Izdajatelj: Zavod »Tržiški veslnik-K, Tržič — Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjavšek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta .II, \ 3. Tel. 255 Številka — računa pri KB 607-705-2-189 — Celoletna naročnina 360 din, posamezna   številka   15 din
LETO
ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE
ZA BOLJŠI STANDARD
Na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev so odborniki v torek, 29. marca sprejeli družbeni plan in proračun naše občine za letošnje leto.
Ker že letos mislimo izpolniti petletni plan, bomo morali z vsemi silami začeti z delom. Skrbeti bomo morali za intenzivnejši razvoj vseh gospodarskih panog in vlagati sredstva tja, kjer se nam bodo najhitreje vračala in obrestovala. Predvideni obseg proizvodnje bomo morali doseči brez povečanja števila zaposlenih z boljšo organizacijo dela in z modernizacijo tehnoloških procesov. S povečanjem produktivnosti dela in proizvodnje bomo dosegli večjo osebno potrošnjo in zboljšali življenjski standard delavcev in uslužbencev. Zalo je potrebno zagotoviti dovolj kmetijskih pridelkov, razširili trgovsko mrežo in modernizirati ter povečati obrale družbene prehrane.
Tudi letos je največ denarja namenjenega za zboljšanje žlv-Ijenskega standarda. Za zdravstveni dom je pripravljenih 60 milijonov, za šolo 30 milijonov, za kopališče 30 milijonov, za nova stanovanja 198 milijonov in za komunalne objekte 160 milijonov dinarjev. Ce bo plan negospodarskih investicij za letos izpolnjen, bo v razdobju od 1957 do 1960 vloženih v družbeni standard 973,508.000 din, ali 35 % več, kot je predvideval perspektivni plan.
Gradnja novih stanovanj mora biti čimbolj efektivna in ekonomična in zato je treba graditi le na strnjenih območjih, kjer je gradnja najcenejša in so potrebni najmanjši stroški za ureditev komunalnih naprav. Stanovanja naj bi gradili le v večnadstropnih hišah in uporabljali čimveč gradbenih elementov ter tipizirana okna in vrata. Letos bo občinski ljudski odbor skrbel, da bodo zgradili komunalne naprave že pred pričelkom gradnje stanovanjskih in drugih objektov, zlasti na novo predvidenih zazidalnih območjih. Rekonstruirali bodo zastarela in šibka električna omrežja. Letos bo dograjen vodovod Bistrica— Naklo na območju naše občine in vodovod v Cadovljah. Kanalizacija na Ravnah in v Pristavi je slaba in jo bo letos treba zboljšati in uredili.
Za zboljšanje standarda prebivalcev bo občinski ljudski odbor poostril kontrolo nad cenami v trgovinah in na tržnici in preprečeval neopravičeno povišanje cen. Trgovski podjetji bosta še modernizirali svoje poslovalnice. RPT pa naj bi v sodelovanju z ostalimi podjetji razširila delavsko menzo tako, da bi se kapaciteta povečala od sedanjih 250 na 500 obrokov dnevno. V okviru stanovanjskih skupnosti bi morali ustanovili servisne obrate za pomoč gospodinjstvom. To je le nekaj postavk iz družbenega plana, kjer govori o družbenem standardu. O drugih postavkah plana pa smo že v prejšnjih številkah veliko pisali.
-J
LANI JE AVTO - MOTO DRUŠTVO ZELO DOBRO DELALO
Avto-moto  društvo  Tržič,   ki    borcev so člani Avto-moto dru-
ima 647 članov, 103 članice in 817 pionirjev, že več let sodi mod najdelavnejša tovrstna društva v Sloveniji.
Pred kratkim je biki v nabito polni dvorani Partizana redna letna skupščina. Društvo razpolaga s precejšnjimi osnovnimi sredstvi. Ima dva tovorna avtomobila, tri osebne avtomobile, šest motornih koles, en speed-way motor ter moped in žensko kolo. Skupna vrednost vseh osnovnih sredstev je 4,700.000 dinarjev.
Predsednik društva, tov. Jur-jevčič, je poročal, da je upravni odbor zasedal sedemkrat. Društvo razvija svojo dejavnost v sedmih komisijah, ki so o delu obveščala upravni odbor. Komisija za ceste in promet je vključila 385 pionirjev, ki so hodili v tečaje o cestno-prometnih predpisih in je 197 mladincev :in mladink že uspešno opravilo izpite. Pionirski odred prometnih miličnikov je celo leto usmerjal promet na križiščih v Tržiču in Ljubljani. 27 pionirjev se je naučilo voziti moped.
Doslej so bili pripravljeni štirje tečaji za mopediste in 118 kandidatov je uspešno opravilo izpit iz cestno-prometnih predpisov. Sodelovanje z občiasko komisijo za prometno varnost in Ljudsko milico je bilo dobro, saj so pregledali vse prometne znake, nevarne ožine cest in mostove. Blizu 9000 ljudi si je ogledalo filmske predstave o prometu.
Turistična komisija je pripravila tri večje izlete za člane kluba. Prvi izlet je bil v Draž-goše, kjer je bila ocenjevalna vožnja.   Skupaj   s   člani Zveze
V novih prostorih boljši pogoji za delo
V dvorani Partizana je bil v soboto 19. marca, občni zbor sindikalne  podružnice Peko.
Poročilo je bilo izčrpno, vendar smo opazili premalo poudarka o skrbi za družbeni standard. Izvršni odbor sindikalne podružnice jo premalo skrbel za vzgojo kadrov in tudi sodelovanje z delavskim svetom bi moralo biti tesnejše. Tovarniška okrepčevalnica lani ni pokazala napredka
in želeli bi, da bi delavci čimprej dobivali tudi topel obrok hrane.
Z novim obratom je dobilo podjetje tudi primerno prostore za kopalnice in garderobe. Novi prostori bodo najsodoibineje opremljeni in so na občnem zboru priporočili delavcem, naj ravnajo z vsemi predmeti in napravami v podjetju tako, kot s tistim, ki jim je najdražje. Obveščanje kolektiva s strani sindi-
kalne podružnice in tudi s strani delavskega veta je bilo pomanjkljivo. Ce delavci niso dobro obveščeni o sklepih, ki so važni za kolektiv, se v podjetju pojavi nezadovoljstvo in možnost napačnih tolmačenj, zato je treba informativno službo kolektiva zboljšati, kar je najbolj mogoče. Delegati na občnem zboru so sklenili, da morajo slabosti odstraniti, ker so prav te vzrok, da medsebojni odnosi niso dobri.
štva položili venec na spomenik padlim borcem v znani dražgo-ški bitki. Na tridnevni izlet so odšli člani kluba preko Postojne, Kopra, Rovinja, Poreča, Pule do Opatije. Dvodnevni izlet, v Opatijo pa je komisija pripravila ob velikih mednarodnih hitrostnih dirkah.
Solsko-tehnična komisija je s sedmimi inštruktorji pripravila štiri tečaje za šoferje amaterje. Te tečaje je obiskovalo 136 kandidatov in za A- kategorijo jo napravilo izpit 24, za B-katego-rijo 38 in za A—B-kategorijo 74 kandidatov.
Društvo je nabavilo miniaturni bencinski stroj, ki ga poganja električni tok in nazorno prikazuje delovanje Otto-motorja.
Zelo aktivna jo bila športna komisija. Stalno tekmuje 19 tekmovalcev. Stanko Stepančič je v zveznem hitrostnem prvenstvu v kategoriji 125 cem dosegel tretje mesto, v Sarajevu pa Ivan Pod-rekar v kategoriji 250 cem peto mesto. V skupnem plasmaju državnega hitrostnega prvenstva je Stepančič četrti, Podrekar pa osmi. Na republiškem hitrostnem prvenstvu v Portorožu je Vili Romih osvojil prvo mesto na mopedu, Matevž Lukanc pa je (Nadaljevanje na 2. strani)
1. aprila 1897 je v Beogradu izšla 1. številka Radničkih novin.
I. aprila 1924 je na Cetinju umrl ustanovitelj KP Cnne gore Jovan Tomašević.
3. aprila 1917 je Lenin na delavskem zborovanju v Pe-trogradu objavil znane Aprilske teze, v katerih je določil naloge proletariata v revoluciji.
6. aprila 1941 sta fašistična Nemčija in Italija napadli Jugoslavijo.
7. aprila 1919 je bila razglašena Bavarska sovjetska republika.
II. aprila 1953 je v Beogradu umrl Boris Kidrič, član Izvršnega komiteja CK KPJ.
15. aprila 1941 je CK KP.I objavil razglas jugoslovanskim narodom s pozivom, naj se pripravijo za boj proti okupatorju.
.J
V Tržiču potrebujemo NOV GASILSKI DOM
Pred nedavnim je bil občni zbor Gasilske zveze. O delu te važne organizacije nekaj besed.
Lani so v Ljudski skupščini LRS sprejeli nov zakon o gasilskih društvih, ki je zamenjal prejšnji zakon o prostovoljnih gasilskih društvih. S tem novim zakonom so tudi občine dolžne bolj skrbeti za gasilska društva.
V naši občini imamo 15 gasilskih društev, v katerih je včlanjenih 1208 gasilcev. Ta številka Je odločno premajhna, saj vemo, da ima naša občina preko 12 tisoč prebivalcev. Ljudje se premalo zavedajo, da nas elementarne nezgode in požari kaj pogosto obiskujejo in le veliko izvežbanih ljudi lahko prepreči večje nesreče.
V vrstah gasilcev je vso premalo mladine in žensk. Se sedaj nimamo organiziranih enot. v Tovarni finega pohištva in V Tovarni kos in srpov.
Najbolj aktivno je bilo društvo v Podljubclju, kjer so si do strehe zgradili gasilski dom in pri tem opravili blizu 5000 prostovoljnih delovnih ur. Društvu so pri delu pomagalo tudi vse druge organizacije in so nam pokazali, kaj vse se da naredili s tesnim sodelovanjem.
Tudi društvo v Jclcndolu je dobro delalo in so si zgradili su-
(Nadaljevanje s 1. .strani) bil prvi v kategoriji avtomobilov. V generalnem plasmaju republiškega prvenstva v ocensko- terenski vožnji je bil prvi Stepančič, tretji pa Janez Stefe. V kategoriji avtomobilov je bil prvi ing. Mali in deveti Vili Ulčnik. Športna komisija je pomladila tekmovalne vrste in večinoma že nastopajo mlajši ter dosegajo zelo dobre rezultate. Na novem spe-edway-sl.roju tekmuje Milan Ka-lišnik. ki so je že boril na speed-way stezah po Sloveniji z izurjenimi tekmovalci.
Društvo nima primernih prostorov, vendar upa, da jih bo dobilo in tako še bolj okrepilo široko dejavnost. S. .1.
silni stolp za cevi. Gasilci so pri tem opravili preko 500 ur prostovoljnega dela in zbrali ves potreben material za gradnjo.
Delo društev v industriji je bilo zelo uspešno in v Bombažni predilnici in tkalnici ter Peko so vključili veliko mladine.
Vsa društva imajo že precej staro opremo in bi rada nabavila novo sodobno orodje, vendar' za vse to sedaj še ni dovolj denarja in bo z marsičem treba še počakati. Vsekakor pa bo treba zgraditi sodoben gasilski dom v Tržiču, ker sedanji že zdavnaj ne odgovarja več. S pripravami za gradnjo doma bi morali pričeti takoj.
Letos bodo morali v Podljubelju dograditi nov gasilski dom, v Jelendolu pa sušilni stolp in zgraditi sušilni stolp v Brezjah. V Kovorju bo treba zgraditi vodne hidrante, v Lešah pa pripraviti vso potrebno za adaptacijo gasilskega doma. Načrti občinske gasilske zveze so tako veliki, da jih bodo le s pomočjo občine in drugih organizacij uspešno rešili.
llllilJIlJIfflllllinll
[Po JvQtu
*•) To dni zasedajo odbori v Zvezni ljudski skupščini in razpravljajo o delu Zveznega izvršnega sveta v preteklem letu.
fr5 Na Japonsko in nekatere druge azijsko države je odpotovala prva Jugoslovanska parlamentarna delegacija.
0 Predsednik Hruščev je po obisku v Franciji izjavil, da je zadovoljen z razgovori z generalom de Gaullom in da so se odnosi med SZ in Francijo izboljšali.
Pred kratkim je obiskal Washinglon premier Macmjlla.n in se s predsednikom Eisenhowerjom razgovarjal o prekinitvi atomskih poskusov.
O Zahodnonemški kancler Adenauer je bil na obisku na Japonskem, kjer se je razgovarjal s predsednikom Kišljem.
f) Veliki jez Oros v severni Braziliji je 26. marca popustil pod pritiskom vode in velike množino vode se razlivajo skozi razpoke v naseljeno dolino.
0 Te dni je prišel na ponoven obisk v Jugoslavijo indonezijski predsednik Sukamo s soprogo.
f) Fernando Tambront je sestavil novo italijansko vlado. Dosedanji predsednik Segni je sedaj zunanji minister.
O V Južnoafriški uniji je policija, z orožjem nastopila proti domačemu prebivalstvu, ki je protestiralo proti rasni diskriminaciji. Policija je pobila veliko nedolžnih ljudi. Tak pokolj črnskega prebivalstva je naletel na ogorčenje na vsem svetu. Na zahtevo 28 afriško-azijskih držav se je sestal Varnostni svet, ki je razpravljal o teh dogodkih.
V..
J
28. februarja se mi je pripetila blizu Nakla nesreča, pri kateri sem dobil precejšnjo rano na levi nogi. Ker rana ni prenehala krvaveti, sem se s prvim avtobusom odpeljal v Tržič k zdravniku. Ko sem prosil dežurnega zdravnika dr. Marlinoviča za pomoč, mi je dejal: »Kaj pa vam morem jaz pomagati«? Ko sem mu povedal, da mi rana močno krvavi, mi je rekel, naj pridem zvečer ob 19. uri v ambulanto. Povedal sem mu, da ne morem čakati 10 ur v Tržiču, ker sem iz Dupelj in nato mi je odgovoril: »Ce si iz Dupelj, išči zdravniške pomoči v Kranju.« Ker sem še nekaj ugovarjal, mi je rekel, naj se blagovolim pritožiti ter zaprl vrata. Na rešilni postaji sem pro-
sil za ovoj, da som rano ponovno prevezal, nato pa sem se odpeljal v Kranj, kjer so mi rano zašili.
Prosim, da mi odgovorite ali je bilo ravnanje dežurnega zdravnika pravilno.
Za odgovor smo vprašali na upravo Zdravstvenega doma in nam je odgovoril upravnik dr. Martinčič: V februarju letos smo uvedli dežurno službo namesto dežurne pripravljenosti. Dežurno službo vršita dežurni zdravnik in dežurna bolničarka vsak večer od 19. ure pa do naslednjega jutra do sedme ure. Ob nedeljah in državnih praznikih pa traja dežurna služba od 7. ure zjutraj pa do 7. uro naslednjega dne, to je  do   ponedeljka,   oziroma do
dneva po prazniku. Dežurni zdravniki se menjajo vsak dam. Dežurni zdravnik mora v času dežurstva priti na obisk k težko bolnim ljudem, ki stanujejo stalno ali pa samo začasno v naši občini. Prvo pomoč mora nudili dežurni zdravnik tudi tistim, ki pridejo iz drugih občin v Tržič po nujno zdravniško pomoč.
Co dežurni zdravnik vidi, da je bil obisk nepotreben, mora to storitev plačati pacient sam, seveda mora v tem primeru pacienta takoj po pregledu obvestiti, da je bil obisk nepotreben.
Poleg dežurne službe pa lahko vsi zdravniki obiskujejo na domu kronične bolnike. Ker so ljudje pogosloma po nepotrebnem klicali zdravnika na dom, je Socialno zavarovanje omejilo število teh obiskov in zato kličite zdravnika le takrat, če bolnik ne more sam priti v ambulanto.      Upravnik dr. Martinčič
STRELJALI
Vsi tisti, ki so med vojno trpeli, so pravi tisti, ki so pomagali osvoboditi svojo domovino, vedo, kaj je vojna, medtem, ko jo drugi lahko samo slutimo. Vsi pa se zavedamo, da se je med vojno zgodilo nešteto groznih zločinov, ki ne bodo nikoli pozabljeni.
Mnogi naši ljudje imajo velikanske zasluge za svoj narod, zato se vsem tem prisrčno zahvaljujemo. Svojo hvaležnost jim hočemo pokazati na najrazličnejše načine, hočemo jim pokazati, da se zavedamo, kaj so nam dali in prav gotovo nas razumejo.
To so tisti, ki še živijo, ki še naprej z vsemi močmi pomaga-
SO TALCE
jo graditi boljši, lepši svet, seveda za tiste, ki ga žele, ki hočejo svobodno živeti, ki sovražijo vojno.
Kje pa so tisti, ki bi z vsem srcem želeli še naprej živeti za domovino, ki bi se želeli pridružiti prejšnjim. Vsi vemo, kje so: da so padli, padli za nas in da so po večini padli pod tujo roko. Ti ljudje so izgubili življenja na različne načine in en tak krvoločen način je tudi streljanje talcev. Mnoge so tako po-strulili in kamorkoli po naši zemlji stopiš, boš lahko videl njihove grobove. Vsak ve, kaj se pravi streljati talce, težko pa si je zamisliti, težko si je predstavljati,    kakšne    občutke so
imeli talci mogoče nekaj minul pred ustrolitvijo. Vemo, da so padli s pesmijo na ustih, s klici, ki so izražali vero v svobodo, lepše življenje in mnogi niso dovolili, da bi jim zavezali oči. Hoteli so pokazati, da znajo pogledati smrti naravnost v oči in da vedo, zakaj umirajo. V srcih tistih, ki so peli in ki so se delali ravnodušne, gotovo ni bilo tako veselo. Mnogo jih je bilo tako mladih, polnih življenjskih sil, ki so imeli še vse polno načrtov za življenje. Potem pa ta obču-
Leta 1945 je končno prišla težko pričakovana svoboda. Pod vodstvom Komunistične partije, katere 40-lelnico ustanovitve smo praznovali lani, so si jugoslov. narodi izbojevali svobodo. Težka je bila ta borba in mnogo ljudi je padlo, da nam je končno zasijala svoboda. Vendar tudi sedaj ni bilo lahko. Domovina je
tek, da je živel, da je doživel. Vsak od njih se je gotovo spomnil na svoje domače, prijatelje, tovariše, njihov spomin je gotovo poletel za njimi in jim zaželel vse polno sreče, zmag in naročil, naj jih nadomestujejo, vsaj malo nadomestujejo.
Potem so počile puške in zgrudili so se v jame, mislili bi si, da jih ne bo več med nami, da so izginili. Toda zmotili bi se, kajti ostali so med nami, ostali so v naših srcih, vedno nepo-zabljeni. Marija Cerar
bila porušena. Potrebno je bilo mnogo dela, da smo si zgradili to, kar danes imamo. Pa še mnogo dela je pred nami, kajti storiti moramo še veliko, da bo življenje nas vseh čim lepše in srečnejše. In pri vseh delih v preteklosti je sodelovala tudi naša mladina. V stari Jugoslaviji se je mladina tudi borila proti
Ml GRADIMO
2457
Pomoč gospodinjam
Novoustanovljene stanovanjske skupnosti so že kar dobro zaživele. Največ uspeha ima stanovanjska skupnost Tržič—center, ki je že ustanovila nekaj servisov za pomoč gospodinjam. V servisih je že sedaj zaposlenih 23 delavcev in uslužbencev, vendar potrebe kažejo, da bo število zaposlenih potrebno povečali. Največjo zaslugo za ustanovitev teh tako potrebnih servisov ima vsekakor BPT, ki je odstopila stanovanjski skupnosti prostore in delavce.
Tako imamo sedaj servisno delavnico za vsa hišna popravila. Tu so zaposleni mizarji, zidarji, kleparji, tesarji, električarji in pleskarji. Dela imajo dovolj, ker so že veliko ljudi in hišnih svetov obrača nanje, naj bi jim popravili okvare v stanovanjih. Ker je v vsem mestu le en Žagar, mislijo nabaviti še žago za žaganje drv privatnim gospodinjstvom. Sedaj je največkrat tako, da moramo dolgo čakati, da nam razžaga drva.
iio iiše mesto
Na občnem zboru Turističnega društva so podelili pohvale in nagrade tistim hišnim svetom in lastnikom, ki so hiše in njihovo okolico najlepše vzdrževali. Nagrade za lep izgled hiše so dobili: Mira Dovžan, Jože Dolhar in hišni svet 1. bloka na Cankarjevi cesti. Pohvaljeni pa so bili še: Vinko Košir, Uprava Gozdnega gospodarstva in hišni svet četvorčka Tovarne lepenke ter Marta Šter.
Naše mesto je na vratih vsto. pa v Jugoslavijo in tega bi se morali zavedali vsi in zato paziti na čistočo in lep izgled hiš in njihove okolice. Kaj mislijo tujci o nas, ko vidijo nastlane eeslc s papir.jam in vsemi mogočimi odpadki, okna pa so skoraj povsod brez cvetlic! Tu niso potrebni milijoni, le dobra volja in čut za snago lahko izboljšata takšno stanje kol je sedaj!
Veliko tržiških gospodinj pa se je nadvse razveselilo nove moderne pralnice, ki je v novi stanovanjski hiši BPT v Bračičevl ulici. V pralnici so začeli delati lani avgusta, vendar so si že pridobili zaupanje mnogih. Pralnica je zelo moderno urejena in je vse delo, razen likanja, čisto modernizirano. V pralnici imajo dva pralna stroja, ožemalmk in sušilnik. Tu je zaposlenih šest delavk. Dela imajo toliko, da delajo kar na dve izmeni. Mnoge gospodinje so uvidele, da so ■ usluge res poceni. Detergente nabavljajo kar na debelo in prihranijo pri kilogramu celih 60 dinarjev.
Pralnica sprejema perilo od zasebnih gospodinjstev in pa od mnogih ustanov in podjetij. Tu perejo delovne halje za uslužbence Zdravstvenega doma, za Gostinsko podj., trgovska podjetja, posteljno perilo za Gradbeno podjetje in še mnogi drugi se poslužujejo uslug, ki jih jim nudi pralnica. Kljub nekaterim pomislekom in kritikam si je ta ustanova že pridobila dober glas in vsak dan je več gospodinj, ki zaupajo pralnim strojem. Tudi po 25 gospodinj na dan prinese v pranje perilo. Z vestnim in dobrim delom so delavke dokazale, da so vse govorice o slabo opranem perilu in o potrganih gumbih neresnične. Je pač tako, da si vsaka nova stvar spočetka le težko pridobi zaupanje.
V pralnici operejo vsak mesec približno 1500 kg perila. Ali si predstavljate, kakšna »velika že-hta« je to? Nekatere gospodinje pa prineso perilo samo sušit, ker doma nimajo primernih prostorov. Ko sem si ogledoval cenik uslug, sem se prepričal, da so usluge res poceni. Samo primer: za oprano in zlikano moško srajco z dolgimi rokavi računajo 46 dinarjev.
Torej sta stanovanjska skupnost Tržič—center z ustanovitvijo in BPT z odstopom prostorov in z nabavo opreme storili veliko uslugo našim zaposlenim gospodinjam, kii nimajo časa za tako zamudno in naporno delo.
Stroji  delajo  namesto  žensk.  Pranje  ni  več  najbolj naporno delo gospodinj
H)o o le, aaznlk akmitLL
Vodovod
Upravljanje vodovoda je letos prevzelo Komunalno podjetje in zato obvešča vse prebivalce:
tedanjemu režimu, med vojno pa se je borila proti okupatorju. Mladina je tudi sodelovala pri obnovi porušene domovine. Koliko mladinskih brigad je gradilo? Pri teh gradnjah pa je mladina gradila tudi sama sebe v zavestne, dobre državljane; v ljudi, ki ne bodo mislili samo nase in na svoje koristi, ampak tudi na skupnost. In prav to je zelo zelo mnogo vredno.
Ko sem se nekoč peljala na progi Samac—Sarajevo, mi je mama povedala, da je to progo zgradila mladina. Potem sem še večkrat slišala za to progo in za progo Brčko—Banoviči in druga dela, ki jih je naredila mladina, vendar se za mladinske delovne akcije nisem bolj zanimala. Lansko leto pa, ko se je spet začela večja mladinska delovna akcija, sem se za to začela bolj zanimati. Brala sem v časopisih in tudi v radiu sem dosti slišala o življenju v brigadi. Slišala sem tudi nekatere starejše ljudi, ko so se čudili, kako da se mladini ljubi delati zastonj. Ti ljudje pač ne poznajo tega našega navduše-
nja. Sama pa sem te brigadirje dobro razumela in tudi sama bi pograbila lopato in delala, delala, da bi bila naša brigada čim-večkrat udarna in da bi čim več zgradili.
Ko sem bila na počitnicah, sem pri sosedovih, kjer sta bila dva moja stara znanca v brigadi, marsikaj slišala o življenju v brigadi. Marjan mi je pripovedoval, kako je bilo nekoč, ko sta si s tovarišem privoščila malo šale. Delala sta skupaj, toda imela sta samo eno samokolnico in to je bilo za dva pridna brigadirja na vsak način premalo. Ko sta potem nekoč videla neko samokolnico, ki je ležala ob poti, jo je Marjan vzel in začel pridno voziti z njo. Kmalu pa so se vrnili lastniki. To je bila trojka esperantske brigade. Začeli so jo iskati. Ta čas je Marjan odpeljal samokolnico k neki trojki iz njegove brigade, ki je tudi imela eno sama. Vsaka trojka je imela namreč dve samokolnici, vsaka dvojka pa eno. Sedaj so začeli preiskavati, kje je pogrešana sa-mokolnica. Ko so lastniki šteli
samokolnice po brigadah, da bi tako ugotovili, kje je ena preveč, so ugotovili, da ima esperantska tri samokolnice preveč, brigada, v kateri je bil pa Marijan, pa še celo tri premalo, tako da so morali še esperantisti dati samokolnice njim, ugotovili pa niso nič, kje je samokolnica. Nekdo se je potem spomnil, da naj zaslišijo očividce. Vprašali so Marjanovega tovariša, če je kaj videl to samokolnico. On pa je odgovoril: »Videl sem samokolnico, ko jo je nekdo odpeljal, vendar njega nisem videl.« Seveda so se vsi režali, da so jim še lopate popadale iz rok. Nekdo pa je še pripomnil: »Oči imajo, pa ne vidijo, ušesa imajo, pa ne slišijo.«
Življenje v brigadi je prijetno, čeprav imajo brigadirji žuljave roke od dela. Pa kaj za to, tudi smeha in zabave ne manjka, saj so srečni v zavesti, da gradijo za domovino. Ob koncu lanske delovne akcije sem bila zelo srečna, kajti naša mladina je zopet zabeležila novo zmago.
Milena Pičman
Vodari.no bomo pobirali za vsako četrtletje po domovih. Hišne svete, ki so 'pobirali voda-rino in jo odvajali stanovanjski skupnosti prosimo, da še nadalje pobirajo vodanino in jo odvajajo Komunalnemu podjetju. Tovarne, obratna podjetja, trgovine in gostilne bodo prejemale račune za celoletno pristojbino.
Vsako spremembo, ki bi vplivala na izračun vodarine, javite v osmih dneh Komunalnomu podjetju. Kasnejših prijav sprememb ne bomo upoštevali.
Varstvo in vzdrževanje cest
Po Uredbi o varstvu cest opozarjamo vse lastnike obcestnih vrtov, živih mej in nasadov, da živa meja, drevje in drugi nasadi ne smejo ovirati preglednosti ceste in kvariti estetskega, lica cestne okolice. Veje obcestnega drevja ne smejo segati niže kot 4,5 m nad cestišče. Vsi lastniki morajo obrezali živo mejo in. obse ka ti drevje ob cestah. Kdor tega ne bi naredil, bo to storilo Komunalno podjetje na račun lastnika. Opozarjamo tudi, da je prepovedano skladati les, opeko in drug material bliže kot 3 metre od cestne meje.
4
TRZIŠKI V USTNIK — ŠT. 7
Poravnajte najemnine za parcele na pokopališčih
Komunal.no podjetje Tržič ima v svoji upravi pokopališča v Tržiču, Lomu, Križah, Kovorju in Lešah. Ker je poteklo deset let, odkor smo pobirali najemnino za grobove, prosimo vse oskrbnike grobov, da plačajo najemnino za prihodnjih deset let. Za grobove na pokopališču v Tržiču plačajte najemnino najkasneje do
15. aprila, za ostale grobove izven Tržiča pa do 30. aprila. Vse informacije lahko dobite v upravi Komunalnega podjetja, Trg svobode 5. (Nekdanja pekarija). Da bi vsem okoličanom prihranili pot do Tržiča, bomo pobirali najemnino v okoliških vaseh na pokopališču ali v bližnjih gostilnah in šolah.
Za pokopališče v Križali bomo pobirali najemnino 11. aprila od 0. do 12. ure v gostilni »Pri Ben-ku« ter za tiste, ki so dopoldne zaposleni še 12. aprila od 14. do
16. ure.
Za pokopališče v Kovorju bomo pobirali najemnino 18. aprila od 9. do 12. ure v gostilni »Pri .1 u roku«.
Za pokopališče Leše boste lahko plačali najemnino 16. aprila od 9. do 12. ure v šoli v Lešah.
Za pokopališče Lom plačajte najemnino 23. aprila od 9. do 12. ure v gostilni »Pri Zrimšku«.
Najemnina za eno parcelo na pokopališču    je    2000 dinarjev.
Kdor je parcelo kupil po letu 1950, se mu šteje najemnina od dneva pokopa za nadaljnjih de-
set let. Ce ste kupili parcelo 1954 in plačali najemnino za 10 let, boste obnovili najemnino zopet leta 1964. Pokopališče v Tržiču je že premajhno in zato mora podjetje imeli točno evidenco neoskrbovanih grobov. — Tisti oskrbnik groba, ki ne bo plačal najemnine, bo izgubil pravico do parcele in bomo parcelo oddali drugemu oskrbovancu.
SPET SE NAM OBETA LEP UMETNIŠKI DOGODEK
Komaj eno leto je od tega, ko so koncenlirali mladi umetniki iz Srednje glasbene šole v Ljubljani. Nedvomno je ta koncert še mnogim ostal v neizbrisnem spominu, saj smo tokrat slišali resnično že zrele mlade reproduktivne ustvarjalne sile, ki so znale tako verno in prepričevalno posredovati umetnine velikih mojstrov. Že sam obisk je prepričal, da je v Tržiču še vedno dovolj privržencev lepe umetnosti, saj smo mlade gosle zelo toplo sprejeli in poslušalstvo jih jo navdušeno nagrajevalo s spontanim, aplavzom.
V ponedeljek, 11. aprila jih bomo z radostjo sprejeli v našo sredino in jim z lepim obiskom dali priznanje. Pripravili so nam zelo pester in vsestransko zanimiv spored. Za uvod bo nastopil klavirski trio, ki ga sestavljajo mladi in nadarjeni violinist Pri-
mož Novšak, čelist Blaž Milo-ševič in pianistka Alenka Kocho-va. Zaigrali nam bodo vedri in živahni allegro iz Havdnovcga klavirskega tria v d-duru. Josef: Haydn je izrazit predstavnik dunajske klasike, njegovo glasbeno Izražanje je pretežno vedro in na splošno estetsko. Njegova melodija često spominja na jugoslovanske melodije iz Slavonije. Tako bo ned vom.no všeč tudi nam, ker nam je v tem pogledu precej soroden. Zalo naj poslušalci le pozorno prisluhnejo triu, iz katerega bo zvenela tisti značilna vitalnost Havdinovoga glasbenega izražanja. Z monologom iz opere Knez Igor slavnega ruskega skladatelja Aleksandra Borodlna se nam bo predstavil E. Sršen. Za zaključek prvega dela koncerta pa bomo slišali drugi stavek koncerta za trobento, komponista Pešk ina. Solistič-
Anlon Ramovš
Tržič - Dolžanova soteska
V knjižni zbirki Mladi geolog je izšla leta 1958 knjižica Geološki izleti po Sloveniji. V knjigi številni geologi opisujejo geološko sestavo naših krajev in njihovih okolic.
Anion Ramovš je lepo popisal predel od Tržiča do Dolžanove soteske. Ker je sestavek zelo zanimiv, ga ponatiskujemo v našem listu. Razprava je v glavnem strokovna, vendar avtor vpleta v strokovno popisovanje tudi mnogo lepih opisov lega lepega koščka naše okolice.
Med najzanimivejšimi krajšimi geološkimi ekskurzijami po slovenski zemlji je nedvomno ekskurzija v Dolžanovo sotesko ali v Dolino nad Tržičem. Na kratki poti je toliko raznolikih kamenin iz starega in srednjega zemeljskega veka (paleozoika in mezozoika) kot zlepa ne kje drugod. Poleg tega so v Dolžanovi soteski mnoge kamenine polne najrazličnejših okamenin, nemih prič davnega življenja. Dobijo se foraminifere, korale, polži, glavonožoi, brahiopodi, briozoji, trilobiti in rastlinski ostanki. Morda so tam tudi fosilni ostanki še kake druge živalske skupine. Zato le stopimo v ta muzej davnih znamenitosti v prosti naravi, ki nudi obiskovalcu razen vsega tega tudi mnogo naravne lepote. Prisluhnimo torej, kaj nam govorijo kamenine in fosilni ostanki na tej slikoviti potu ob spremljavi nenehne pesmi sosednje Bistrice. Da pa bomo razumeli nemo govorico davnih milijon let, naj pomagajo naslednje vrstice.
Prorlna naplavina Kranjsko-sorskega polja je za nami in pred nami si; vzpenja pokrajina, se-
stavljena na obrobju še iz terciarnih plasti, ki se naslanjajo na triadno podlago. Po katerikoli poti pridemo v Tržič, opazimo bele dolomitne stene, ki so razkrite z nekaj kamnolomi precej visoko v .pobočju Kriške gore. Ravno taka skalna podlaga je tudi drugod, le da jo pokrivata ruša in vegetacija. Kamenino prištevamo h kasijskemu dolomitu, ki spada v najmlajši oddelek srednje triadne dobe. Dolomit je neskladovit, malo odporen in močno krušljiv. Droben dolomitni pesek uporabljajo gospodinje za pomivanje posode. Ob poti z južnega konca Tržiča proti središču mesta molijo le tu in tam na površje skale tega dolomita.
Pot nadaljujemo po Cankarjevi cesti proti Dolžanovi soteski. Ze kmalu so dolina z leve strani močno zoži. Ozek pas kamenin se vleče kot greben prav v strugo Bistrice. Za cesto so morali napraviti umetno pot in tako so nam razkrili živo skalo. Na zgornji strani ceste se .pokažejo sivkastorjavi drobno ploščati laporji in laporni skrilavci. Plasti vpadajo proti Tržiču, torej pod
kasijanski dolomit. Kamenine so iz vengenske dobe, ki jo uvrščamo v srednji del srednje triade. Onstran Bistrice se pridružijo laporjem in skrilavcem še ploščati apnenci, ki ob poti niso razgaljeni. Vengenski skladi so nastajali v globljem morju kot kasijanski dolomiti, ki so sediment plitvega morja. O tem pričajo tudi glavo-nožci in brahiopodi, ki so jih dobili v skladih onstran Bistrice. Prvi kot drugi fosilni ostanki so razmeroma redki. Ves srednji del Tržiča stoji na takih manj odpornih vengenskiih kameninah.
Dalje ob časti od omenjene go-lice vengenskih plasti se svet na levi nekoliko odpre. Sive stene na nasprotni strani vodo pa nam zopet razodevajo drugačne kamenine. Tudi z desne se dolina že po nekaj sto metrih zoži. V dolino se spuščajo mendolski dolomiti, ki jih kaj lahko ločimo od dolomitov na južnem koncu Tržiča. Večji kamnolom razkriva tam skladovite in deloma ploščate dolomite, ki se tudi nagibajo v smeri proti Tržiču, to je pod vengenske sklade. V kamnolomu vidimo manjše prelome in vpad plasti je v spodnjem delu kamnoloma nekoliko drugačen kot v zgornjem.
Prav taki dolomiti nas spremljajo nato po dolini navzgor, dokler je ne zapro spodnjetriadne to jo werfenske kamenine. Skoznje se prebija le Bistrica in ustvarja slap. Za cesto je bilo treba napraviti umetno pot. Na
ni part bo igral A. Grčar. To koncert bo za Tržičane še posebej zanimiv, ker nimajo možnosti pogosto slišati trobente v koncertni obdelavi.
V drugem delu so gostje pripravili razna presenečenja. N. Andonovski bo kot solist na flavti ob spremljavi simfoničnega orkestra zaigral II. in III. stavek Adagio in Allegro iz koncerta v G~duru, ki ga je zložil Chri-stian Wilibald Gluck. Iz vrst dunajskih klasikov bomo slišali dela genialnega mojstra Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Gojenka Bajželjeva bo na harfo zaigrala Konccrtino - Adagio molto e cantabile ob spremljavi godalnega orkestra.
Za zaključek koncertnega večera pa bo mladi in zelo nadarjeni violinist Primož Novšak izvajal violinski koncert v E-molu Feliksa Mendelssohna Barthol-dya. To delo sodi med svetovna standardna dela v violinski literaturi, saj njegova metodika prevzame slehernega poslušalca.
Izvedba koncerta bo nesporna ponovna potrditev slovesa, ki ga ima Srednja glasbena šola v našem kulturnem življenju. Ponovno se bomo lahko prepričali o visokem strokovnem in pedagoškem znanju profesorjev, ki vzgajajo nov rod kvalitetnih in sposobnih glasbenikov. Tudi tokrat bo vodil orkester in soliste tržiški rojak Vinko Sušteršič. Tržiško prebivalstvo je lahko ponosno, da nas bodo obiskali kon-certanti in naj z velikim obiskom dokaže, da je vredno njihovega gostoljubja.
vrhu klanca, v začetku vasi Sum, so v cestnem useku rjav-kastorožnati in sivorjavi, deloma skladoviti, deloma ploščati apnenci in laporni apnenci. Vmes zasledimo tudi sive, zelo trde apnence in mehkejše skrilave pole. Na posameznih plasteh vidimo prehode od zdrave sive kamenino v rumenkastorjavo, pre-perevajočo. Preperevanje sega navadno 3 do 4 cm globoko v smeri pravokotno na smer plasti, dosti manj pa v smeri sle-menitve. Tudi vvcrfonske plasti se nagibajo v smeri proti Tržiču in ležijo pod vsemi doslej omenjenimi skladi.
Onstran grebena werfenskih kamenin se dolina nekoliko odpre, toda že pri odcepu poti proti Sv. Katarini se znova zoži. Na obeh straneh ceste so do križišča in še nekoliko dlje enaki wcrfen-ski skladi. Ob poti proti Sv. Katarini so tudi rjavkostorožnati oolitni apnenci in v nekaterih plasteh tudi slabo ohranjeni wer-fenski fosili.
Ze kmalu od omenjenega razpotja nam sivi skladi razodevajo drugo dobo. Zapustili smo srednji zemeljski vek z mejnimi wcrfen-skimi skladi in stopili med najmlajše plasti starega zemeljskega veka, na ozemlje zgornjo-permskih kamenin. Lopo so razgaljene na desni strani Bistrico vse do Tovarne lepenke in še nekaj časa po dolini navzgor. To so večidel skladoviti, deloma tudi debelo ploščati dolomiti, ki bi jih mogli na prvi pogled zamenjati z mendolskim dolomitom. Na več krajih pa so med njimi tudi luknjičavi dolomiti, ki jih med srednjetriadnim dolomitom ne poznamo. Zgornje-
TRZIŠKI VKSTNIK — ŠT. 7
5
M -
ODLOK
o določitvi roka za vložitev zahteve po 40. členu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč 1. člen
Prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidalnega gradbenega zemljišča lahko zahteva, da mu občinski ljudski odbor Tržič to
Hm
7. in 8. aprila dokumentarni barvni film OD SCHWARZWAL-DA DO ČRNEGA MORJA (za šolsko mladino ob 15.30 po 20 dinarjev).
0. do 11. aprila italijansko jugoslovanski barvni cinemaseop-ski film MAŠČEVALEC.
12. in 13. aprila jugoslovanski film VIZA ZLA.
14. in 15. aprila ameriški barvni film TRI URE DO ODLOČITVE.
16, do 18. aprila ameriški barvni cinemaseopsk; film ARRIVE-DERCI ROMA.
19. in 20. aprila ameriški barvni film DAVY CROCKET IN PIRATI.
21. in 22. aprila jugoslovanski film TE NOCI.
zemljišče da v uporabo, da si sezida družinsko stanovanjsko hišo.
2. člen
Rok za vložitev zahteve se določi do 31. dec. 19G0 za nezazidana gradbena zemljišča gradbenih okolišev mesta Tržič z okoliškimi naselji Pristava in Križe, ki so nacionalizirana po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč.
3. člen
Prejšnji lastnik mora v treh letih od dneva vročitve odločbe občinskega ljudskega odbora Tržič, da mu je zemljišče dano v uporabo, /graditi na njem hišo.
4. člen
Ce se ne ravna prejšnji lastnik po določbah 3. člena tega odloka, izgubi pravico do uporabe gradbenega zemljišča, na katerem bi moral zgraditi stanovanjsko hišo.
5. člen
Odlok se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem veslniku  okraja Kranj.
Št.: 03-33-11/1-60
Tržič, dne 17. februarja 1960
Predsednik ObLO Lovro ("erar 1. r.
Ze dolga leta je hiša na Koroški 17 marsikateremu, ki želi, da bi Tržič dobil lepše lice, kamen spodlikc. Temu je vsekakor treba napraviti konec, saj to je že zanikrnost! Vse take hiše naj bi ometalo in prebelilo Komunalno podjetje, račun pa poslalo lastnikom hiš.
"A
OBVESTILO
Gozdno gospodarstvo Kranj obvešča koristnike ceste Tržič— Jelendol, da bo cesta na odseku Slap—Jelendol zaradi rekon slrukcijskih del od 30. marca dalje zaprla za vsak tovorni pro met. Prekinitev zapore bo objavljena naknadno.
Gozdno gospodarstvo Kranj V__I
Praznična - prvomajska številka bo izšla 28.4.
permsike plasti so deloma zdrobljene in ob manjših prelomih različno premaknjene.
Tu in tam poglejmo še v raz-penjeno Bistrico. Debeli, različno obarvani bloki mole iz struge, kot da bi bili že večno tam. Vmes je vse polno večjih skal različnih barv. Tam so bloki ži-vopisane brečo, sivega in vijoličnega kremenovega konglomerata, rdečkastorjavih profilov in različno obarvanih apnencev. Pisanost kamenin že razodeva, da bo na poti po dolini še dosti raznih plasti.
Zgornjepermski skladi, ki so jih imenovali v literaturi, navadno taelerofonski, vpadajo pod mlajše, verfenske plasti in se vlečejo, kot vse doslej omenjene, od zahoda proti vzhodu. Bistriška dolina jih potemtakem prereže ravno povprek in so nam tako razgaljeni v vsej debelini in v popolnem razvoju.
Na desni strani ceste je na zgornjepermskih dolomitih večidel precej na debelo grušča, v katerem je terasa z obdelanim svetom in nekaj domačijami. Dolomiti se pokažejo na tej strani ceste šele malo pred prvimi hišami v Cadovljah, tam, kjer se travnik umakne gozdu.
V Cadovljah se dolina razširi na nasprotno stran. Pogled v pobočje pred nami obstane na vi-joličnordečih lisah v gozdu. Zopet nove plasti. Iz območja zgornjepermskih skladov stopamo v srednji perm, ki je razvit v zgornjem delu kot pisani gro-denski skali. Mednje uvrščamo tudi sive kremenove peščenjake, ki se pokažejo malo pred hišno številko 5 v Cadovljah. Ti so sicer precej nenavadni za to dobo,
značilnejši so pa vijoličnordeči trdi kremenov! peščenjaki nasproti omenjene hiše. V obojih so tudi zrnca rjavega železovca. Pri naslednji hiši vidimo peščenjake in drobnozrnato konglomerate, ki jih razkriva za ovinkom manjši kamnolom.
Dolina se sedaj nekoliko razširi na levo plat, vendar se kmalu zopet zapre. Na obeh straneh ceste so debelozrnati kremenovi konglomerati vijoličnordeče barve in končno še vijoličnordeči peščeni skrilavci. Dolina je tam čedalje ožja. Nekaj deset metrov pod kapelico ob cesti je razkrit nad cesto pisan konglomerat z zaobljenim apnenimi prodniki, zlepljenimi z vijoličnorde-čim vezivom. Bliže kapelici so delci v kamenici čedalje bolj ostrorobi in konglomerat prehaja v pisano trbiško brečo. Ta sestoji prav tako kot prejšnji konglomerat iz belih, rožnatih in mesnato rdečih kosov trgkolel-skih apnencev, iz črnih kosov spodnjepermskih apnencev, redkih kremenovih in profirnih prodnikov ter vijolično rdečega veziva. Trbiška breča se konča na ovinku za kapelico, kjer jo odrože prelom od precej starejših plasti.
Vse plasti od Tržiča do ovinka za omenjeno kapelico visijo proti jugu in so naložene v prav takem zaporedju kot so se odlagale. V nadaljnjem koncu našega profila pa so normalno le-go večkrat pretrgali prelomi in razne premaknitve. Prvi tak prelom je odtezal že omenjeno trbiško brečo od trogkofelskih skladov, ki bi v pravilnem zaporedju ležali na naši poti tik nad njo. Vendar so ob kontaktu
Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve
I. Tarifa 1. člen
V občini Tržič se predpisuje tale najvišja tarifa, do katere lahko dimnikarski mojstri (v nadaljnjem besedilu: dimnikarji) določijo cene za vse vrste dimnikarskih storitev:
I. odprto kuhinjsko ognjišče — 97 din;
2. kmečka kuhinja z dvojnim stropom — 146 din:
3. plezalni dimniki vseh kurilnih naprav, razen naprav pod točko 1
a) v pritlični hiši — 81 din;
b) v hiši z več nadstropji, za vsako nadaljnje nadstropje — 16 din;
4. ruski in valjasli dimniki
a) v pritlični hiši, en etažni dimnik — 26 din;
b) v hiši z več nadstropji, za vsako eno nadaljnje nadstropje — etažo — 6 din;
5. dimna cev do 2 metrov — 16 din;
za vsak nadaljnji meter — 6 din;
6. dimniki centralnih ogrevalnih naprav ali črnih pekovskih peči
a) do vštetega 1. nadstropja 97 din;
b) za vsako nadaljnje nadstropje — 16 din:
c) od etažnih peči gostinskih in zavodskih štedilnikov — 32 din;
d) za vsako nadaljnje nadstropje — 16 din;
7. kanal centralne ogrevalne naprave pekovske parne peči, velikih zavodskih štedilnikov in podobno
a) mali, do 9 metrov — 97 din;
b) veliki plezalni, do 9 metrov
— 195 din;
c) za vsak nadaljnji meter —
— 32 din;
8. štedilniki, vštevši dimno cev do 1 metra
a) z eno pečico — 32 din;
b) z eno pečico in kotličem ali s tremi pečicami — 65 din;
9. štedilniki v gostinskih obratih in zavodih
a) navadni, v malem gostinskem obratu — 97 din;
b) mizni, prosto stoječi ali z nastavkom v gostinskem obratu, javnih kuhinjah itd. — 146 din;
c) mizni veliki, prosto stoječi ali z nastavkom v gostinskem obratu, javnih kuhinjah itd. — 195 din;
10. grelci vode (bojlerji) — 48 dinarjev;
11. grelci posode — 81 din;
12. pralni kotli s kanalizacijo za odvod dima — 30 din;
13. veliki kotli v gostinskih obratih — 65 din;
14. običajna železna peč do z metra cevi — 20 din;
15. peč sistema I.ulz ipd.
a) brez pečice — 48 din;
b) z eno pečico — 65 din;
c) z dvema pečicama ali ved — 81 din;
d) izredno velika peč — 97 din;
16. pekovska peč na premoff ali drva
a) navadna, vštevši dimni kanal in duške — 97 din;
b) dimnik peči, pod a) (za vsako nadaljnje nadstropje) — 16 din;
17. pekovska parna peč
a) z eno etažo (pečjo) — 195 dinarjev;
b) z dvema etažama — 292 dinarjev;
, BOMBAŽNA 9 PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ
proizvaja kakovostne tkanine vseh vrst v širini 70-200 cm, industrijsko prejo in prejo za domačo obrt
-v
N
0 C ■*—
t/l
o > O
o
Jat
O
nj
O O
a.
a >
_SJ o
z brečo razlomljeni in zmečkani karbonski skladi. Sestavljajo jih temnosivi do črni ploščati apnenci, prepredeni z belimi kalcitni-mi žilicami. Medtem ko so ti v spodnjem delu golice, so v zgornjem delu sivi kremenovi konglomerati. Vmes so vgnelcni mo-drosivi glinasti skrilavci, ponekod zelo tanki, drugod pa v debelejših lečah. Tudi fosilni ostanki se dobe v apnencih in apne-noskrilavih plasteh. Pripadajo morskim lilijam in iglokožcem — bodice in ostanki pecljcv — fo-raminiferam in apnenim algam, ki so tam najpogostejše. Tudi ramenonožec rodov Productus in Spirifer so svoj čas dobili tam, vendar so zelo redki in bi bilo iskanje kaj lahko brezuspešno. Zato nadaljujemo pot v spodnje-permske in trogkofelske plasti, kjer je vse polno okamenin.
Za ovinkom, nekoliko naprej od mostu čez gorski potoček se odpre prelep pogled na samo sotesko Bistrice. Med navpične stene je globoko spodaj uklonjena razpenjena Bistrica, ki pri dolgotrajnem oblikovanju soteske ni poskrbela niti za pot ob sebi. Šele konec prejšnjega stoletja so s predorom olajšali dostop v zgornji del Doline. Vse stene sestavljajo črni, deloma debelo ali drobno ploščati, deloma slabo plastoviti apnenci spod-njepermske starosti. Večinoma so močno zgubani, zdrobljeni in razlomljeni ter premaknjeni v raznih smereh. Manjši prelomi so nad predorom na obeh straneh Bistrice. Te skale uvrščamo med zgornje pseudo.schwagerins.kl apnence, ki so dobili ime po velikih kroglastih foraminiferah iz rodu Pseudosehwagerina. Te pra-živali, velike skoraj 1 cm v premeru, so v nekaterih plasteh zelo pogoste. Lahko jih dobimo na desni strani, nekoliko pred vho-
dom v predor in na več kraiih pri izhodu. Lepo se vidijo, če je kamenina mokra ali pa vsaj oprana. Dosti redkejše so v ap-nenih skladih korale, med katerimi dosežejo nekatere v zgornjem delu čaše premer 4 cm. Bela, žarkovito razporejena septa iz kalcita nam pomagajo pri iskanju v črni kamenini. Tudi polži so le redki. Nekateri med njimi so precej veliki. Nič pogostejši niso brahiopodi, ki jih je, kakor tudi druge okamenine, zelo težko dobiti iz trde kamenine.
Ko dobimo v črnih apnencih vsaj nekaj lepih psevdosehvvage-rin, nadaljujemo pot. Onstran predora so še nekaj časa večidel ploščati, precej nagubani psevdo-schwagcrinski apnenci. Nato do prvega velikega ovinka (serpentine) ob cesti ni dosti primarnega, a rožnati in rdeči bloki in kosi nas že opozarjajo na nove kamenine, še preden pa dospemo do prve serpentine, se malo ustavimo in pogljcmo nazaj v sotesko. Prelep pogled bo ostal vsakemu za vedno v spominu in z njim tudi psevdusehvvagerinski črni apnenci. Vendar sama soteska še ni vse. Pogled v višave odpira nove lepote. Pred nami štrle v nebo vitke piramide, drugi naravni okras Dolžanove soteske. Kaže jih slika, vendar so v naravi, predvsem ob zahajajočem soncu, ko poljubljajo žarki le še vrhove, vse lepše. Tudi te so iz zelo trdnih spodnjeperm-skih apnencev, ki kljubujejo naravnim silam.
Do tod je bil geološki sestav na obeh straneh doline vseskozi približno enak. Od tod dalje na desni strani Bistrice ni več vseh tistih kamenin, ki jih vidimo ob cesti v levem pobočju Bistrice. Vendar pustimo manj zanimivo desno slran in pojdi-
mo po cesti naprej. Na začetku prve serpentine so na ovinku na na zgornji strani ceste najprej rožnati do rdečkasti neskladoviti apnenci. V isti golici postanejo zopet rožnati jn sivi. Različno potekajoči prelomi so jih prelomili. Ob njih še vidimo ogla-jene površine s sledovi premikanj. V apnencih je dosti fuzu-lin, ki jih vidimo v najrazličnejših presekih. Seveda se ne bomo trudili in jih iskali na zaprašenih stenah, marveč bomo vzeli v roke kos s kupa kamenja in občudovali ta drobni svet.
Po serpentini navzgor imamo nato vseskozi pred očmi bistriško sotesko, ozaljšano s skalnimi piramidami.
Na naslednjem ovinku, v začetku druge serpentine, se vrnemo zopet v področje črnih spod-njepermskih apnencev, ki se vzpenjajo tam v okolici predora. Na zgornjem konci ovinka se pokažejo ob cesti med apnenimi plastmi vmesne skrilave pole. Veliko je tam apnenih alg, medtem ko so druge okamenine izredno redke.
iNekaj deset metrov naprej se pokažejo rožnate in različno rdeče obarvane kamenine trogkofelskih apnencev. Pripadajo spodnjemu delu srednjega perma in bi morale pri normalnem zaporedju kamenin ležati takoj pod trbiško brečo. Vendar je vrinjen mednjo in trogkofelske plasti, kot smo videli na svoji poti, debel kompleks spodnjepermskih in karbonskih skladov. Trogko-felski apnenci so neskladoviti, zelo trdni in raznih barv, skoraj beli, sivi, sivorožnati, rožnati, rdečkasti in mesnatordeči. Barva kamenin se zelo hitro menjava v horizontalni in vertikalni smeri. Svoj čas smo ločili po starosti tri razločke trogkofelskih skladov:  spodaj  so  bili sivi, v
sredi rožnati in zgoraj mesnatordeči apnenci. Vendar so novejša raziskovanja pokazala, da taka delitev ni mogoča. Pisani grebenski apnenci so zasloveli po vsem svetu predvsem zaradi izredno bogate fanve. Prevladujejo brahiopodi z nič manj kot 73 že doslej opisanimi vrstami, vendar kaže, da je njih število še večje. Med fosilnim bogastvom je kar 54 vrst, ki jih poznamo' doslej samo s tega kraja: to je seveda še povečalo pomen trogkofelskih skladov v Dolžanovi soteski in jim dalo pečat klasičnega najdišča ne le v alpskem prostoru, marveč v vsej Evropi. Vendar bodi povedano, da niso brahipodi enako pogostni v vseh različno obarvanih apnencih: največ so jih dobili doslej v mesnatordečih apnencih, in sicer 44 vrst, v rožnatih skladih 34 vrst, medtem ko so beli apnenci najsiromašnejši s samo 12 vrstami.
Še značilnejše okamenine kot brahiopodi so za trogkofelske apnence v Dolžanovi soteski glavonožci Agathiceras aff. ura-licum Karp, Popanoceras (Sta-heoceras) Schwellw. in Thalasso-ceras microdiscus Gemm. So zelo redki, kar lahko rečemo tudi za drugo ostanke mehkužcev. Precej pogostne so v istih plasteh še značilne korale, ki jih kaj lahko razpoznamo v pisani kamenini. Doslej so bile opisane tele vrste: Amplexocarinia gey-eri Heritsch, Lapholasma ilit— schense Soshkina, Sinohpyllum pendulum Grabau, Sinophyllum pendulum simplex Huang, Ta-chylasma aster cylindroconica Soshkina, dalje Tachylasma gra-cilis Heritsch in Tachylasma ex-ceptatum Soshkina. Vse navedene koralno vrste so bile najdene v rdečih apnencih. Povsod je v trogkofelskih skladih polno fu-
18. etažna peč za centralno gretje, vštevši dimne odvode — •17 din;
19. centralne ogrevalne naprave, vštevši dimne odvode
a) z majhnimi kotli do1 8 m2 ogrevalne površine (do 9 členov — 162 din;
b) s srednje velikim kotlom do 12 m2 ogrevalne površine (do 14 členov) — 292 din;
c) z velikim kotlom nad 15 m2 površine (nad 14 členov) — 380 din;
d) parni kotli za centralno ogrevanje nad 30 m2 ogrevalne površine — 520 din;
20. odpiranje, zapiranje in čiščenje lončenih peči z dodajo materiala — 350 din;
21. odpiranje, zapiranje in čiščenje kamin peči z dodajo materiala — 600 din;
22. izžiganjc dimnikov z dodajo izžigalncga materiala za čas do 1 ure — 275 din;
za vsako nadaljnjo uro — 225 dinarjev;
23. pregled in struganje novih dimnikov
a) v pritličnih hišah do 4 dimnike — 60 din;
b) za vsako nadaljnje nadstropje — 10 din;
Za drugi pregled se računa 50 odstotkov in za tretji pregled 25 odstotkov od gornjih cen.
zulind, ki jih uvrščamo med fo-raminifere ali luknjičarke. Njihove drobne hišice so ponekod celo tako številne, da so kame-notvor.no. Največ jih je v rožnatih apnencih, so pa prav tako pogostne tudi ponekod v rdečih ali belih skladih. Posebna redkost so v trogkofelskih skladih v Dolžanovi soteski trilobiti, zadnji ostanki v starem paleozoiku tako razširjene živalske skupine. Doslej poznamo od tod samo vrsto Phillipsia oehlerti Gemm., ki je tudi edini trilobit v alpskih trogkofelskih skladih. Bistro oko bo morda opazilo kje skromne ostanke briozojov kot zelo drobne vejice, vendar bo nekaj bra-hiopodov, koral in fuzulinid kar lepa zbirka za vsakogar, ki bo obiskal ta del Dolžanove soteske.
Le težko se bomo ločili od tega najdišča in končali nabiranje, saj odkriva vsak kos pisanega apnenca med gruščem ostanke srednjepermskega življenja na takratnih grebenih plitvega morja. Vendar kljub temu stopimo do konca soteske, do zadnjih hiš vasice Dolina. Tudi v tem delu je še dosti geološko zanimivega, čeprav ne privablja tja bogastvo fosilnih ostankov raznih živalskih skupin.
Ob zgornjem robu opuščenega kamnoloma pridejo strme stene trogkofelskih apnencev prav do ceste, ki so jo vsekali v živo skalo. V strminah pisanih kamenin opazimo tudi več prelomov, ki so razkosali mogočno apnenčevo gmoto v več delov. Ob prelomih so se posamezni deli premikali v raznih smereh, kar nam povedo oglajenc drsne ploskve.
Nekaj deset metrov nekdanjega kamnoloma se pokaže med strmimi stenami globlja zajeda, ki se vleče s hriba v dolini približno pravokotno na smer ce-
2. člen
Za dimnikarska dela, ki so združena s posebno nevarnostjo ali, ki se opravljajo po naročilu strank, se sme zaračunati največ 30 odstotkov za izredna dela po posebnem naročilu strank in izbiri časa do 40 odstotkov pribit-ka na veljavno tarifo.
Za vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo na zahtevo stranke ob nedeljah in državnih praznikih, kakor tudi za nočno delo, to je v času od 22. do 6. ure zjutraj in nadurno delo, se sme zaračunati 50 odstotkov pribitka na veljnavno tarifo.
3. člen
Za kontrolni pregled štedilnikov in peči ki jih dimnikar ne čisti, se plača 50 odstotkov tarife iz I. člena lega odloka, če dimnikar ne opravi dela ali kontrolnega pregleda po lastni krivdi, ni upravičen zahtevati nobene pristojbine.
4. člen
Za dimnikarska dela, ki niso našteta v L členu tega odloka, se določi odškodnina sporazumno s stranko na podlagi zamude časa.
5. člen
Pavšalno plačevanje dimnikarskih storitev je dovoljena po dogovoru med dimnikarjem in stranko.
6. člen
Dimnikar mora na zahtevo plačnika    dimnikarskih storitev
ste. Nastala je tam, kjer gledajo malo odporne peščenoskrilavo kamenine na dan med trdnimi skladi. Do tja segajo še trogko-felski apnenci, večidel sive, le deloma rožnate barve. Po omenjeni zajedi se vleče pomembnejši prelom, ob katerem se stikajo trogkofelske in zgornjekar-bonske plasti. Onstran zajede so strme stene trdega kremenovega konglomerata, ki je zgornjekar-bonske starosti. Sestavljajo ga večidel kot. lešnik debela zrna belega kremena, povezana s sivim peščonosljudnim lepilom. Vmes je še nekaj lidiinih zrn črne barve. Gotovo vsakdo opazi bele stene skoraj čistega kremena z redkimi liditnimi zrni.
Ob cesti navzgor se nato do mostu čez Bistrico na zgornjem koncu vasi menjavajo kremeno-vi konglomerati s črnimi apnenci in peščenimi glinastimi skrilavci ter peščenjaki. Konglomerati in skrilavci so taki, kot smo jih videli malo pred začetkom Dolžanove soteske. V zgornje-karbonskih apnencih so ponekod redke majhne fuzulinide in redki brahiopodi. Ker je le malo fosilov v teh apnencih, jim doslej še nihče ni posvetil posebne pozornosti, čeprav bodo zelo pomembni za podrodno stratigrafi.jo tamkajšnjega karbona.
Dospeli smo do zgornjega kanca prijazne vasice Dolina in tam končajmo ekskurzijo, »polno geoloških in paleontoloških zanimivosti, pa tudi naravnih lepot. Za tistega, ki ibo nadaljeval pot po dolini navzgor, naj povem še, da so na koncu vasi zopet take kamenine kot pri vhodu v Tržič. Kamenine si slede približno v istem stratigraifskem zaporedju kot od Tržiča proti Dolžanovi soteski. Le pod kasijanskimi dolomiti ležijo precej debeli sred-njetriadni konglomerati.
izstaviti potrdilo s specifikacijo dimnikarskih storitev in navedbo tarifne postavke.
II. Kazni
7. člen
Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznuje za prekršek dimnikar:
1. ki zahteva in sprejme pristojbino, čeprav ni izvršil določenega dela ali kontrolnega pregleda:
2. ki na zahtevo plačnika ne izda potrdila o plačilu z navedbo storitev  in  tarifnih postavk.
Dimnikar, ki zaračuna, za posamezno storitev več, kakor je določeno v 1. in 2. ter 3. členu tega odloka, se kaznuje po b) točki 19. člena uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LHS, št. 21-116/50 in 14-58/50).
III. Končne določbe
8. člen
S tem odlokom preneha veljati odlok LOMO Tržič o najvišji tarifi za dimnikarske storitve v mestni občini Tržič (Uradni list LRS, št. 25-482/55).
9. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Kranj.
Št.: 02-2-16/3
Tržič, dne 17. februarja 1960
Predsednik ObLO: Lovro Cerar 1. r.
Preteklo nedeljo so v okviru nogometnega prvenstva" Gorenjske odigrali prvo spomladansko kolo.
Jeseničani na gostovanju v Šenčurju niso bili skromni, saj so domačinom napolnili mrežo z desetimi zadetki. Stražiška Mladost je komaj premagala Škofje-ločane in jim odvzela dragoceni točki, ki bi mladim gostom pri zasledovanju za Kranjčani bili več kot potrebni. Nakeljčani so kljub zmagi v jesenskem delu prvenstva, ki nas je presenetila, doživeli hud poraz v Tržiču. Planika tudi tokrat ni imela težav z Radoveljčani, ki so v Kranju dobili rekordno število golov.
V drugem in. tretjem, oziroma četrtem kolu, ki bodo na sporedu v aprilu, se bodo pomerili: Prešeren : Tržič (favorit v omenje-
MLADINKE MLADINCI!
Zopet so zapeli krampi in lopate. Začelo se je delo na avtomobilski cesti. Čas beži, ne odlašajte, ne premišljajte ! Tudi vi se priglasite v delovne brigade! ^__j
Firma Blaupunkt je izdelala transistorski sprejemnik za srednje in dolge valove, ki ga lahko porinemo v kaseto, vgrajeno spredaj v avtomobilu, ali pa ga uporabljamo kot prenosnega.
Na Danskem imajo okoli 300 tisoč televizijskih sprejemnikov, ki so izdelani večinoma v 15 domačih tovarnah. Pri 1 milijonu družin pride na vsako tretjo 1 televizijski sprejemnik.
V dolini Ararat v Armeniji (Sovjetska zveza) bodo izdelali sončno električno centralo za 2,5 GWh. Sončno energijo bodo koncentrirali s 1300 ogledali in zo usmerili na kotel, ki bo postavljen na vrhu 40 metrov visokega stolpa.
nem srečanju je nedvomno Tržič), nadalje Planika : Triglav II. (1). Partizan (Naklo) : Svoboda (I), Jesenice : Partizan (Škof j a Loka) (1), Bohinj : Mladost (2), Triglav 11. : Mladost (2), Partizan (Naklo) : Planika (2), Tržič : Jesenice (1), Partizan (Sk. Loka : Prešeren (t), Bohinj : Svoboda (2), Svoboda  : Triglav II.
(1) , Planika : Partizan (Škof j a Loka) (1), Mladost : Partizan (Naklo) (1), Prešeren : Jesenice
(2) in Bohinj : Tržič (2). Oznake v oklepajih pomenijo predvidevanje favoritov v posameznih srečanjih.
Po desetem kolu vodi na tabeli kranjska Planika s 15 točkami, pred Tržičem 13, Mladostjo 12, Škofjeloškim Partizanom 11, Prešernom in Jesenicami 10, Partizanom (Naklo) in Svobodo S ter Bohinjem brez točke.
šport • ifcoct • šport
Napravimo si fotografski svetlomer
Pravilno osvetljevanje je pri fotografiranju zelo pomembno. Prav to pa dela težave celo nekaterim stairejišilrri amaterjem, ki skušajo svetlobne pogoje oceniti kar na oko. Idealna naprava za merjenje svetlobne jakosti je električni svetlomer, ki pa je zelo drag, zato si poskusimo preprost svetlomer napraviti sami.
Na sliki A vidimo, kako naj bi naš svetlomer izgledal, ko bo sestavljen. — Svetlomer sam in njegova sestavna dela so narisani v merilu 1:1. — Omenjeno napravo bomo naredili, iz trdega belega papirja, na katerega bomo narisali točno po predloženem načrtu najprej mirujoči del ali stator (slika B) in nato še vrteči del ali rotor (slika C). Za točno izvedbo vsega pa naj nam služi risalna deska, pritožno ravnilo, trikotnik, žestilo in kotom er. Najprej narišemo vse s svinčnikom, nato bistvene črte, številke in besede napišemo še s tušem, da bo svetlomer bolj obstojen, pomožne črte, ki smo jih narisali s svinčnikom, pa zbrišemo. Ko smo s tem gotovi, oba dela previdno izrežemo (zlasti stator z obenaa izrezama), in točno na sredi spojimo s čevljarsko spojko tako, da je slator zgoraj, rotor pa spodaj.
Rotor pa zavrtimo tako, da se njegova številčna lestvica (moment) pokaže na velikem izrezu statorja. torej tako, kot vidimo na sliki A.
Tako, svetlomer je narejen! Zdaj si ga pa ponovno oglejmo! Na statorju imamo dva izreza; ob velikem izrezu smo napisali lestvico za posamezne vrednosti zaslonk (te so .po 20° narazen), ob manjšem izrezu na spodnji strani statorja pa smo napisali od središča proti robu naslednje besede:
levo —
1. zelo svetli predmeti
2. svetli predmeti
3. temni predmeti
4. zelo temni predmeti,
na desni strani izreza pa smo napisali po en ali dva predmeta, oziroma motiva, ki spadata v ustrezno skupino.
Na rotorju pa imamo na zgornji strani lestvico za momente (tudi tu so posamezne enote po 20° druga od druge odmaknjene), na nasprotni strani rotorja pa smo narisali neke simbole v določenem redu. Ti simboli pa pomendj o:
temno polje pomeni oblačno vreme,
poltemno, polsvetlo polje, pomeni prosevajoče sonce,
poševna črta pa pomeni jasno sonce.
Ti simboli torej pomenijo svetlobne ali bolje vremenske pogoje, v kakršnih bomo pač slikali naš motiv. Naučiti se jih bomo morali na pamet; upam, da ne bo težko.
Uporabljamo pa svetlomer takole: slikati hočemo n. pr. neki zelo svetel predmet v oblačnem vremenu. Zavrtimo rotor svet-lomera tako, da se nam v isti (v prvo od središča navzven) vrsti položi simbol na oblačno vreme, torej temno polje ob zelo sv. p. Na lestvicah ob velikem izrezu pa neposredno lahko odčitamo vse zaslonke in za tiste svetlobne pogoje ustrezne momente. Tak primer nazorno vidimo na sliki A. Ce slikamo kak mirujoč predmet, nam zadostuje že 1/50 sekunde, k temu momentu pa pripada zaslonka 8. Če pa želimo .posneti kak premikajoč predmet, ■moramo vzeti n. pr. 1/200 sekunde, k temu pripadajoča zaslonka za iste pogoje pa. je 4. Lahko bi izbirali zaslonke (Če nam gre za ostri rusko območje). Čim se bomo odločiti za določeno zaslonko na statorju, bomo neposredno na rotorju odčitali ustrezni moment.
Rojeni: Jože Zupan, rojen v Lomu pod Storžičom, Marija Mn-ksimov, rojena v Tržiču, Stanislava Zepič, rojena v Križah, Marjeta Barber, rojena v Tržiču.
Umrli: Franc Kavčič, osebni upokojenec iz Tržiča, Noža Meglic, kmečka delavka iz Potarij, Franc Pretnar, osebni upokojenec iz Tržiča.
Iščem enosobno stanovanje ali večjo sobo v Tržiču. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Lepa nagrada«.
Kupimo dobro ohranjeno pisalno mizo. Ponudbe pošljite v pisarno Turističnega društva.
Navedimo za jasnejšo predstavo še en primer!
Fotografirati želimo n. pr.: neki predmet (pašnik), in to v prose vajočem soncu (simbol)! Zavrtimo rotor svetlomera tako, da se nam pokaže v tretji vrsti od središča navzven v okencu simbol na prosevajoče sonce. — Torej bomo lahko odčitali na nasprotni strani svetlomera ob izbrani zaslonki tudi moment.
Pripomniti pa moram še to, da vse to velja takrat, kadar imamo v fotografskem aparatu film z občutljivostjo 17/10 DIN.
Križ
1	1	J	4	1'	
i					
7					
		8		r	
9				10	1 11
	SI	n			
13					
Če pa bi imeli v aparatu bolj občutljiv film, n. pr. 20/10 DIN, bi sicer nastavili svetlomer tako kot prej, le od končnega rezultata bi morali eno stopnjo odšteti, n. pr. namesto, da bi pri istih svetlobnih pogojih vzeli ob zaslonki 8 moment 1 /50 sek., bi morali ob isti zaslonki skrajšati moment na 1 /100 sekunde ali pa namestiti zaslonko na 11 ob momentu 1/50 sekunde.
Tako, dragi sotrudniki, želim vam mnogo uspeha pri izdelavi in nato tudi ob uporabi svetlomera. LP
a n te a
Vodoravno: 1. morski razbojnik, pirat; 6. pameten, šolan; 7. židovski svečnik s 7 kraki, simbol židovskega preporoda; 8. avtomobilski znak nekega mesta v Italiji; 9. nauk o obliki in zakonih mišljenja; 12. organska spojina (plin); 13. periodična duševna bolezen s pretežno veselim razpoloženjem.
Navpično: 1. hrib v Zasavju; 2. sorodnik; 3. priprava za slikanje pljuč in drugih notranjih organov; 4. prinesti na kup; 5. grška boginja narave, hči Urana in Gee, mati Zevsa; 9. vas nad Tržičem; 10. vprašalnica; 11. žensko ime.
TOVARNA OBUTVE
T R Z I C
vam nudi v svojih prodajalnah po vsej državi kvalitetno obutev v najnovejših vzorcih in ugodnih cenah
4.
«5 ti
»o.
9i
8E9BL
957466