je lahko prav tako, ali
pa še bolj vabljiv kot natranjost, ki jo
skriva. Ovitek naj bo zanimiv, vesel in
primeren osehi, ki ji je namenjen.

Vse kar potrebujete so barvasti pa¬
pirji in časopisni izrezki, škarje ;in lepilo.

1. Darilo za deklico bo v tej škaitli še
privlačnejše. Dodatek so volneni lasje in
šopek drobnih cvetic.

2. Škatlasta darila kaj hitro spremeni¬
mo v hišo. Nalepimo okna, vrata in stre¬
ho iz barvastega papirja.

3. Prvo presenečenje je že kar na ovit¬
ku. Lizika namreč ni iz papirja ampak je
pristen dodatek darilu.

4. Fantje se navdušujejo za avtomobile
v vseh mogočih in nemogočih priložnostih.
Tudi danes jim bomo ustregli z ovitkom,
ki ga spremenimo v čelno stran avtomo¬
bila.

Slike na naslednji strani kažejo prak¬
tično delo pri zavijanju; slika:

1. Vtisnite po trdem modelu stranske
in spodnje robove. Odstranite kalup in
robove ostro zatikajte s prstom; slika:

2. Dno zapognite kot pri paketu in
vrhnji dve ušesi zlepite; slika:

3. Vrečo zložite tako, da nastaja med
stranskimi robovi guba.

103

Slika 1

Slika 2

Slika 3

ARMORNE SVEČE

Sveče poudarjajo domačnost in so sko-
ro nepogrešljiv pripomoček prazničnih slo¬
vesnosti.

Tudi sveče lahko izdelate sami. Nji¬
hov videz in učinek je vsaj tako dovršen
kot pri kupljenih, odvisen pa je od teh¬
nike, ki jo uporabimo.

Danes bomo naredili marmorno svečo.
Za kalup bo služil visok kozarec. Odstra¬
nite mu pokrov. Dobro ga očistite in osu¬
šite.

Gorilno vrvico spodaj obtežimo s ko¬
vino in jo s pečatnim voskom prilepimo na
sredino dna. Sedaj jo lahko napnemo in
pritrdimo v tej legi okrog palice ali svin¬
čnika tik nad grlom kozarca.

Med tem stalimo stare sveče — vsa¬
ko barvo v svoji posodi. Kozarec nagne¬
mo in podložimo. V tej legi vlijemo vanj
del voska — iste barve in počakamo, da
se strdi. Kozarec nato obrnemo v nasprot¬
no stran in vlijemo drugo barvo, kar po¬
navljamo do vrha. Ko je sveča dovolj

trda, kozarec odstranimo. Treba ga je raz¬
biti. Vtaknemo ga v eno ali dve močni
papirnati vreči in previdno razbijemo s
kladivom.

Sveče s papirjem zelo temeljito očisti¬
mo drobnih steklenih delcev. .

Barve sveč so lahko kontrastne, ali pa
se prelivajo kot zublji plamena ali valovi.

Slika 1: Vrvica je
obtežena in visi na
svinčniku; slika Z:
Kozarec polnimo v
dveh ali več raz¬
ličnih legah; slika
3: Kozarec razbije¬
mo v vrečo

Slika 1

Slika 2

Slika 3

104

OSNOVNI

ELEMENTI

RADIOTEHNIKE

I.INK AKNI ELEMENTI —
KONDENZATORJI

Pri usmerjanju izmenične napetosti upo¬
dabljamo poleg usmerniških elementov še
filtre. Filtri so sestavljeni iz uporov ali
dušilk in kondenzatorjev s precej visoko
kapacitivnostjo (od 1 ^F do 200 |xF). To so
posebni kondenzatorji, ki jih imenujemo
elektrolitski kondenzatorji. (Slika 1 kaže
primer uporabe elektrolitskega kondenza¬
torja v filtru za usmerjanje napetosti.)

D

i/hod

-n.rvsmnr-

iC;

J C2 izhod

Slika 1

Elektrolitski kondenzatorji

Nastali so zaradi potrebe, da bi na maj¬
hni površini dosegli veliko kapacitivnost.
Elektrolitski kondenzator je sestavljen iz
aluminijaste folije in elektrolita. Kemično
čisto, le nekaj mikronov debelo aluminijasto
folijo, najprej v elektrolitski celici anodno
oksidirajo. Oksidirana plast je aluminijev
oksid (A10 3 ). Takšno anodno formirano
folijo uporabljamo v elektrolitskih kon¬
denzatorjih kot pozitivni pol, medtem ko je
negativni pol elektrolit. Le-ta je sestavljen
iz borove kisline, glicerina in amonijaka.
Stik z elektrolitom kot negativnim polom
posreduje aluminijasta folija, toda neoksi¬
dirana (slika 2).


AIO3

Slika 2

Na sliki 2 vidimo najprej anodno alu¬
minijasto folijo, na kateri je plast oksida
Al 0 3 . To je pozitivni pol. Sledi elektrolit
in tanka neoksidirana aluminijasta folija,
ki predstavlja negativni pol. Lahko pa tu¬
di prepojimo z elektrolitom papir in nare¬
dimo elektrolitski kondenzator v takšni
obliki kakor papirnatega. Papir zvijemo in
ga vložimo v papirni tulec ali pa v alumi¬
nijasto posodico. Če je kondenzator vlo¬
žen v posodo, je sama posoda hkrati ne¬
gativni pol elektrolitskega kondenzatorja.
Že v notranjosti posode je neoksidirana fo¬
lija vezana na posodo. Pozitivni pol — ok¬
sidirana folija sprejema skozi izolirano
dno. Pozitivni pol je vedno označen rde¬
če.

Elektrolitski kondenzator moramo ved¬
no tako vključiti, da je formirana oksidi¬
rana folija pozitivni, elektrolit pa negativ¬
ni pol. Če bi zamenjali polariteto, bi ste¬
kel velik tok skozi kondenzator, nastal bi
elektrolitski proces, elektrolit bi začel iz¬
parevati, nastali bi plini in lahko bi prišlo
celo do majhne eksplozije. Kondenzator
ima sicer za odvod plinov zgoraj ali spo¬
daj majhno luknjico, vendar pa je eksplo¬
zija lahko nevarna, zlasti če pride elektro¬
lit v oči. Na vsakem elektrolitskem kon¬
denzatorju je vsaj en pol vedno označen.

Kapacitivnost (zmogljivost) elektrolit¬
skega kondenzatorja je odvisna od debeli¬
ne plasti aluminijevega oksida in od plo¬
ščice formirane folije. Plast oksida je zelo
tanka, njena dielektričnost pa znaša 8 do
10. Dielektričnost zraka je 1, zato lahko
razumemo, zakaj dosežemo z elektrolitskim
kondenzatorjem na majhni ploskvi veliko
kapacitivnost. S povečanjem površine oksi¬
dirane folije povečamo tudi kapacitivnost
kondenzatorja. V ta namen folijo jedkajo
in nato oksidirajo. To poveča površino in s
tem tudi kapacitivnost za osemkrat.

Izdelujejo tudi »mokre« elektrolitske
kondenzatorje s tekočim elektrolitom. Po¬
sebna višja vrsta elektrolitskih kondenza¬
torjev so tantalovi kondenzatorji. Le-ti so
lahko zelo majhni in zato primerni za ra¬
bo v tiskanem vezju. Izdelujejo »mokre«
in »suhe« tantalove kondenzatorje. Obstoje
tudi nepolarizirani elektrolitski kondenza¬
torji. V njih sta obe oblogi formirani alu¬
minijasti foliji. Uporabljajo jih kot zagon-

105

ske kondenzatorje pri enofaznih asinhron¬
skih motorjih.

Nekaj simbolov za elektrolitske konden¬
zatorje vidimo na sliki 3.

Slika 3

Spremenljivi elementi

Spremenljivi elementi so posebna sku¬
pina osnovnih elementov radiotehnike.
Sem sodijo spremenljivi upori in spremen¬
ljivi kondenzatorji.

Spremenljivi upori

To so potenciometri. Zelo pogosto jih
uporabljamo kot stalno spremenljive ali
kot nastavljive upore. Simbole teh uporov
vidimo na sliki 4.

Slika 4: a — stalno spremenljiv, b — na¬
stavljiv upor

Spremenljivi upori so lahko plastni ali
žični. Plastni so narejeni za višjo upor¬
nost. Na plošči podkvaste oblike iz perti-
naksa je nanešena uporovna masa, kovice
na koncih pa služijo kot kontakti (slika 5).
Podkvasta ploščica je pritrjena v alumini¬
jasti čašici, ki ima v središču ležaj za os.
Ročica drsnika je kovinska, drsni čep pa
navadno iz grafita, da ne poškoduje upo¬
rovne mase. Če os zasučemo, drsi drsnik
po uporovni masi in s tem zmanjšuje upor¬
nost med drsnikom in enim ali drugim
koncem navitja. Spreminjanje upornosti je

lahko zvezno ali nezvezno. Tako dobimo
linearne ali logaritmične potenciometre.
Logaritmične potenciometre uporabljamo
pri napravah, ki jih poslušamo. Človeško
uho ima namreč zelo podobno karakteri¬
stiko kot logaritmični potenciometer. Gre
za regulacijo jakosti pri nizkofrekvenčnih
ojačevalcih. Linearne potenciometre pa
uporabljamo pri normalnih ojačevalcih in
merilnih aparaturah, kjer spreminjamo
upornost linearno.

Pri žičnih potenciometrih je na traku
iz pertinaksa navita enako debela uporov¬
na žica. Na koncih sta pritrjeni dve ko¬
vici, na kateri priključimo začetek in ko¬
nec uporovnega navitja. Trak je zvit v ko¬
lobar in pritrjen v bakelitnem ohišju. Te
potenciometre uporabljajo za zahtevnejše
ožje tolerance. Pri preizkušnji sučejo tak¬
šne potenciometre do tri tisočkrat levo in
desno, šele nato so spoznani kot zanesljivo
dobri.

V novejšem času se pojavljajo minia¬
turni potenciometri za tiskano vezje. Iz¬
delani so podobno. Tudi ti so lahko spre¬
menljivi ali pa nastavljivi na določeno
upornost.

Slika 6 kaže, kako je treba potencio¬
metre pravilno vezati.

vhod

Spremenljivi kondenzatorji

Spremenljive kondenzatorje uporablja¬
mo za spreminjanje frekvence. Od njih
zahtevamo: majhno začetno kapacitivnost,
visoko kvaliteto in veliko končno kapaci¬
tivnost. Sestavljeni so iz kovinskih plo¬

ščic in dielektrika. Izkazalo se je, da je
zrak najboljši dielektrik. Vsak tak kon¬
denzator ima rotor in stator (slika 7).

106

Rotor in stator sta med seboj izolirana.
Naj povemo, kako se spreminja kapacitiv-
nost spremenljivega kondenzatorja: Iz prej¬
šnjega poglavja že vemo, da je kapaciteta
tem večja, čim večje so plošče kondenza¬
torja. Pri popolnoma odprtem kondenza¬
torju (plošče rotorja in statorja se ne pre¬
krivajo) imamo začetno kapaciteto, t. j. 20

rotor brez
kontakta

Slika 8

pF. Če rotor spremenljivega kondenzator¬
ja počasi sučemo, se plošče rotorja in sta¬
torja vse bolj prekrivajo. Čim večje je
prekritje, tem večja je kapaciteta. Prav
zato, da bi dobili najugodnejšo porazdeli¬
tev kapacitivnosti, so plošče vrtljivega
kondenzatorja izdelane v obliki segmen¬
tov. V končnem položaju (kondenzator je
zaprt) dosežemo največjo kapacitivnost, t.
j. navadno do 500 pF. Zelo fine spremembe
v vrtenju kondenzatorja dosežemo z zo¬
batimi kolesci. Kondenzatorje takšne kon¬
strukcije najdemo v novejših radijskih
sprejemnikih. Z njimi zvezno in linearno
spreminjamo kapaciteto.

Slika 10

Lahko si tudi sami naredimo uglaševal-
nii kondenzator. Na kos debele bakrene ži¬
ce (0 1,5 do 2 mm) nataknimo kvalitetno
bužir cevko, nanjo pa navij mo tanko ba¬
kreno žico (0 0,2 mm). Takšen kondenza¬
tor ne bo najboljši, vendar pa je mogoče
z njim za silo uglasiti kak nihajni krog.

Tuljave in dušilke

To so elementi, ki imajo induktivno
upornost. Sestavljeni so iz navitja žice, ki
se nahaja v zraku (zračna tuljava oz. du-
šilka) ali pa na jedru iz magnetnega mate¬
riala.

Tuljave brez jedra (zračne) so navite
na navaden način. Razlikujemo kratke,
dolge in večplastne tuljave (glej sliko 10).

reooooooooooooot

B0BB8C88888B88

kratka dolga

Slika 11

večplastna

Poznamo pa tudi križno navite tuljave,
pri katerih je žica navita tako, da se kri¬
ža pod kotom 90°.

Razen v nihajnih krogih uporabljamo
tuljave tudi kot dušilke v visokofrekven¬
čnih tokokrogih, kadar hočemo zapreti pot
visoki frekvenci.

Polspremenljivi kondenzatorji, imeno¬
vani trimerji so posebna vrsta spremenlji¬
vih kondenzatorjev. Služijo kot stalni
(fiksni) kondenzatorji. Nastavijo jih samo
enkrat (na začetku). Dobe se v različnih
izvedbah; poznamo zračne, sljudne, kera¬
mične in druge. Posebna oblika je »me-
tuljčasti trimer«, ki ga vidimo na sliki 8.
Ime je dobil po obliki rotorja. Priključimo
ga na I. in II. pol; rotor sam pa nima
kontakta.

Ostale oblike kondenzatorja vidimo na
sliki 9, a, b, c, d.

Trimerji spreminjajo kapacitivnost od
3 do 50 pF.

Dušilke uporabljamo tudi kot upore za
izmenične tokove, med tem ko za eno¬
smerni tok ne predstavljajo bistvenega
upora (glej sliko 11). Uporabljamo jih kot
filterske elemente v usmernikih. Dušilke,
ki jih uporabljamo v usmernikih ali za
dušenje nizkofrekvenčnih napetosti, imajo
vedno jedro iz mehkega magnetnega ma¬
teriala. Če teče skozi dušilko znaten eno¬
smerni tok, mora biti v jedru zračna re¬
ža.

Simboli tuljav in dušilk so narisani, na
sliki 11.

m

i

4-

I

b

Sz

sij uda
Keramika

i

I  ohišje

dirofleks

Slika 9: a — spiralna oblika; b — sijudni trimer; c — keramični trimer; d — stirofleksni
trimer — plastični

107

Antenska tuljava

Vse dosedaj opisane radiotehniške ele¬
mente lahko kupimo v trgovini, le tuljave
amaterji izdelujejo sami. Tuljave izdelamo
taikbat, ko jih potrebujemo. Izdelava tu¬
ljav je zelo enostavna. Ker bomo v nasled¬
njih poglavjih spoznali diode in transistor-
je in ob tem tudi gradili ladijske in druge
sprejemnike, je prav, če se že sedaj nau¬
čimo, kako je treba narediti antensko tu¬
ljavo. Opisali bomo dve varianti. Za izde¬
lavo tuljave potrebujemo le papir, feritno
jedro, 3 m z lakom izolirane žice premera
0,3 mm in OHO ali kako drugo dobro le¬
pilo.

Izdelava tuljave traja, če ste količkaj
spretni, 10 minut. Iz pisarniškega papirja
odrežemo trak z dimenzijami 45 X 120 mm.
Papir navijemo na feritno jedro in ga
hkrati lepimo, da se ne odvije. Papir naj
bo navit toliko ohlapno, da moremo ferit¬
no jedro v tem tulcu premikati na levo in
desno. Ko se bo tuljavniik posušil, navije¬
mo polovico žice in naredimo na začetku
odcep, ki naj bo dolg 50 mm. Začetni od¬
cep pritrdimo s sukancem. Na navitje po¬
ložimo papir 1  in naredimo srednji odcep.
Odcep naredimo takole: od navitja pote¬
gnemo 100 mm žice, ta kos žice prepogne¬
mo na polovici in zanko zavijemo do na¬
vitja, t. j. navoja. Sedaj nadaljujemo v
isti smeri navijanje druge polovice žice in
naredimo še končni odcep. Končno vse tri
odcepe ostrgamo s smirkovim papirjem, da
odstranimo izolacijski lak. S tem je ante¬
na gotova (glej sliko 12).

Tuljava po drugi varianti je kvalitet¬
nejša, primerna za sprejemnike. Pri spre¬
jemniku ločimo občutljivost in ločljivost
ali selektivnost. Občutljivost sprejemnika je
njegova sposobnost sprejemanja tudi sla¬
botnejših signalov, ločljivost pa je spo¬
sobnost ločenja postaje od postaje. Anten¬
sko tuljavo bomo navili na istem tuljav-
niku v eni plasti, 110 navojev pletenice
10 X 0,05 mm. Visokofrekvenčna pletenica
je žica, ki je sestavljena iz več medseboj
izoliranih tankih žic, ki so še vse skupaj
izolirane. Odcep v tej varianti ne naredi¬
mo na sredini, temveč na tridesetem na¬
voju. Nekoliko težje bo očiščenje (odstra¬
nitev) izolacije na visokofrekvenčni plete¬
nici. Najlažje in tudi najbolje opravimo to
na pirografu, na katerem je montirana 10
mm dolga grelna spirala (glej sliko 13).

Pirograf mora biti narejen tako, da bo
spirala žarela. Notranji premer spirale naj
ne bo večji od 2 mm. Uporabite star tran¬
sformator (lahko radijski), ki ima na se-
kundarju napetost 4 ah 6 V, kolikor je

potrebno za segrevanje spirale. Odcep tu¬
ljave, s katerega hočemo sneti izolacijo,
vtaknemo v spiralo. Ko spirala zažari in
začneta lak in svila goreti, potopimo vse
skupaj v nitro-razredčilo, aceton, špirit ali
v čisti bencin. Iz varnostnih razlogov naj
bo v posodici le nekaj milimetrov tekoči¬
ne, ker se lahko zgodi, da se tekočina vna¬
me. Transformator hitro izklopimo. Za¬
čudili se boste, kako lepo čista bo vaša
pletenica.

TIMOVI MALI OGLASI

Prodam 2 skoraj nova cilin¬
dra z batom in obročki za
moped, zvočnik, vrtljiv kon¬
denzator, transformatorček, 2
podkvasto magneta in stari
denar za 200,00 ND ali zame¬
njam za komplet ceste, avto¬
mobilčkov s priključki.

Franci Debevc
Dob št. 1
p. Dob pri Domžalah

Prodam skoraj novo garni¬
turo električnega vlaka »TEM¬
PO HO« s 6 ravnimi in 12 kri¬
vimi tirnicami, 3 vagone in lo¬
komotivo za 60,00 ND.

Janez Župančič,
Ljubljana, Povšetova 36

108

Najbrž ste vsaj nekateri že videli v goz¬
du oglarsko kopo ali oglenico. V prejš¬
njih časih so v večjih gozdovih oglarji
»skuhali« kar precej oglja. Oglje so vo¬
zili po vaseh in zalagali z njim zlasti ko¬
vače, prodajali pa so ga tudi gospodinjam,
ki so ga rabile za likalnike. Dandanes je
po vaseh že manj kovačev, likalnikov na
oglje pa menda sploh ni več. Oglje pa je
še vedno potrebno: rabimo ga za vodne
čistilnike, pa tudi na izletih, kadar želimo
speči na žaru ribo ali čevapčiče, bomo le
z ogljem dosegli pravo vročino.

Znano vam je, da kadar segrevamo or¬
ganske snovi brez pristopa zraka, izhajajo
razni plini, v posodi pa ostane skoraj či¬
sti ogljik ali oglje. Ta postopek imenuje¬
mo suha destilacija. Kuhanje oglja v bist¬
vu ni nič drugega, kot suha destilacija
lesa. Oglarji zlože les (največkrat buko¬
va polena) v obliko velike kope, ki jo po¬

MAKETA

OGLARSKE

KOPE

tem oblože z zemljo. V sredini kope na-
rede navpičen jašek ali cev za zrak, ob
straneh, pri tleh pa nekoliko lukenj. Na¬
mesto lukenj narede včasih pod kopo rov,
ki vodi v središče kope do navpične cevi.
Skozi cev vžgo kopo, ki polagoma gori,
ker prihaja skozi luknje, oziroma skozi
podzemni rov le malo zraka. Vsi izhaja-

109

joči plini gredo seveda v izgubo, tudi ne¬
kaj lesa zgori, večina lesa pa se po nekaj
dneh spremeni v oglje.

Po vsem, kar že vemo o maketarstvu,
bo izdelava makete kope prava malen¬
kost. Velikost makete določimo sami. Mor¬
da bo kar primerna velikost, če bomo de¬
lali maketo dvakrait večjo, kot je na sli¬
ki. Ako naredimo večjo maketo, bo le-ta
lično šolsko učilo. Izdelali bomo (navpi¬
čen) prerez, se pravi polovico kope.

Bukova polena seveda niso primerna
za našo maketo, pač pa si narežimo v gr¬
mu potrebno količino štiri centimetre dol¬
gih paličic. Debelejše paličice razcepimo,
drobnejše pa. ostanejo lahko kar okrogle.
Za podstavek vzemimo ustrezno deščico
kvadratne oblike, z robom 35 do 40 cm.
Sredi deske zabodimo tri količke, ki
bodo omejevali dimno cev. Količke po¬
vežimo v presledkih s prečnimi paličica¬
mi ali letvicami. Ob tako narejeno ogrodje
cevi prislonimo močan karton ali deščico
in začnimo zlagati polena v kopo. Da se
ne bi kopa sproti podirala, lepimo polena
med seboj z redkim klejem. V prvo in
drugo plast zložimo večja polena, drobne
vejice pa zložimo v tretjo plast, s katero
oblikujemo lepo zaokrožen vrh kope.

Kopo je sedaj treba obložiti s »-prstjo«.
Pripravimo si papirno maso (po navodilu
iz lanskega letnika naše revije). Maso lah¬
ko naredimo tudi iz krede, redkega kle¬
ja in žaganja. Pobarvamo jo s temnorja-
vo barvo in ne pozabimo na luknje. Sa¬
ma kopa je tako gotova. Na osnovno de¬
sko je treba položiti papirno maso ta¬
ko, da bo kar najbolj podobna gozdnim
tlem. Ravnajte po navodilih, ki smo jih
objavili pri maketi namizne železnice. Po¬
vršina tal naj ne bo popolnoma ravna.
Nalepimo nekaj majhnih grmičkov in ka¬
menčkov. Tla posujmo z drobnimi smre¬
kovimi iglicami, še bolje bo, če nalepimo
lističe odcvetelega lipovega cvetja (suh li¬
pov čaj). Maketa bo mnogo lepša, ako bo¬
mo postavili v bližini kope še nekaj smre¬
čic ali drugih gozdnih dčeves. Morda bo
kak spreten maketar postavil poleg kope
še preprosto oglarsko kolibo. Narejena naj
bo iz paličic, ki jih dobimo v grmovju,
streho pa naredimo iz lubja. V tem pri¬
meru bo seveda potrebna večja osnovna
deska pravokotne oblike.

nv

O

nagradni izdelek

TOVORNJAK

PREKUCNIK

Verjetno ste že kdaj videli tovornjak
prekucnik. To je posebno vozilo, uporab¬
no predvsem za prevoz razsutega mate¬
riala, na primer peska, gramoza in po¬
dobno. Če hočete izdelati model takšnega
tovornjaka, se ravnajte po načrtu in na¬
vodilih, ki jih objavljamo v tej številki.

Naš načrt je zelo enostaven. Iz tega
sledi, da tudi izdelava ne bo težka. Model
si lahko naredite doma, v modelarskem
krožku ali pa v okviru tehničnega pouka
v šoli.

Pravi prekucniki so namenjeni za delo
v slabih pogojih, na gradbiščih, v dnevnih
rudniških kopih ali kamnolomih. Ponava¬
di vozijo po izredno težavnem terenu,
kjer niti ni pravih cest. Zato so izdelani
trdno, grobo in masivno, brez vsakih ne¬
potrebnih okraskov. Prav tak je tudi naš
model.

Vsi sestavni deli vozila so narisani v
merilu 1 :1. Izdelate jih po načrtu in
kosovnem seznamu, ki obsega natančne
mere in število posameznih kosov. Pri
gradnji potrebujete naslednji material:

110

Nekaj kosov 3 mm debele vezane plo¬
šče, varilno žico s premerom 3 mm, ju-
binol ali mekol belo lepilo, barvni nitro
lak in 4 kolesa (ki jih prodaja trgovina
Mladi tehnik v Ljubljani).

Omenimo še orodje in pripomočke, ki
jih zahteva gradnja modela. Imeti mo¬
rate risalni pribor, indigo papir, rezljačo
s priborom, vrtalni strojček s svedri, kla¬
divo, klešče, pilo za les in kovino, spaj¬
kalnik s priborom, posodico za lak in
čopič.

Omenili smo že, da je izdelava mo¬
dela tovornjaka prekucnika zelo enostav¬
na. Torej o njej ne bomo izgubljali dosti
besed. Naslednje vrstice vsebujejo samo
najosnovnejša navodila, ki pa popolnoma
zadostujejo.

Najprej izžagamo vse dele in jih na¬
tančno obdelamo. Sledi lepljenje in sicer
po temle zaporedju:

Nosilec 1 zlepimo s stranicami 21, 2 in
4 ter okrovom 6. Paziti moramo na pra¬
vilno oddaljenost od ostalih delov. Nato
vlepimo stranici 9 in 10, streho 3 in okrov
5. Medtem ko se lepilo suši, lahko izde¬
lamo korito za tovor. K stranici 15 pri¬
lepimo dele 11, 12, 13 in 14, ki smo jih
obdelali tako, da so stiki med njimi tesni.

Korito za tovor je narejeno in sedaj
ga očistimo z raskavcem. Prilepimo še del
16, obdelamo kabino in zalepimo dela
blatnikov 7 in 8.

Vozilo prebarvamo z rumeno ali rdeče
rjavo barvo. Ko je barva suha, pritrdimo
korito na šasijo z osjo 17. Na vsakem
koncu os zaspajkamo, da se ne bo sne¬
mala. Kolesa z osjo izdelamo tako, da
primerno cevko, ki jo nataknemo na 06 i
kupljenih koles, odrežemo ter zaspajkamo
v enotno os sprednjih oziroma zadnjih
koles.

111

model rakete sava

Model rakete, ki vam ga danes posre¬
dujemo, je v celoti zgrajen iz risalnega
papirja (hamer). Namesto tega pa lahko
vzamete tudi lepenko, iz katere sc nare¬
jene boljše mape (v vsakdanjem pogovoru
pravimo tej lepenki tudi prespan). Za iz¬
delavo rakete boste potrebovali 2 poli for¬
mata A4. Najbolj primerni lepili pa sta
lepilo C ali Ago special.

Kako boste izdelali trup rakete, smo
podrobno opisali že v drugi številki Tima
(sestavek »Model rakete s padalom«). Izde¬
lava glave pri tem modelu zahteva do¬
kajšnjo mero potrpežljivosti in pazljivosti.

Na papir si najprej narišite načrt gla¬
ve v velikosti 1 :1, nato ga izrežite. Ve¬

likost krožnega izseka izračunate. Kdor
pa nima potrpljenja z izračunavanjem, naj
vzame za osnovo podatek, da je razdalja
med obema robovoma izseka (geometrijsko
bi jo imenovali tetiva krožnega loka)
7,3 mm. Pravokotni del papirja nato
tako zvijate, da dobite valj s premetom

115

in šele potem nalepimo na trup rakete.
Vodila in padalo izdelamo enako kot smo
opisali v prvem sestavku.

Gotov model najprej prepleskamo z
brezbarvnim nitrolakom, nato pa vse ro¬
bove zbtusimo z raskavcem. Končno ra¬
keto prebarvamo še z barvnim lakom —
izbiro in barvne kombinacije pa prepu¬
ščamo kajpak vašemu okusu.

Tudi o pripravah za vzletanje rakete
ste se natančno poučili v prvem sestavku.
Dodamo naj le še to, da je bil pri posku¬
snem vzletu modela SAVA uporabljen ra¬
ketni motorček Orkan, padanje z odprtim
padalom pa je trajalo okoli tri minute.

UČENCI, UČENKE! TUDI VAM SPOROČAMO, DA

PODJETJE DINOS LJUBLJANA VABI

v v

VODSTVA PIONIRSKIH ODREDOV OSNOVNIH ŠOL V OŽJEM OKOLIŠU
MESTA LJUBLJANE, DA V TEH DNEH IZVEDEJO AKCIJO ZBIRANJA

STEKLENIC IN ČASOPISNEGA PAPIRJA

V SOGLASJU IN PO NAVODILIH NAŠE ENOTE »STEKLENICA«, KI IMA
SEDEŽ V KOMENSKEGA ULICI ŠTEV. 26, TELEFON 310-130.

Podjetje za
oskrbovanje
gospodarstva
z odpadnimi
surovinami

LJUBLJANA, PARMOVA 33

24 mm. To boste najlažje storili tako, da
lepenko ovijete okoli palice, s pomočjo ka¬
tere ste izdelali trup rakete. Krožni izsek
pa nato tako zvijete, da nastane stožec, ki
ga boste prilepili na valj. Naj še enkrat
poudarim, da morate vse to delati zelo
skrbno, saj se bo vsakršna površnost ne¬
milo maščevala.

V že izdelano glavo vlepite potem še
obroč iz lepenke, ki ima mere 20 X 90 mm
in ga tudi kaže naša skica.

Tudi stabilizatorje (4 po številu) izre¬
žemo po načrtu iz lepenke. Vsi pregibi so
črtkano označeni. Izrezane dele najprej
po sredini preganemo, jih zlepimo skupaj

116

MODEL BOJNEGA ČOLNA

MODEL

BOJNEGA

ČOLNA

(Nadaljevanje)

Po navodilih, objavljenih v prejšnji
številki Tima, smo izdelali korito za boj¬
ni čoln in ga prebarvali. Danes nadaljuj¬
mo z gradnjo, tako da bomo čoln izde¬
lali do konca.

Število in velikosti vseh sestavnih de¬
lov razberemo iz kosovnega seznama. Na¬
črt, ki je bil objavljen v prejšnji števil¬
ki, pa obsega narisane lege posameznih
delov nadgradnje ter stranico 21. Iz li¬
povega furnirja moramo izdelati še dele
14, 15, 16, 19 in 20 ter jih prilepiti na po¬
krov palube. Raketno rampo 22 izdela¬
mo iz koščkov furnirja. Prav tako izde¬
lamo iz furnirja jašek 23 in ga prilepimo
na palubo.

Top 24 je nekoliko zahtevnejši. To
pomeni, da ga moramo izdelati skrbno in
natančno. Lahko je narejen tako, da se
vrti okoli svoje osi in da spreminja na¬
klon cevi.

Bojo 26 izrežemo iz lipove letvice in jo
prilepimo na podstavek iz furnirja.
Končno izdelamo še anteno 18 ter prile¬
pimo vetrobran 17, ki smo ga izrezali iz
celuloida.

Celotno nadgradnjo prebarVamo s si¬
vo modro barvo. Vstavimo še motor in
baterijo, potem pa že lahko čoln preizku¬
simo na vodi. Gradnja je s tem končana.

TIMOV MALI OGLAS

Prodam I. letnik revije Avto, ve¬
zan v polplatno za 60 din, I. letnik
revije Moto magazin za 20 din, nem¬
ško avtomobilistično revijo Avto, mo¬
tor und šport več številk iz leta 1967
in 1968 za 50 din in več številk re¬
vije Motor Rundschau iz leta 1966
in 1967 za 25 din.

Bojan Posavec

Radomlje 109

ZABAVNA

FIZIKA

TOKRAT NEKAJ O TEKOČINAH —
KAKŠNA JE NARAVNA OBLIKA TE¬
KOČIN — KOZAREC BREZ DNA — ZA¬
NIMIVA LASTNOST PETROLEJA IN
KAKO SVOJE IZKUŠNJE Z NJIM OPI¬
SUJE ANGLEŠKI PISATELJ JEROME

Navadno "mislimo, da tekočine nimajo
svoje oblike, toda takšna predstava še
zdaleč ni pravilna. Naravna oblika vsake
tekočine je namreč okrogla. Zaradi delo¬
vanja težnosti pa tekočine navadno nima¬
jo te oblike in tako se tekočina bodisi razliva
v tanki plasti, če se razteka zunaj posode,
ali pa sprejme njeno obliko, če jo nali¬
jemo na primer v skledo. Če se nahaja
v drugi tekočini, ki ima enako specifično
težo, po Arhimedovem zakonu tekočina
»izgubi« svojo težo: kakor, da torej nič
ne tehta, težnost nanjo ne deluje in v tem
primeru zadobi torej svojo pravo, okroglo
obliko.

Olivno olje plava na vodi, a potone v
špiritu. Zato lahko napravimo takšno zme«
olja in špirita, v kateri olje ne potone, a
tudi ne splava na površino. Če v takšno
zmes z brizgalko vbrizgamo malo olja,

119

Olje, ki ga vlijemo v posodo, napolnjeno s
špiritom, se izoblikuje v obliki krogle, ki
ne potone in ne splava na vrh

bomo opazili zanimivo stvar: olje se bo
izoblikovalo v veliko okroglo kapljo, kii ne
bo ne splavala na vrh in se ne bo spustila
niže, temveč bo nepremično visela v te¬
kočini. Da bi kapljico olja videli v nepo¬
pačeni obliki, vzamemo po možnosti po¬
sodo, ki ima ravne stene (na primer stek¬
leno kadico). Poskus moramo delati po¬
trpežljivo in pazljivo, drugače ne bomo
dobili ene same velike kaplje, temveč ne¬
koliko manjših. Toda tudi takšen poskus
je dovolj zanimiv.

Vendar to še ni vse. Potisnimo skozi
srtedino nastale krogle tanko leseno pali¬
čico ali žico in takšno os zavrtimo. Jasno
je, da se bo skupaj z osjo zavrtela tudi
oljna krogla. Zaradi vrtenja se bo krogla
začela najprej ploščiti, po nekaj trenutkih
pa se bo od nje oddelil obroček (glej spod¬
njo sliko). Ko bo ta obroček zatem razpa¬
del na posamezne delce, le-ti ne bodo brez
oblike, ampak bodo spet tvorili okrogle
kaplje, ki bodo še dalje krožile okrog cen¬
tralne krogle.

Ta poučni poskus je prvi naredil bel¬
gijski fizik Plateau. Opisani poskus Pla-

Oljno kroglico, ki visi v špiritu, pazljivo
pretaknemo na primer z zobotrebcem. Ko
s paličico vrtimo kroglico okoli osi, se okoli
nje izoblikuje oljni obroč

teauja je tu podan v njegovi klasični ob¬
liki. Precej lažji, a nič manj zanimiv, pa
bo tudi, če ga naredimo malo drugače.
Majhen kozarček oplaknemo z vodo, ga
nato napolnimo z olivnim oljem in polo¬
žimo v večjo čašo. V to čašo nato pazljivo
natočimo toliko špirita, da bo mali kozar¬
ček v njej potopljen. Zdaj pa ob robu
večjega kozarca z žličko pazljivo počasi
dolijemo malo vode. Ob tem bo površina
olja začela dobivati okroglo obliko. Ta
okrogla tvorba se bo večala in pri do¬
volj veliki količini delite vode se bo iz
male čaše dvignila precej velika krogla, ki
bo obvisela v zmesi špirita in vode.

Poenostavljen poskus fizika Plateauja

Če nimamo špirita, napravimo ta po¬
skus z anilinom, tekočino, ki je pri na¬
vadni temperaturi težja od vode, pri 75 —
85° C pa lažja od nje. Ako vodo segreva¬
mo, lahko torej dosežemo, da bo anilin
plaval v njej, pri tem pa se bo izoblikoval
v veliko okroglo kapljo. Pri sobni tempe¬
raturi se kaplja anilina uravnovesi v sol¬
ni raztopini.

In zdaj še o kozarcu brez dna. Vzame¬
mo navaden steklen kozarec in nalijmo
vanj do roba vode. Zdaj je poln. Zraven
si natresimo bucik. Ali bomo eno ali dve
lahko vrgli v čašo, ne da bi se razlila vo¬
da iz nje? Poskusimo!

Spuščajmo bucike v vodo in jih štejmo.
Metati jih moramo premišljeno: skrbno
potopimo najprej ostrino, nato pa'spustimo
buciko iz roke, vendar ne sunkovito in
ne s silo, da s tresenjem ne razburkamo
vode. Prva, druga, tretja bucika padejo na
dno, vendar je raven vode ostala nespre¬
menjena. Deset, dvajset, trideset bucik
— tekočina se ne razliva iz čaše. Petde¬
set...  šestdeset ....  sedemdeset... Kar
sto bucik leži na dnu, iz kozarca pa še ni
stekla kapljica vode. Ne samo, da se ni

120

razlila, niti raven se nii kdove koliko dvi¬
gnila nad robom. Poskus nadaljujemo. Na¬
šteli smo že štiristo bucik, ki so padle na
dno, a niti malo vode še ni steklo preko
roba. Toda zdaj že lepo vidimo, kako se je
vodna površina napela in se celo nekoliko
dvignila nad rob kozarca. V tej napetosti
je tudi skrivnost nerazumljivega pojava.
Voda namreč le malo omoči steklo, če¬
prav je to komajda kaj umazano ob robu
kot pač vsa posoda ki jo uporabljamo
— od dotika naših prstov. Ne da bi omo¬
čila rob kozarca, tvori voda, ki smo ji z na¬
metanimi bucikami zmanjšali prostornino
v posodi, izbočeno površino. Ta izbočenost
je na pogled kaj neznatna, toda če boste
izračunali, kolikšna je prostornina bucike
in jo primerjate s prostornino izbokline,
se boste prepričali, da je prostornina bu¬
cike sto in stokrat manjša od prostornine
vode, ki s svojo izboklino sega nad rob ko¬
zarca in bi torej v polnem kozarcu našlo
prostora kar še nekaj sto bucik. Čim širša
je posoda, tem več bucik lahko namečemo
vanjo, ker je tem večja tudi izbočenost te¬
kočine. Ta pojav se imenuje površinska
napetost in ste ga pri fiziki gotovo že spo¬
znali.

Tisti med vami, ki imate radi matema¬
tične naloge, lahko ta pojav tudi računsko
podkrepite. Dolžina bucike je približno
'25 mm, debelina pa pol milimetra. Prostor¬
nina takšnega valja se da izračunati po
znani geometrijski formuli:

n d 2  h

h

in je torej 5 mm 3 , skupaj z glavico pa pre¬
sega 5,5 mm 3 . Zdaj izračunajte še prostor¬
nino vodnega sloja, ki se dviga nad robom
kozarca. Premer kozarca je 9 cm = 90 mm.
Ploščina takšnega kroga je 6 400 mm 2 . Vze¬
mimo, da je višina tega sloja komaj mili¬
meter; dobimo prostornino 6 400 mm 3 , to
pa je več kot prostornina ene same buci¬
ke. Z drugimi besedami, poln kozarec vo¬
de lahko sprejme več kot tisoč bucik! In
v resnici, če bucike pazljivo polagamo v
čašo, jih spravimo vanjo kar cel tisoč, ta¬
ko da dobesedno napolnijo kozarec do vr¬
ha, vendarle iz njega ne bo tekla voda.

Kdorkoli se je že kdaj moral ukvarjati s
petrolejko, je verjetno že spoznal eno od
posebnosti tega goriva. Ko namreč svetilko

napolnite, jo po zunanji strani do suhega
obrišete, a glej, čez nekoliko časa boste
opazili, da je spet mokra. Stvar je v tem,
da niste dovolj trdno privili gorilnika, pa
se je petrolej, ki se je skušal razlezti po
steklu, nekoliko razlil po posodi. Če se to¬
rej hočete izogniti tej neprijetnosti, morate
gorilnik kar najbolj tesno priviti.

Ta lastnost petroleja, da se namreč sil¬
no rad razleze po poršini, je posebno ne¬
prijetna za ladje, katerih stroji uporablja¬
jo kot gorivo petrolej (ali nafto). Na tak¬
šnih ladjah ni mogoče voziti drugega to¬
vora kot denimo petrolej ali nafto, če ni¬
majo rezervoarjev za gorivo prav posebej
prirejenih zanj. Petrolej namreč prodira
skozi najneznatnejše špranje in se ne razliva
samo po površini posode, marveč prodre
vsepovsod, celo do obleke potnikov ter vse¬
povsod pušča svoj značilni duh. Poskusi,
da hi se izognili tej neprijetnosti, čestokrat
ostajajo brezuspešni.

Angleški pisatelj Jerome torej zares ni
preveč pretiraval, ko je v svojem znanem
delu »Trije možje v čolnu« takole opisal
svoje izkušnje s petrolejem:

»Nekoč smo vzeli s seboj petrolejski ku¬
halnik, toda »nikdar več«. Bilo je, ko da
bi ves teden preživeli v trgovini petroleja.
Uhajal je in v vse pronical. Se ni¬
koli nisem videl ničesar, kar bi tako pro¬
nicalo kot petrolej. Hranili smo ga v klju¬
nu čolna, od koder je proniknil vse dol do
krmila, prepojil ves čoln in vsakršno stvar¬
co na svoji poti, razširil se je po reki in
prepojil pokrajino ter pokvaril ozračje.
Včasih je zapihal zahodni petrolejski ve¬
ter, drugič zopet vzhodni petrolejski ve¬
ter, včasih je pihal severni petrolejski ve¬
ter, a včasih nemara južni petrolejski ve¬
ter; pa naj si je prihajal z arktičnih snež¬
nih poljan ali pa se dvignil iz samote pu¬
ščavskih pečin, vselej je prišel k nam ena¬
ko otovorjen z duhom po petroleju.

T : sti petrolej je pronical v zrak in nam
kvaril sončni zahod; kar pa zadeva luni¬
ne žarke, so resnično smrdeli po petroleju.

Poskusili smo se ga znebiti. Pustili smo
čoln pri mostu in se napotili v mesto, da bi
mu ušli, a nam je sledil. Vse mesto je bilo
polno petroleja_« (Seveda so bile prepo¬

jene z duhom po petroleju samo obleke
popotnikov in zato jih je duh po njem vse¬
povsod spremljal).

'121

poskusi v kemijskem laboratoriju

faraonove kače

V tarilnici fino zdrobimo (pulverizira-
mo) vsakega posebej: 2 g kalijeva dikro-
mata, K 2 Cr 2 0 7 , 1 g kalijevega nitraita, KN0 3
in 3 g sladkorja. Vse tri snovi stresemo
skupaj in jih toliko časa mešamo s stek¬
leno palčico, da postane zmes popolnoma
enotna, rumene barve. Vso snov razdelimo
na tri dele, katere napolnimo v vrečke iz
staniol papirja. Vrečke so na vrhu od¬
prte in tu jih vžgemo s posebej priprav¬
ljenim papirjem: v nekaj mililitrih (žlica
vode) vode raztopimo za noževo konico
kalijevega nitrata, KN0 3 , in v to raztopi¬
no pomočimo na trakove razrezan piv¬
nik. Pripravimo jih več, ker se zmes težko
vžge in jo moramo večkrat prižgati. Tra¬
kove pred uporabo posušimo. Snov zgore¬
va v plasteh, ostanek pri gorenj u pa ima
veliko prostornino. Je zelene barve, zato
so kače bolj podobne gosenicam, tudi le¬
zejo zelo počasi. Kače lahko prižgemo v
sobi — na stari deski ali trdni podlagi,
ki je ni škoda.

Pri poskusu zgorteva sladkor, oksidacij-
ski sredstvi, K 2 Cr 2 0 7  in KN0 3 , omogočata
reakcijo. Zeleno barvo dobi gosenica —
kača od kromovega oksida, ki nastane z
redukcijo K 2 Cr 2 0 7 . Poskus je popolnoma
nenevaren.

Reagenti

Kalijev dikromat, K 2 Cr 2 0 7 . Lepi oran-
žnorumend kristali so strupeni. Hranimo
jih v stekleni posodi, zamašeni s plu¬
tovinastim zamaškom.

Kalijev nitrat, KN0 3 . Kalijev soliter,
indijski soliter, je bel prah, topen v vodi.
Ni nevaren, če ni pomešan z vnetljivimi
snovmi in če ga ne zažgemo. Hranimo ga
kot kalijev dikromat. Dobimo ga v dro¬
gerijah in lekarnah.

Lahko si ga pripravimo sami. V 20 g
vroče vode stopimo 1 g kalijevega karbo¬
nata, K 2 C0 3 , dodamo nekaj kapljic razto¬

pine indikatorja fenolftaleina in dodajamo
med mešanjem po delih toliko natrijevega
nitrata (solitra), NaN0 3 , da se raztopina,
ki je bila sedaj zaradi fenolftaleina rdeča,
razbarva. Ko se raztopina ohladi, izkrista¬
lizirajo v nekaj dneh kristali kalijevega
nitrata, KNOj.

DELOVNI POSTOPEK

Drobljenje — pulveriziranje. Reakcija
med trdnima snovema ali med trdno in
tekočo snovjo poteka tem hitreje, čim
bolj fino so zdrobljene snovi. Pulverizira-
mo, drobimo jih v tarilnici s pestičem.
Včasih nastrgamo snov z britvico, tako
npr. nastrgamo prah lesnega oglja s ce¬
lega kosa. Ce hočemo imeti res fino
zdrobljeno snov, jo po drobljenju prese¬
jemo skozi laneno krpo; snov stresamo v
krpi in skozi tkanino padajo le najfinejši
delci snovi.

Napake začetnikov

Začetniki ne obrežejo filtrimega papir¬
ja, tako da je večji od lija in jim pri fil¬
triranju sega čez rob lija, kar je nepravil¬
no. Filtrimi papir mora biti tako zmanj¬
šan, da sega v liju nekaj milimetrov pod
lijev rob. Prav tako tudi ne omočijo fil¬
triranega papirja pred začetkom filtriranja
z vodo. To je potrebno, da se papir lepo
prileže liju. Začetniki zlivajo tekočino, ki
jo filtrirajo brez palčice v lij. Tekočino
zlivamo na lij vedno ob stekleni palčici,
da ne brizga prek lija.

Tudi pri segrevanju snovi v epruvetah
delajo začetniki značilne napake. Epruveto
s snovjo segrevajo tako, da jo mimo drže
nad ognjem in jo segrevajo le na enem
mestu. Oboje je napačno! Epruveta se na
enem mestu pregreje, pregteje se tudi
snov, ki lahko prskne iz epruvete, vča¬
sih še v obraz! Zato držimo epruveto ved¬
no z odprtino proč od sebe, segrevamo jo
po celi dolžini in snov, ki jo segrevamo,
stresamo. Potem se enakomerno in pra¬
vilno segreje.

122

mali

timov

tehniški

slovar

Kotnik je lahko lesen ali iz kovine. Umerjen
mora biti v pravem kotu 90 stopinj. En krak kot¬
nika je debelejši oziroma oblikovan tako, da ga
lahko prislonimo k obdelovancu. Zelo prav pride
tudi prestavni kotnik, ki ga lahko prestavljamo
na različne kote.

Zložljivi meter. Za meritve pri obdelavi lesa
uporabljamo lesen zložljiv meter. Izdelujejo jih
največ v dolžini 1 metra, za izdelke večjih veli¬
kosti pa upodabljajo zložljiva merila v dolžini 2
metrov. Te uporabljajo tudi zidarji, tesarji in ple¬
skarji.

Šestilo. Eno od orodij mnogostranske uporabe
je šestilo. Po izvedbi so šestila prilagojena potre¬
bam vsake stroke. Razlikujejo se po obliki in ve¬
likostih. Mizarska šestila so močnejša in večja od
risarskih. Uporabljamo jih za zarisovanje krogov
oziroma krožnih oblik in za prenašanje mer. Ra¬
zen šestila, kakršno je narisano, uporabljajo pri
obdelavi lesa še objemna in votlinska šestila, za
zarisovanje velikih 'krogov pa palična šestila.

Crtalnik je preprosta lesena priprava za zari¬
sovanje debeline in drugih oznak na obdelovancu.
Črtalnik je izdelan iz lesene glave, v katero so
vpeti dve palici. Na konceh obeh palic sta vdela¬
ni kovinski konici. Palici je mogoče poljudno na¬
stavljati, utrdimo pa ju z vijakom.

Svora. Pni obdelavi les vpenjamo, ga stiskamo
oziroma utrdimo v položaj, ki nam je za določeno
fazo dela potreben. V ta namen uporabljamo raz¬
ne naprave in pripomočke. Eden takih, zelo
priročnih pripomočkov je tudi svora. Poznamo le¬
sene svore, največ pa uporabljamo kovinske svo-
re. Uporabljamo jih za pritrjevanje obdelovanca
na delovno mizo in za stiskanje zlepljenih delov.

123

ZANIMIVE MAKETE

SLOVENSKIH

MODELARJEV

V modelarstvu razlikujemo
dve smeri. Prvo predstavljajo
modeli, s katerimi skušamo
doseči čim boljše tekmovalne
rezultate. Glavno je, da letal¬
ski model lepo in dolgo časa
leti, da ima model jadrnice
ali motornega čolna kar naj¬
boljše plovne sposobnosti. Dru¬
go smer pa predstavljajo mo¬
delarske makete, ki so podob¬
ne pravim letalom, jadrni¬
cam in ladjam.

Člani, ki sodelujejo v or¬
ganizacijah Ljudske tehnike,
se ukvarjajo z obema vrstama
modelarstva. Dosegli so že
mnogo zavidljivih uspehov.
Njihove modele lahko obču¬
dujemo na tekmovanjih in
razstavah (slika zgoraj).

Tekmovalni modeli seveda
zahtevajo svojevrstno kon¬
strukcijo, preračunamo tako, da
so njihove letalne oziroma

124

plovne lastnosti na prvem me¬
stu. Oblika pri tem niti ni
važna. Pri maketah pa je važ¬
na prav oblika. Toda čeprav
so makete verni posnetki pra¬
vih tehničnih aparatov, bodisi
letal, ladij, avtomobilov in po¬
dobno, ne služijo samo za
okras, ampak z njimi lahko
tudii tekmujemo.

Modelarski konstruktor pa
lahko stori še korak naprej.
Lahko izdela, maketo, ki obe¬
nem predstavlja prototip bo¬
dočega letala ali ladje. Tako
posega v svet prave tehnike.
Na modelu — prototipu določi
obliko, način grhdnje ter last¬
nosti in sposobnosti, ki jih
mora pokazati konstrukcija.

Slovenski modelarji in mo¬
delarski konstruktorji uspešno
posegajo na vsa omenjena
področja. Oglejmo si nekaj
slik, ki kažejo njihove izdel¬
ke.

Na sliiki levo spodaj vadimo
maketo moderne motorne jah¬
te. Maketo poganja vgrajen
elektromotor na baterijski po¬
gon.

Desna slika zgoraj kaže iz¬
redno lepo maketo ribiške lad¬
je — tunolovke. Izdelana je
do zadnje podrobnosti, tako
da se nam zdi, kot da bi ime¬
li pred seboj pravo ribiško
ladjo.

Srednja slika desno pred¬
stavlja letečo maketo športne¬
ga in turističnega letala »Pi-
per.« To letalo poznajo po
vsem svetu in njegovo make¬
to je natančno izdelal tudi
eden izmed slovenskih mo¬
delarjev.

Na desni sliki spodaj pa vi¬
dimo leteči model športnega
letala. Model je opremljen z
benoinskim motorjem, tako da
tudi leti kot pravo športno le¬
talo.

125

mladi

»

fotoamaterji

TOMAŽ RAVNIK iz Bleda nam je po¬
slal posnetek, ki ga je napravil, ko sta
s prijateljem čolnarila okrog blejskega
otoka. Dal mu je naslov »Veslač« in vpra¬
šuje, zakaj ima njegov tovariš tako debelo
roko na posnetku. Na čolnu ni bilo dosti
prostora in zato je Tomaž sedel precej
blizu svojega prijatelja, ki je imel z vesli
kar precej opravka. Pri določanju daljave
je Tomaž pravilno ostril na veslačev ob¬
raz. Nekako na isti daljavi je bila tudi ve¬
slačeva desna roka, ki je pravkar pote¬
gnila za veslo, zato je tudi ostro upodob¬
ljena. Toda levica je bila v tem trenutku
iztegnjena proti fotografskemu aparatu,
ki ga je Tomaž držal v roki. Razlika med
obrazom in roko je znašala dobre pol
metra in je zato izpadla iz področja do¬
ločene ostrine. Če je Tomaž pogledal levi¬
co, jo je videl ostro, ko pa je pogledal v
obraz svojega tovariša, ga je videl prav-
tako ostrega. Naše oko se namreč za vsako
daljavo takoj prilagodi, da se tega niti ne
zavedamo. Fotografski objektiv pa tega
ne zmore, zato bi bil obraz neoster, če
bi Tomaž določil daljavo do zapestja leve
roke. Bržkone pa je bila levica že tako
blizu objektiva, da se jo zaradi prekratke
razdalje ni dalo ostro upodobiti. Običajno
imajo preprosti fotografski aparati naj¬
manjšo daljavo snemanja od enega metra
dalje, zato bo vse, kar je bližje, vedno
neostro.

Pionirka KATICA ULČAR iz Kopra pa
nam je poslala fotogram z enostavno vse¬
bino in naslovom »DVA«. Piše, da je v
lanskem Timu čitala, kako se napravi fo¬
togram, pa je sedaj tudi sama poskusila.
Vzela je dva lista vinske trte in ju v tem¬
nici položila na fotografski papir. Da bi
se papirju bolj prilegala, ju je obtežila s
stekleno ploščo. Tako so tudi obrisi ost¬
rejši. Potem je prižgala za eno sekundo na-

»Veslač« — Tomaž Ravnik, Bled

126

mive oblike in predmete, prozorne in del¬
no prozorne, ravne ali hrapave. S posku¬
som ugotovite, katera kombinacija se vam
zdi najbolj zanimiva, posvetujte se z vašim
učiteljem, nato pa se lotite dokončne izde¬
lave fotograma, ki mora imeti smisel
ali vsebino. Ce vam nihče ne bo vedel
svetovati, bomo to storili mi. Pošljite nam
zato v oceno vaše izdelke!

»Dva« — Katica Ulčar, Koper

mizno svetilko, ki jo je držala nad papir¬
jem. Levi list je nato pokrila s čmiim pa¬
pirjem, desni list pa osvetila še za kar
celo minuto. Ko je fotogram razvila in
fiksirala, je bil levi list popolnoma bel,
na desnem pa so se videle celo drbbne ži¬
lice. Take fotograme lahko napravite iz
listov različnega drevja, ki raste po vrto¬
vih in gozdovih vašega okolja, ter tako
pripravite lepo zbirko za pouk spoznava¬
nja prirode. Vs^k fotogram ne pozabite
obeležiti z imenom drevesa!

Prihodnjo pomlad bodo pionirji pri¬
pravili v Ljubljani veliko razstavo svoje
ustvarjalnosti. Pripravljajo tudi posebno
razstavo fotograma, ki bo prva te vrste
pri nas. Najboljši fotogrami iz te razstave
bodo poslani na mednarodno razstavo fo¬
togram, ki bo poleti v Avstriji. Zato
opozarjamo naše mlade fotoamaterje, da
poskusijo napraviti kak nenavaden in za¬
nimiv fotogram, ki bo lahko deležen mar¬
sikaterega lepega priznanja, doma ali na
tujem. Za fotogram pa ne upodabljajte sa¬
mo listja temveč poiščite še druge zani-

O B VESTI LO

Kljub obvestilu in prošnji še vedno
dobivamo številne rešitve nagradnih
križank izrezanih iz revij in v ku¬
vertah. Upoštevali bomo samo tiste
pravilne rešitve, ki nam jih boste
poslali v objavljenem roku, na dopis¬
nicah in napisane samo vodoravne
besede. Rešitve pošljite do 15. dec.

Vse naročnike in bralce vabimo k
sodelovanju in prosimo, da nam svo¬
je misli, pripombe in prispevke po¬
šljete na uredništvo. Sestavke bomo
primerno honorirali.

Urednik

127

TIMOVI NAGRAJENCI

Tokrat je bil žreb ssa pravilne rešitve
nagradne križanke iz prejšnje številke
Tima naklonjen: Goran Omanu, Safarskc.
40, p. Ljutomer; Rudiju Mragu, Ljub¬
ljanska 17, Novo mesto in Jožku Kožarju,.
Dol. Pirožica 3, Cerklje ob Krki. Nagrad«'
prejmejo po pošti.

IZPOLNJEVANKA

PREMISLI IN
UGANI

bir — dro — fil — ga — ju — ko — la

— mo — mot — nja — nje — od — pro

— ra — stre — tre.

S pomočjo zlogov sestavi sedem besed,
ki jih zahtevajo opisi in jih pod ustreza«
številko vpiši v lik.

1. majhni kosi kamenja ali premoga,
2. celica, prekat, manjši prostor z določe¬
nimi razmerami, ki služi preizkušanju, 3.
nenadna otoplitev, odmeka, 4. odpor pri
drsenju enega trdnega predmeta po dru¬
gem, ker drsni površini nista popolnoma
gladki, 5. prerez; paličasta oblika kovin
ali nosilcev 6. motitev pri delovanju ali
obratovanju, 7. trenutna razelektritev sko¬
zi ozračje, blisk.

Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti bra¬
ne črke na označenih poljih slovenski
pregovor.

/HEDEX

IMPORT-EXPORT
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 13/IV.

Pri vašem tehničnem
udejstvovanju rabite po¬
leg različnih orodij tudi
mnogo intelektualnih spo¬
sobnosti. Črpajte jih iz

POLLIUVEN-a

proizvoda na osnovi ma¬
tičnega mlečka in cvet¬
nega prahu.

128

Nagradna

križanka

VODORAVNO: 1. orodje za vrtanje, 6.
pojem iz astronomije, 11. medmet negodo¬
vanja, 12. ilovica, 13. zora, 14. ozek konec
polotoka, 15. okrajšana oblika moškega
imena Edvard, 17. človek, ki se nepoklicno
ukvarja s kako dejavnostjo, 19. ime odlič¬
nega slovenskega košarkarja Daneua, 20.
ročni voz na dveh kolesih, 22. dvojna ali
trojna zlitina z najmanj 60 odstotkov ba¬
kra in še ene kovine npr. kositra, alumi¬
nija ali mangana, 23. nosilni hlod v grad¬
beništvu, 24. ustrojeno kozje ali jelenje
usnje, 25. soglasnika besede KIJ, 26. fizi¬
kalna enota za moč, 27. močan kol, okrog
katerega se sklada žito, seno ali slama,
29. zveza držav, 31. grafična dejavnost,
34. industrijska rastlina za pridobivanje
vlaken, 35. pripomoček padalcev za ska¬
kanje iz letal, 37. del zimske garderobe,
38. ploskovna mera, 39. osnovna enota, 40.
oče, 42. kemični znak za neon, 43. slavno¬
stna povorka, 44. pripomoček za risanje
pravih kotov na pločevino.

NAVPIČNO: 1. zimska padavina, 2.
H 2 0, 3. začetni črki besede DINA (števil¬
ka 3 bi morala biti v četrtem kvadratu), 4.
ime mladinske pisateljice Perocijeve, 5. po-
ševnokotni enakostranični paralelogram, 6.
glas pri udarcu ob kovino, 7. izvor, 8. sred¬
nji del besede LETO, 9. skupno ime za les,
poraben za kurjavo, 10. najmanjši sestav¬
ni del prvine, 13. opornik v rudniškem rovu,
16. ozvezdje na nebesnem ekvatorju, 18.
vrsta obokov, podprtih s stebri, 19. desni
pritok sibirskega veletoka Oba pri Tobol-
skem, 21. fizikalna enota dela v sistemu
centimeter-gram-sekunda, 23. kradljivec,
27. nenaden padec tekoče vode, 28. teža
ovojnine, v kateri pošiljajo blago, 29. te¬
kočina ali talina v plinastem stanju pri
temperaturi nasičenja ali nekaj nad njo,
30. pritisk, 32. zimsko prevozno sredstvo,
33. cipresi podoben iglavec, imenovan »dre¬
vo življenja«, sadijo ga po parkih in po¬
kopališčih, 35. nekdanja dolžinska enota,
36. moško ime (slovenski alpski smučar
Pustoslemšek), 39. značilni primorski
vzklik, 41. kratica za tehnično atmosfero.

REŠITVE UGANK
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE

REBUS: luping — lupi (roka) N (sa¬
dež) G.

POSETNICA: Toni Pero, Reka = ki¬
nooperater.

PREMEŠANE ČRKE V STAVKU: ka¬
teri, Marti = aritmetika.

NAGRADNA KRIŽANKA. Vodoravno:
1. akt, 4. oro, 7. stružnica, 10. M(ark) T
(wain), 11. ona, 12. seno, 14. ar, 15. pero,
17. Tom, 18. rep, 20. lesk, 22. de, 23. šlem,
25. klorat, 27. kap, 29. Ali, 30. izotop, 33.
obrt, 36. Rb, 37. Ilok, 39. Aar, 40. ara, 42.
krom, 44. VS 45. kult, 47. ole, 48. N(ikola)
T(esla), 49. spajkanje, 52. eta, 53. Rab.

modelarji

šolarji

amaterji

preberite

velika
izbira
orodja
za amaterje

gramofonske
plošče
domače in
tuje

velika

izbira

avtomobil¬

skega

pribora

fotografe! i
aparati ut
fotografe i
potrebšči e

zimske

športu,

oprem«

velebla¬

govnica

NAMA

se

priporoča