M ed našimi najbolj znanimi rastlinami je gotovo velikonočnica, in sicer zaradi velikih svetlo vijoličastih cvetov, gostih svilna- tih dlak, zgodnjega cvetenja in velike redkosti v naravi. Za to je več razlogov, verjetno najpo- membnejše je dejstvo, da gre za stepsko rastlino, ki pri nas dosega jugozahodno mejo svoje razšir- jenosti. V preteklosti je bilo zanjo veliko ugodnih lokacij izgubljenih z ureditvijo njiv in vinogra- dov, poselitvijo ali zaraščanjem. Javnosti sta najbolj znani nahajališči na Boču in v Boletini pri Velikono~nica  in  Dušan Klenovšek, Zavod RS za varstvo narave Ponikvi. Vsako pomlad ju med cvetenjem obišče množica, tako posameznikov kot organiziranih skupin. Žal se marsikdo med njimi ne zadovo- lji le s pogledom s primerne oddaljenosti. Želja po dotiku, fotografiranju iz neposredne bližine ima za posledico poteptanost okolice, včasih celo samih rastlin. Še vedno se najdejo tudi ljudje, ki jo izkopljejo, da bi jo presadili na domači vrt, in to kljub dejstvu, da ravno letos mineva okroglih 60 let od njene uvrstitve med zavarovane vrste in da lahko v vrtnarijah kupimo gojene primerke. Velikonočnica 66 MAREC 2009 Najpomembnejša predela sta zato na obeh naha- jališčih varovana tudi z ograjami in stalno priso- tnimi varuhi. Ob poškodbah rastišča ob koncu sezone cvetenja in množičnega obiska se vedno znova sprašujem, kakšna bo njena prihodnost. Priznati je treba, da se v ohranjanje vlaga velik napor. Za čiščenje grmovne zarasti in pozno en- kratno letno košnjo je Zavod RS za varstvo narave pridobil tudi evropska sredstva (projekt LIFE). Največ k ohranjanju seveda pripomoreta osveščenost domačinov in njihova želja po ohra- nitvi znamenitosti ter njeni vključitvi v lokalno turistično ponudbo. Velikonočnica je sicer ena od petih vrst ko- smatincev, ki uspevajo pri nas. Najbolj sta ji podobna navadni in gorski kosmatinec, ki uspe- vata na podobnih rastiščih, a imata temnej- še cvetove. Vsaj za prvega vem, da ga domači- ni marsikje tudi imenujejo velikonočnica in so prav ponosni nanj. Visokogorske vrste so pravi- loma manj ogrožene od svojih »dolinskih« bra- trancev – s soncem obsijani travniki s skromno rastlinsko odejo so prepogosto tarča posegov, ki trajno preženejo na te razmere prilagojene orga- nizme. Z letom 2004 so vsi kosmatinci uvršče- ni med zavarovane vrste, pri katerih smo dolžni varovati njihov življenjski prostor. Med pravni- mi ukrepi varstva so razglasitve ekološko po- membnih območij, naravnih vrednot, naravnih spomenikov ali posebnih varstvenih območij (Natura 2000) na pomembnih nahajališčih. Lo- kacija na Boletini je zaradi slovensko in evrop- sko pomembne vrste varovana z vsemi navedeni- mi. Občina Šentjur je odkupila rastišče in s tem olajšala delo aktivnega varstva, mi pa ob sreča- njih z velikonočnico ali katerim drugim kosma- tincem ne pozabimo na njihovo ogroženost ter varovanje. m Navadni kosmatinec 67